ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Ali sploh obstaja kdo, ki ima profil na Instagramu in/ali Facebooku, in ki ni še nikdar prejel sporočila v tem stilu: Živjo, ali se morda poznava? Te lahko nekaj vprašam? Sama sem ga prvič prejela že pred leti. Na začetku sem mislila, da me človek morda res pozna, skozi leta pa sem se tovrstna sporočila naučila ignorirati ali brisati, včasih sem celo odpisala kakšno neumnost. Imam prijatelja, ki rad odgovori tako: »Za katerega faraona pa se gradi ta piramida?«

Da gre za piramidne sisteme, za skupino prevarantov, ki se skrivajo za nazivom MLM podjetje, sem ugotovila precej hitro. Saj nobeno normalno podjetje vendar ne išče novih zaposlenih preko družbenih omrežij, razen če gre za Linkedin, ki je temu namenjen. Poleg tega vedno dajo zelo malo podatkov; včasih ne želijo razkriti niti imena podjetja, niti tega, s čim točno se le-to ukvarja.

Moja izkušnja

Pred mesecem dni sem se odločila, da bom naslednji osebi, ki mi piše glede sodelovanja, pokazala zanimanje. Čakala sem samo kakšen teden, pa mi je že nekdo pisal na Instagramu. Gospodična je najprej izrazila dvom o tem, ali se poznava, nato pa je vprašala, ali me lahko nekaj vpraša. Ko sem odgovorila pritrdilno, je razložila, da sodeluje pri širitvi podjetja in išče nov kader. Ali bi me zanimalo služenje denarja z »dodatnim ali primarnim delom«? Naj mi pove več? Spet sem pritrdila, nakar mi je razložila, da delo poteka preko družbenih omrežij, kot so Instagram, Facebook, WhatsApp, YouTube, itd. Dela se promocije, oglase, bannerje, itd. Delo naj bi bilo fleksibilno, z eno do dvema urama na dan naj bi v enem mesecu zaslužila od 300 do 500 evrov. Ali bi me zanimalo?

Vprašala sem jo glede imena podjetja in ali se dela preko pogodbe. Podjetje se imenuje GeneriSlo in seveda se dela preko pogodbe. Toda ne moreva iti čez vse informacije preko Instagrama, dajva se slišati po telefonu. Gospodična me je kmalu res poklicala. Povedala mi je, da podjetje obstaja štiri leta ter se trenutno širi v druge države, zato potrebuje nove zaposlene. Lahko delam za polni delovni čas (če sem nezaposlena) ali pa le par ur na dan za dodatni zaslužek. Večinoma se dela preko s.p.-ja. Področje naj bi si izbrala sama, sistem naj bi bil enostaven, čas pa bi si razporejala sama. Plačilo je odvisno od produktivnosti in od kvalitete dela. Vprašala sem, ali to pomeni, da če delam dve uri na dan in to ne prinese nobenih rezultatov, ne dobim plačila. Po kratkem premolku je pritrdila, takoj pa dodala tudi, da je to skoraj nemogoče. Nato me je povabila na spletno predavanje, ki naj bi trajalo 45 minut. Ponudila mi je, da se ga udeležim že isti dan ali pa naslednji. Izpolnila sem spletno prijavo ter se predavanja res udeležila.

Predavanje

Predaval je elegantno oblečen gospod, ki je omenjal razne reke, anekdote in knjigo z naslovom Bogati očka, revni očka, ki govori o finančni pismenosti. Hitro googlanje te knjige  mi je povedalo, da vsebuje prav toliko izmišljotin kot tako imenovano podjetje, katerega sestanka sem se udeležila. Gospod je povedal še, da nam v običajnih službah kradejo in da nam on zdaj ponuja priložnost, da nismo povprečni. V zgornjem levem kotu je pisalo LIVE, ampak prepričana sem, da je bilo predavanje posneto vnaprej. Nisem namreč videla ostalih udeležencev, ni bilo mogoče govoriti ali vključiti kamere, kaj napisati ali sploh na kakršenkoli način komunicirati.

Povabil nas je na naslednji, daljši sestanek, ki naj bi trajal dve uri in pol. Potrebno je kupiti vstopnico, ki stane 10 evrov (enako kot karta za v kino ali tri kave, je rekel). Pozval nas je, naj to naredimo zase, ter hitro. Število mest je omejeno, število mentorjev tudi. Zadeva naj bi potekala v soboto ob šestih popoldne. Rekel nam je, naj se prej vrnemo s smučanja oz. izleta, da se ga bomo uspeli udeležiti. Še en dokaz, da je bila zadeva posneta vnaprej: kdo pa smuča junija?

Takoj po sestanku me je poklicala gospodična iz podjetja in me vprašala, ali se bom udeležila drugega sestanka. Rekla sem, da bom razmislila. Poleg tega sem se še enkrat pozanimala, s čim točno se podjetje ukvarja. Odgovor je bil wellness izdelki, ankete, iskanje novih strank in novih zaposlenih. Plačani naj bi bili preko Bepro, ki naj bi deloval podobno kot PayPal. Po zaključenem pogovoru sem hitro googlala Bepro in ugotovila, da to ne bo držalo. Bepro je namreč tipična spletna stran piramidnega sistema. Generislo, kot naj bi se imenovalo podjetje, ki me je kontaktiralo, nima spletne strani. Ima le stran na Facebooku. Sklepam, da je Generislo krinka za Bepro. 24ur navaja, da je Bepro slovenski zastopnik bHIP, znanega ameriškega (piramidnega) podjetja, ki ga je leta 2007 ustanovil Terry LaCore.

Mrežni marketing ali piramidni sistem?

Mrežni marketing oziroma MLM (Multi Level Marketing) je strategija, ki jo nekatera podjetja uporabljajo za neposredno prodajo. Z njo spodbujajo svoje obstoječe distributerje, da zaposlijo nove distributerje, za kar so plačani. Služijo tudi z neposredno prodajo izdelkov strankam. Piramidna shema po drugi strani temelji izključno na hierarhični nastavitvi. Novi zaposleni sestavljajo osnovo piramide in zagotavljajo financiranje prejšnjim vlagateljem oziroma zaposlenim nad njimi. Shemo sproži posameznik ali podjetje, ki začne vlagati v vlagatelje, ki jim obljublja zajamčene visoke dohodke. Visoke dohodke tistih na vrhu plačajo novi zaposleni. Če shema neprestano ne pridobiva novega kadra, podjetje propade.

Piramidne sheme so goljufive sheme, prikrite kot MLM. Glavna razlika med piramido in strategijo MLM je, da v piramidni shemi ni pravega izdelka, ki se prodaja. Udeleženci poskušajo zaslužiti le s pridobivanjem »novih zaposlenih«. Novi člani sheme morajo vedno vložiti denar, vse, kar nato počnejo, pa je iskanje novih ljudi, ki jih morajo pripraviti do tega, da storijo enako. Včasih piramidne sheme zahtevajo tudi nakup izdelkov oziroma to uporabijo kot izgovor za veliko vsoto denarja, ki jo mora plačati novi distributer. Zakonita MLM podjetja ne zahtevajo velikih začetnih stroškov, neprodane izdelke pa odkupijo (kar ne velja za piramidne sisteme).

Znane piramidne sheme

Včasih je meja med shemo MLM in piramidno shemo zabrisana. Veliko ljudi pozna izraz ponzijeva shema in takoj ve, da gre za piramido. Za izrazom mrežni marketing pa je precej enostavno skriti piramidni sistem. Glavna kritika piramidnih sistemov je pomanjkanje blaga oziroma storitve. V sodobnih piramidnih sistemih marketing izdelkov temelji na osebnem poznanstvu, kar naj ne bi bilo sporno. Glavni del, torej iskanje novih udeležencev, pa poteka preko družbenih omrežij. Herbalife je primer podjetja, ki naj bi deloval na podlagi mrežnega marketinga, dejansko pa ima veliko elementov piramidnega sistema. Poleg Herbalifea in bHipa pri nas deluje še Amway. Vsa tri podjetja naj bi se ukvarjala s prodajo tako imenovanih wellness izdelkov (prehranskih dopolnil in dietnih proizvodov).

Za piramidne sisteme je znano, da novim članom na predavanjih in izobraževanjih »operejo možgane«. Prepričajo jih, da jim ponujajo najboljšo priložnost na svetu in da bodo v roku nekaj let bogati. Ko jim razkrijejo, koliko denarja morajo vložiti in da večina dela temelji na teženju ljudem po Facebooku in Instagramu, so že preveč navdušeni, da bi plačilo zavrnili. Člani piramidnih shem se velikokrat oddaljijo od svojih družin in prijateljev, če ti ne podpirajo njihove nove »službe« in življenjskega pogleda. Piramidna shema postane njihovo življenje.