Iščemo 10 besed, ki navdihujejo Slovenijo!

Sidera
-
0

Komunikacijska agencija Sidera letošnjo pomlad praznuje deseti rojstni dan in ob tej priložnosti so s pomočjo izbranih vplivnežev zasnovali kampanjo na Instagramu Pero navdiha.

»Ko smo razmišljali, kaj bi ob tej priložnosti lahko »ušpičili«, nas je vodila želja po delitvi našega veselja s tistimi, ki nam vsakodnevno pomagajo ustvarjati privlačne vsebine, po drugi strani pa tudi z najširšo množico, skratka s tistimi, ki so jim naše skupne vsebine pravzaprav namenjene,« so pojasnili na Sideri.

V zadnjem letu sta namreč volja in razpoloženje ljudi vse prevečkrat na preizkušnji in vsak potrebuje nekaj, kar ga požene naprej, nekaj, kar mu da moč, ga napolni z energijo, nekaj, kar življenje spremeni v Življenje z veliko začetnico. In akcija Pero navdiha je namenjena prav temu – iskanju 10 besed, ki najbolj navdihujejo Slovence in ki bodo vsem nam navdih za prihajajoče mesece.

Deli svojo besedo navdiha in z njo drugim polepšaj dan

Če želiš tudi ti besedo, ki te navdihuje, deliti z drugimi, potem na svojem Instagram profilu objavi kratek zapis in iz njega izloči eno samo besedo, ki te navdihuje. Objava bo imela še večjo težo, če bo k njej dodana ustrezna fotografija. Kaj je tisto, kar prebudi veselje v tebi, te vleče naprej, morda spodbuja, da se vsak sleherni dan veseliš življenja? Je to ljubezen, morje, družina, morda nekaj slastnega kot je jagodna torta?

Vzemi si trenutek in se zazri vase in prava beseda bo kar planila iz tebe.

Ob objavi na svojem profilu k sodelovanju povabi še svoje sledilce in nikar ne pozabi dodati ključnika #peronavdiha.

Čas imaš vse do najdaljšega dne v letu, 21. junija, ko bodo vse besede navdiha preštete in bo razglašenih tistih 10, ki najbolj navdihujejo Slovence.

V najbolj suhi puščavi na svetu odkrili novo vrsto dinozavra

Žiga Kastelic
-
0

Znanstveniki so v puščavi Atakama sredi Čila našli ostanke neznane vrste dinozavra. V najbolj suhi puščavi na svetu, ki se razteza na več kot sto tisoč kvadratnih kilometrih ob obali Tihega oceana, je ekipa geologov našla ostanke velikega dinozavra. Poimenovali so ga Arackar Licanantay, kar bi v slovenščini pomenilo »Atakamske kosti«, če bi prevajali iz lokalnega jezika Kunza.

Najdba sredi najbolj suhe puščave na svetu

Ekipa, ki jo je vodil čilski geolog Carlos Arevalo, je 75 kilometrov južneje od mesta Copiapo našla ostanke velikega dinozavra. Najdba vključuje nekaj vratnih in prsnih vretenc, kolčnico in stegnenico. Čeprav je analiza pokazala, da naj bi bil dinozaver dolg vsaj šest metrov, pa so strokovnjaki enotni pri mnenju, da gre za mladega dinozavra.

Puščava Atakama, ki leži na zahodnem delu Čila in se dotika Tihega oceana, je najbolj suha puščava na svetu. Nekateri deli puščave so bili brez dežja že sto let, temu pa ni bilo tako pred 70 milijoni let. V tistem obdobju je bilo območje Atakame eno izmed najbolj zelenih predelov planeta, polno palm, rastlin in trave. Danes pa prisotnost peska in kamnov omogočata dokaj enostavno iskanje fosilov.

Slika najdbišča, ki jo je objavil eden izmed članov ekipe
Slika najdbišča, ki jo je objavil eden izmed članov ekipe

Sorodnik 37-metrskega Titanozavra

Analize kosti so pokazale, da je dinozaver pripadal družini Gigantozavrov oziroma Titanozavrov. Njihove kosti so našli že v devetdesetih letih in pred sedmimi leti v Argentini, a jih do pred kratkim niso znali povezati. Medtem, ko so Titanozavri lahko dosegli tudi 37 metrov dolžine pa je bil novo odkriti dinozaver veliko manjši pripadnik in daljni sorodnik omenjenega dinozavra.

Iz ostankov so ugotovili, da naj bi bil sicer sorodnik Titanozavra. Dolg je bil 6,3 metrov in tehtal naj bi 3 tisoč kilogramov. Prehranjeval se je z rastlinami in bil tako član herbivorov. Prav tako je bil kvadriped in je hodil po vseh štirih nogah.

Infografika novega dinozavra, ki ga je objavila agencija AFP
Infografika novega dinozavra, ki ga je objavila agencija AFP (vir: AFP Agency)

Ostanki in dopolnjen skelet bodo razstavljeni v muzeju naravne zgodovine v Čilu.

Top jedi za preganjanje mačka – po mnenju kuharskih strokovnjakov

Nika Plantan
-
0

V Sloveniji se je v zadnjih nekaj dnevih sprostila množica ukrepov. Eno izmed dolgo čakajočih sprostitev je definitivno predstavljalo ponovno odpiranje gostinskih lokalov. Medtem ko so se te ponekod odprli že na začetku prejšnjega tedna, so se v 4 regijah šele čez vikend. Marsikdo je komaj čakal, da se je lahko ponovno usedel v lokal in v miru spil eno pivo. Brez dvoma pa to pivo pri večini ni bilo zadnje, zaradi česar je imel marsikdo naporno slednje jutro. Eni izmed bolj znanih britanskih kuharjev so razkrili, katere so njihove top jedi po prekrokani noči.

»Mac and cheese«

Kuharica Monica Galetti je razkrila, da po naporni noči vedno poseže po jedeh, kot je »mac and cheese«. To je prijetna in enostavna jed, ki telesu doda veliko energije. Kuharica pripravi bešamel omako in testeninam doda slanino. Ko jed postavi v pečico poskrbi, da po njej potrese dovolj sira, saj ga obožuje. Pošalila se je, da ji je pri preganjanju mačka pomagalo tudi pitje paradižnikovega soka – ne koktejla »bloody mary« – ampak zgolj preprostega paradižnikovega soka.

mac and cheese
Za piko na i po vrhu testenin dodaj še slanino.

Pikantna chorizo jajca

Lastnik restavracije v Angliji Sat Bains prisega na pikantna chorizo jajčka. Jed obožuje predvsem zato, ker je osvežilna ter vsebuje veliko maščobe in začimb. Chorizo je fermentirana, sušena in prekajena klobasa, ki jo lahko preprosto narežemo in pojemo brez kuhanja. Bains jo v svoji jedi uporabi tako, da jo sortira, dokler ne iztisne dovolj olja nato pa na vrhu klobase popeče dve jajci. Kot »boom efekt« jedi doda še omako Tobasco in sojino omako.

Umazan riž

Harnet Baweja je soustanovitelj restavracije v Londonu, ki prisega na »umazan riž«. Se morda sprašuješ, kaj je to? Izraz umazan riž se nanaša na jed, kjer se pogrejejo ostanki riža, te pa se prelije z ocvrtim jajcem. Pri svojem preprostem receptu je Baweja opozoril na dodajanje čilija, saj ta pomaga pri preganjanju mačka. Kuhar je izdal, da gre po prekrokani noči pogosto na zajtrk v bližnjo kavarnico, kjer naroči kavo in fantastične čokoladne zavitke. Pri tem se je pošalil, da vedno nosi sončna očala in dolg plašč, da ljudje ne opazijo, da je še zmeraj v pižami.

Steak in jajca

Šef angleške restavracije Andrew D'Ambrosi je izdal, da je njegova »go-to« jed po naporni noči steak s pečenim jajcem. Steak pred peko ustrezno začini in ponev segreje na visoki temperaturi. Steak nato peče, dokler se obe strani ne obarvata v lepo rjavo barvo. Če dobi steak z dodatno maščobo, to odreže in z njo namaže ponev. Steak nato postreže z dvema pečenima jajcema in s skodelico kave.

steak

Focaccia sendvič

Kuharica in pisateljica kuharskih receptov Anna Barnett obožuje focaccia sendviče. Focaccia ali fokača je italijanski ploščati kruh, ki se ga tradicionalno uporablja kot prilogo, predjed ali kot kruh za sendviče. V tem primeru ga Barnett uporabi kot kruh za sendvič, saj ga obogati z mortadelo in taleggio sirom. Fokačo obožuje predvsem zato, ker je izredno hrustljava in lahkotna. Začinjena je z rožmarinom in z veliko oljčnega olja. Zraven sendviča si kuharica privošči še gazirano vodo s tremi rezinami limone in ogromno ledu.

focaccia

Osemurni delavnik je problematičen

Urban Husu
-
0

Osemurni delavnik. Tako pogost in standarden, da se ga večina veseli. Nekateri reveži celo sanjajo o osemurnem delavniku. Ampak ali si se kdaj vprašal, zakaj ravno osem ur? Od kod ta model delavnika izvira? Ali sploh deluje?

Valižanski tekstilec, Henry Ford in stavke

V začetku prejšnjega stoletja je bilo popolnoma normalno, da so delavci v tovarnah delali tudi po 14 ur na dan, tudi med sobotami in nedeljami. Podjetja so imela uslužbence, ki so strogo preverjali prisotnost in so se lahko celo nenapovedano prikazali pred vrati delavčevega doma.

A skorajda že stoletje prej je valižanski tekstilec, aktivist in eden izmed očetov utopičnega socializma Robert Owen v svojih tekstilnih tovarnah uvedel strogi petdnevni, osemurni delavnik. Njegov slavni izrek je bil: » Osem ur dela, osem ur rekreacije in osem ur počitka.«

Portret Roberta Owena
Portret Roberta Owena.

Leta 1929 je Henry Ford, ustanovitelj avtomobilske tovarne Ford, za svoje delavce uvedel enak sistem kot Owen. A čeprav je bil Ford kapitalistični vizionar, njegovi kapitalistični »tovariši« niso bili zainteresirani za takšno reformo. Leta in leta je bilo potrebno, da se je osemurni delavnik uveljavil skorajda po celem zahodnem svetu. A čeprav je bila ta sprememba takrat sprejeta z navdušenjem, je dandanes osemurni delavnik popolnoma odveč in je eden glavnih vzrokov nezadovoljstva na delovnem mestu ter izgorelosti.

Slika Henrya Forda
Henry Ford

Ali je osemurni delavnik primeren za današnje čase?

Osemurni delavnik je lahko včasih preskrbel celotno družino. Medtem ko je eden izmed staršev oddelal osemurni delavnik, je drugi poskrbel za družino, preskrbo hrane in pripravo obrokov ter postoril gospodinjske opravke. Danes pa že pari brez otrok težko držijo vsakodnevni tempo, kaj šele starši.

Človek ujet v peščeno uro.

Povprečen delavec porabi vsaj okoli pol ure, da zjutraj pride na delovno mesto in po končani službi domov. Torej gre vsaj ena dodatna ura v službene namene iz prostega časa. V današnjih časih mnogi delavci domov pripeljejo še vsaj za eno do dve uri dela, ki ga je treba »nujno« narediti do naslednjega dne.

Kljub domov pritovorjenemu delu moramo po službi poskrbeti za želodec, domovanje, državljanske dolžnosti in seveda za svoje otroke (če jih imamo). Prosti čas tako na nek način porabimo za sposobnost in pripravo na naslednji delovni dan.

Ampak po dolgem dnevu dela, hitenja sem ter tja, gospodinjenja in drugih opravkov si zaslužimo tudi malo sprostitve. Toda ko končamo z zgoraj omenjenimi aktivnostmi, je ura že kar pozna. Tako čas za spanje porabimo za sprostitev in se slabo spočijemo. Temu sledijo utrujenost, slaba produktivnost in izgorelost.

Utrujen in izmučen človek se prime za glavo v obupu.

Znanost izpodbija osemurni delovnik

Tudi znanost se ne strinja z osemurnim delavnim klišejem. Psihologi namreč ugotavljajo, da je človek najbolj produktiven prvih 90 minut dela, nato pa se možgani že utrudijo oziroma porabijo stimulacijo, ki da človeku delovni zagon.

Po teh 90 minutah si stimulacijo lahko povrnemo z 20—30 minutnim odmorom. Če bi se na delovnem mestu upoštevala ta matematika, bi po večini delavci lahko opravili več dela v 6 urah kakor s konstantnim delom v osemurnem delavniku.

In če damo roko na srce, redko kdo dela popolnoma zbrano in predano celih osem ur. Nekatere raziskave so pokazale, da zadnji dve uri povprečnega delavnika delavnost izredno pade in pride do vse več brskanja po internetu ter družbenih omrežjih, počasnega odgovarjanja na elektronsko pošto ter »nujnih« klicev domov.

Zaposlena v pisarni se komično pretvarja, da opravlja delo.

Boniteta krajšega delavnika za podjetja

Japonska branža Microsofta, na primer, je za en teden preizkusila 4–urni delavnik in produktivnost njihovih zaposlenih je poskočila za 40 odstotkov. Tudi druga podjetja so že preizkusila krajši delavnik. In večina od teh podjetji poroča pozitivne rezultate.

Bolj predane, zadovoljne in zagnane delavce, manjše stroške obratovanja, hitreje opravljeno delo in s tem tudi večji dobiček. Glavna od teh bonitet tudi je odlično poslovno in delovno vzdušje na delovnem mestu.

Ista podjetja pa tudi opozarjajo, da se je na spremembo delovnega urnika treba temeljito pripraviti. Pred spremembo je potrebno dobro spoznati potek dela, spremeniti način izplačila plače in predvideti možne probleme, ki bi jih znal skrajšani delavnik prinesti.

Huawei spodbuja ukrepe za zaščito okolja

Huawei
-
0

Globalni tehnološki velikan Huawei je objavil, da so njihove brezžične slušalke FreeBuds 4i s strani mednarodno priznane organizacije za inšpekcijske preglede, ocenjevanje, testiranje in certificiranje SGS prejele pametno zeleno medaljo (Smart Green Medal). Priznanje, ki dokazuje doseženo vodilno raven varstva okolja, zdravja in zagotavljanja varnosti, so lani kot prve prejele slušalke Huawei FreeBuds Pro.

Strokovnjaki organizacije SGS nudijo rešitve in nasvete podjetju Huawei, odkar je to začelo aktivno razvijati okoljsko primerne standarde pametnih zvočnih naprav. Za razliko od drugih podobnih organizacij v postopku preverjanja ustreznost naprave celovito ocenijo glede na varnost vgrajenih materialov, varnost uporabe in nošenja, zaščito pred sevanji ter varnost in učinkovitost baterije. Če se izdelek v postopku ocenjevanja izkaže, to dokazuje, da je varen za uporabo in ima manjši vpliv na okolje.

Zaradi tega se certifikat pametne zelene medalje razlikuje od običajnih certifikatov za naprave zabavne elektronike. Standardi za doseganje ustreznosti so namreč postavljeni višje in so v industriji splošno sprejeti. Certifikat organizacije SGS ne pomeni le bolj zdravih, bolj zelenih, varnejših in boljših zvočnih naprav, temveč motivira celotno industrijo pri doseganju višjih okoljskih standardov.

Zasnova zelenega izdelka

Huawei je z zelenimi in energetsko varčnimi tehnološkimi inovacijami predan izpolnjevanju družbene odgovornosti ter varovanju zdravja in okolja. Po letih napredka so namreč zeleno zasnovo varovanja okolja vključili na vse ravni delovanja podjetja, od načrtovanja izdelkov, oblikovanja, preko raziskav in razvoja do proizvodnje, dobav in vzdrževanja izdelkov.

Da je pridobil certifikat organizacije SGS, je Huawei zmanjšal okoljski vpliv slušalk FreeBuds 4i v vseh fazah njihove življenjske dobe. V fazi procesa izdelave je vpliv zmanjšan zaradi uporabe trajnostnih materialov. Plastični deli na primer vsebujejo biološke snovi, medtem ko je uporabniški priročnik natisnjen s črnilom iz soje. Hkrati so zelo zmanjšali uporabo nekaterih snovi, da so kar najbolj povečali možnost recikliranja in predelave slušalk, ko jih bo uporabnik zavrgel. Da bi zadostil energijski učinkovitosti, je Huawei vanje vgradil varčne komponente in programsko opremo, ki pomaga zmanjšati porabo energije, medtem ko so baterije preizkušene v različnih primerih rabe, v ekstremnih temperaturah in med stikanjem, da je zagotovljena varnost uporabe slušalk FreeBuds 4i.

Udobje uporabe povečuje uporaba polimerne membrane PEEK+PU, ki je hkrati lahka in prilagodljiva, medtem ko so silikonski nastavki oblikovani tako, da se lepše prilagodijo obliki ušesnega kanala. Oboje močno vpliva na udobje uporabe in prepreči, da bi bila dolgotrajna uporaba moteča.

Delovanje funkcije aktivnega dušenja hrupa je prilagojeno okoljem, v katerih bo uporabnik slušalke FreeBuds 4i najpogosteje uporabljal, kot so nakupovalna središča, železniške postaje in pisarne. Dodatne natančne nastavitve pa so bile narejene, da bi slušalke učinkovito dušile najbolj moteče zvoke, pri čemer kakovost glasbe in pogovorov ni okrnjena.

Kar zadeva varnost pred elektromagnetnim valovanjem, je vrednost SAR več kot 40 nižja od mednarodno sprejete kot primerne, kar dokazuje Huaweievo zavezo k zaščiti zdravja uporabnikov. Prav tako je v skladu z najvišjimi standardi zasnovana baterija, kjer je poleg zagotavljanja dolge življenjske dobe poskrbljeno tudi za varnost delovanja.

Slušalke vrhunskih zmogljivosti

Slušalke Huawei FreeBuds 4i so namenjene aktivnim in energičnim uporabnikom, saj jim omogočajo, da tudi med dogodivščinami prisluhnejo lepoti življenja. Zahvaljujoč napredni zvočni tehnologiji namreč povsod in vedno zagotavljajo vrhunsko zvočno izkušnjo.

Za uporabnike je avtonomija baterije ključnega pomena, zato imata ušesna čepka slušalk Huawei FreeBuds 4i veliki bateriji z visoko sposobnostjo hranjenja energije. Ko je aktivno dušenje izključeno, slušalke ponujajo kar do 10 ur neprekinjenega poslušanja glasbe ali do 6,5 ur telefonskega pogovora. Skupaj s polnilno škatlico dosežejo do 22 ur predvajanja ali do 14 ur pogovorov. Če je dušenje vključeno, potem bateriji zadoščata za do 7,5 ur predvajanja glasbe ali do 5,5 ur pogovorov. Da bi bila uporabniška izkušnja čim boljša, imajo slušalke vključeno hitro polnjenje. Že deset minut hitrega polnjena zadostuje za kar štiri ure zvočnega užitka, kar drastično zmanjša čas, ko slušalke zaradi polnjenja ne morete uporabljati.

Slušalke Huawei FreeBuds 4i, ki so kompatibilne tako z napravami Android kot iOS, so že na voljo v Sloveniji in sicer v biserno beli in kristalno črni barvi. Do konca aprila jih lahko kupite po promocijski ceni 69 €, nato pa bo maloprodajna cena znašala 79 €.

Pridružite se plesnemu izzivu na Instagramu in osvojite slušalke FreeBuds 4i

Z nekaj spretnosti pa lahko slušalke FreeBuds 4i tudi osvojite v posebnem plesnem izzivu, ki ga organizira Huawei na družbenem omrežju Instagram.

Akciji so se na družbenih omrežjih Instagram in TikTok pridružila številna velika imena slovenskega javnega prostora, med drugim plesalec Arnej Ivkovič, balerina Ana Klašnja in plesalka Jona Slaček.

Za sodelovanje morate le posneti svoj najljubši plesni korak in ga objaviti na Instagramu ali TikToku, svojo objavo pa morate obvezno opremiti še s sledečimi oznakami:

  • #10UrPlesa
  • #FreeBuds4i

Po koncu izziva bo strokovna žirija izbrala 20 najboljših izvajalcev, ki bodo prejeli čudovito in uporabno nagrado.

O pravilih in pogojih sodelovanja si sicer lahko podrobneje preberete na sledeči povezavi: https://consumer.huawei.com/si/community/details/topicId_29655/

Več informacij na: https://consumer.huawei.com/si/audio/freebuds4i/

Smo res dosegli to, za kar so se pred 135 leti borili delavci?

Sabina Zorman
-
0

Slovenci smo med redkimi, ki praznik dela praznujemo tako 1. kot 2. maja. Letos smo tako dobili cel »prvomajski vikend«.

Na ta dva dela prosta dneva praznujemo socialne in gospodarske dosežke delavskih gibanj. Datum praznika izhaja iz leta 1886, ko se je v sicer revnem okolju Chicaga začel težek boj delavcev za pravice. Njihovo stavko so takrat nasilno zatrli.

Glavna zahteva delavcev je bila uvedba 8-urnega delovnika. Zagovarjali so delitev dneva na osem ur za delo, osem ur za rekreacijo in osem ur za počitek. Pa danes res delamo le 8 ur na dan? So danes pravice delavcev res prioriteta?

Sodobna težava je prekarstvo

Lidija Jerkič
Lidija Jerkič l Foto: Matej Klarič (ZSSS)

Epidemija covida-19 je osvetlila nekatere sistemske pomanjkljivosti. Med drugim je »pokazala, kako ranljive so osebe, ki delajo v prekarnih oblikah dela,« kot je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Pred 1. majem se je oglasila tudi predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon. Opozorila je, da sta prekarnost in delo od doma povzročila velike stiske. »Ljudje delajo in so izčrpani, veliko ljudi nima več socialnega varstva, revščina se poglablja in vse to kliče po tem, da se moramo kot družba pogovarjati o prihodnosti dela,« je pozvala.

Fajonova bo ekonomsko-socialnemu svetu pismo s konkretnimi pobudami stranke, da bi delo spet postalo vrednota. Po njenih besedah me drugim:

Tanja Fajon ima govor na Slovenski cesti v Ljubljani
Tanja Fajon l Vir: topnews.si
  • zahtevajo zaustavitev prekarnosti;
  • pozivajo k pravici do dostojne plače;
  • pravici do udeležbe delavcev pri delitvi dobička;
  • skrajšani delovni čas;
  • sodobno ureditev dela na daljavo;
  • pravici do odklopa.

Ne delamo le 8 ur na dan, dosegljivi smo 24 ur

Lidija Jerkič z ZSSS je izpostavila tudi, da smo se v zadnjem obdobju preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Po njenih besedah smo dovolili, da se je delo razvleklo čez cel dan in da so delavci dosegljivi 24 ur na dan.

telefon v roku, računalnik na miziObenem sta se pomešala zasebno in službeno življenje, je dejala Jerkičeva. Opozorila je, da je treba paziti, da to ne bo postalo normalno tudi, ko se vrnemo v »normalno življenje«.

Za mnoge delavce je to sicer veljalo že pred epidemijo. Delavniki so se razvlekli in integrirali v domače prostore. Kadarkoli je zazvonil telefon, je delodajalec na drugi strani pričakoval odziv.

Vladanje z »demokratičnim deficitom«

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je pred praznikom dela izpostavil, da smo v času epidemije priča vladanju z največjim demokratičnim deficitom v zgodovini samostojne države.

Poudaril je, da se izvajajo razne sistemske spremembe, ki še zdaleč niso v korist državljanom. Sprejemanje zakonov pa poteka praktično brez javne razprave, socialnega dialoga in vključevanja stroke.

Znižuje se število brezposelnih

Na tipki na tipkovnici piše "find job" (najdi službo)Ob prazniku dela pa smo le priča nekaj spodbudnim podatkom.

Razmere na trgu dela so bile v lanskem letu seveda slabše kot leta 2019. Najvišja stopnja brezposelnosti je bila v starostni skupini od 15 do 29 let.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil minister za delo, družine in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, pa je spodbudno, da trenutno narašča zaposlovanje – bliža se vrednosti z začetka leta 2020.

Pred petimi dnevi je bilo v Sloveniji registriranih 79.462 brezposelnih oseb, kar je štiri odstotke manj kot marca.

Mesto Nüwa kot prihodnja prestolnica Marsa

Nika Plantan
-
0

Raziskovanje Marsa poteka že več desetletji, saj je to planet, ki ima poleg Zemlje skoraj najugodnejše pogoje za življenje. Bivanje na rdečem planetu postavlja uganko mnogim arhitektom, ki z najnovejšimi avtomatiziranimi sistemi in najsodobnejšo tehnologijo iščejo različne načine, s katerimi bi lahko ljudem omogočili bivanje zunaj planeta Zemlja. Enega izmed obetajočih arhitekturnih načrtov je predstavil španski arhitekturni studio Abiboo. S pomočjo 3D-tiskalnika je zasnoval samooskrbno mesto Nüwa, ki bi sprejelo 250.000 prebivalcev.

»Mesto bi bilo lahko dokončano do leta 2100«

Po besedah ustanovitelja Abibooja Alfreda Munoze bi se gradnja mesta lahko začela leta 2054 in končala do konca stoletja. Mesto Nüwa bi bilo grajeno na pobočju ene od marsovskih pečin z obilnim dostopom do vode. Strm teren ponuja priložnost za ustvarjanje navpičnega, v skalo vstavljenega mesta, ki bi bilo popolnoma zaščiteno pred sevanjem in meteoriti. Mesto bi imelo posreden dostop do sončne svetlobe, zgrajeno pa bi bilo iz materialov, ki so prisotni na planetu. »Je trajnostno in samozadostno mesto z močno identiteto in občutkom pripadnosti. Nüwa je zasnovana kot prihodnja prestolnica Marsa,« je dejal Munoza.

mesto iz zgoraj

Samo-trajnost

Trajnost, predvsem pa samo-trajnost predstavlja jedro zasnove mesta Nüwa. To pomeni, da bi moralo biti mesto na planetu Mars sposobno pridobiti čisto vse vire. Po kratki začetni fazi, ki bi se opirala na kapitalske naložbe in oskrbo z Zemlje, bi moral torej sistem na Marsu svojo rast ohranjati le z lokalnimi viri.

Na najvišji točki pečine, imenovani Mesa, bi potekala proizvodnja hrane in energije. Na prostrani ravnici bi bili postavljeni kmetijski in energetski objekti, ki potrebujejo neposreden dostop do sončnega sevanja, a ne potrebujejo zaščite pred sevanjem. Pridelke bi vzdrževalo osebje in robotika. V dolini bi se nahajala tudi območja za gojenje živali in žuželk, saj te za svoje življenje potrebujejo človeško vzdušje. V rejo bi vključili tipične rejne živali, kot so prašiči, piščanci ali ribe. Te bi kljub temu predstavljale le majhen del človeške prehrane, saj bi kar 50 % predstavljali ostali pridelki.

kmetovanje na marsu v mestu Nuwa
Glavna sestavina človeške prehrane bi predstavljale mikroalge. Kljub temu da lahko pridelki zagotavljajo bolj okusno in raznoliko prehrano kot mikroalge, so te učinkovitejše v smislu izkoriščanja prostora in virov, hkrati pa prispevajo k oživitvi ozračja in gospodarjenju z vodami.

Zasnova mesta

Mesto bi bilo grajeno na podlagi medsebojno povezanih rovov, ki bi se vdrli v marsovsko skalo. Znotraj mesta bi bilo več prostorov, imenovanih »makro zgradbe«. Te bi imele stanovanjsko in delovno namembnost, povezane pa bi bile s sistemom hitrih dvigal. Na koncu navpične stene pečine bi bili ustvarjeni varovalni pasovi »Green-Domes«. V te prostore bi pronicalo ogromno svetlobe, zato bi bil en del namenjen parkom, v katerih bi se lahko nahajali ljudje, drugi pa preizkušanju rastlinstva s popolnoma marsovskim ozračjem.

veliko okno na navpični strani pečine

Na dnu in vrhu pečine bi se za premikanje v vzdolžni smeri uporabljal sistem lahkih vlakov ali avtobusov. V dolini bi bili nameščeni veliki paviljoni za socialno interakcijo, ki bi ponujali pogled na pokrajino Marsa. Poleg tega bi se v dolini nahajale posebne strukture za nastanitev bolnišnic, izobraževalnih ustanov, športnih in kulturnih dejavnosti, nakupovalnih površin ter železniških postaj.

notranjost mesta nuwa
V mestu bi bili nameščeni veliki paviljoni za socialno interakcijo.

Življenje na Marsu

Arhitekt Munoza kot potencialno oviro izpostavlja prevoz ljudi na Mars ter financiranje projekta. Za pot od Zemlje do Marsa bi morali zagnati redni prevoz s prestreznimi okni, ki bi se odpirala vsakih 26 mesecev, trajala pa bi od enega do treh mesecev. Bivanje na Marsu bi posameznika stalo približno 300 tisoč evrov. Cena bi vključevala enosmerno vozovnico za na Mars, eno stanovanjsko enoto (od 25 do 35 kvadratnih metrov), celoten dostop do skupnih prostorov in hrane. Prav tako bi se posameznik zavezal k pogodbi za delo, v kateri bi moral od 60 do 80 % svojega delovnega časa namenjati nalogam, ki mu bi bile dodeljene s strani mesta.

Spodaj si lahko ogledaš prikaz mesta Nüwa.

Nüwa, the cliff city on Mars

Škisova se vrača?

Monika Podlogar
-
0

Seveda ponovno v spletni preobleki. »Ni maja brez Škisove!«, so zapisali na Facebook dogodku Škisova tržnica 2021 in dodali, da se ta tudi v letošnjem letu seli na splet: tam pripravljajo najzanimivejše aktivnosti, nagrade in presenečenja.

Okvirna časovnica?

Da si bomo lažje rezervirali čas za sedenje pred računalnikom, je znana že okvirna časovnica masovnega spletnega druženja:

online meeting
Online party be like
  • 7. maja: začetek prodaje vstopnic in začetek dobrodelne akcije zbiranja denarja za študente v stiski,
  • 11., 18. in 25. maja: osvajanje »ljubljanskih višakov«,
  • vmes: polno super nagradnih iger, dogodkov študentskih klubov, razglasitev nastopajočih in presenečenj,
  • 27. maja: ob 18. uri online dogajanje Mednarodnega otočka Škisove tržnice in ob 20. uri Online koncert Škisove tržnice.

Škisova, obravana dobrodelno

Čeprav se sliši žalostno, da razmere narekujejo tudi letošnjo Škisovo le po spletu, pa ima ta vsaj izredno dober namen.

brez denarja
Sredstva, zbrana z nakupom vstopnic, bodo šla v roke socialno ogroženim študentom.

»Ker se študentje zavedajo, da je za nekaterimi še težje leto, kot za ostale, bodo skupaj s Fundacijo Študentski tolar stopili v dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za vse študente, ki jih je epidemija zelo prizadela in so se znašli v stiski. Vsa sredstva, zbrana z nakupom vstopnic za spletni koncert, bodo šla v dobrodelni sklad in bila razdeljena študentom, ki to najbolj potrebujejo,« so zapisali na spletni strani dogodka.

V splošnem se namreč ocenjuje, da je socialno ogrožena petina vseh študentov v Sloveniji, posledice novega koronavirusa pa so žal te stiske še občutno povečale – tako na področju ekonomskega in socialnega položaja, kot tudi duševnega in drugega zdravja ter dostopnosti študija, so še zapisali organizatorji.

Letošnji starter pack

Kaj torej priporočamo za udeležbo na Škisovi tržnici 2021?

računalnik
Starter pack za Škisovo 2021.
  • udoben stol, lahko tudi posteljo ali kavč,
  • osebni računalnik,
  • dober wifi,
  • škatlo piškotov,
  • kozarec vode (ali seveda česa drugega),
  • najudobnejšo trenirko,
  • veliko dobre volje in optimističnega zrenja v prihodnost in Škisovo 2022, ki gotovo ne bo več po spletu!😄

Ljubljana ima e-talent s štajerskim zmagovalcem

Katja Stojić
-
0

JSKD OI Ljubljana je v sodelovanju z ZKD Ljubljana v aprilu organizirala tekmovanje za plesne, dramske in glasbene ljubiteljske ustvarjalce ali performerje. Ljubljana ima e-talent je zaradi epidemioloških razmer potekal kar na spletu, strokovno komisijo pa so sestavljali Maja Keuc, Boštjan Gorenc – Pižama in Maja Geršak. Sodelovali so lahko vsi s stalnim ali začasnim prebivališčem v Ljubljani.

Finale je potekal 25. aprila, in sicer v živo preko spleta. Zmagal je Dominik Petko, študent biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki se že dolga leta ukvarja z glasbo. Pred začetkom študija je obiskoval Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer je igral klavir, poleg tega je dve leti hodil na jazz petje. Zmagal je z avtorsko skladbo Hiding Place, za katero je sam napisal besedilo in glasbo, posnel spremljavo in bekvokale ter jo sproduciral.

Dominik nasmejan, v ozadju so vidni drugi ljudje

Dominik se je na tekmovanje prijavil v šali, menil je namreč, da nima česa izgubiti. Zato je bil nad zmago še toliko bolj presenečen in hvaležen, da je pravzaprav ostal brez besed. Sodniki so ga vsi zelo pohvalili in dejali, da se jih je skladba tako dotaknila, da se jim je kar naježila koža.

Celotno oddajo si lahko ogledaš spodaj, Dominiku pa lahko slediš na njegovem IG profilu in Youtube kanalu. Ekipa Študent mu čestita za njegovo zmago in želi veliko uspehov na njegovi glasbeni poti.

Ljubljana ima (e-)talent 2021

Redkobesedno – poezija, ki polni srca

Tjaša Božič
-
0
Redkobesedno – poezija, ki polni srca

V današnjem podcastu sem gostila prav posebnega gosta, ki je bolj kot Gal Billa znan po okrajšavi – gb, ki jo uporablja na svojem Instagram profilu Redkobesedno.

Gal je fant, ki rad počne veliko stvari. Rad bere, občasno kuha, obožuje tenis in študira psihoterapijo. Poleg vsega naštetega pa mu je najljubše pisanje poezije.

S profilom Redkobesedno je začel čisto naključno in brez kakršnih koli pričakovanj. A iskrenost in pristnost sta se mu kmalu obrestovali – profil šteje več kot 23 tisoč sledilcev, zanimivo pa je to, da niti enemu ne sledi nazaj.

V pogovoru nam je zaupal, zakaj je izbral ime »Redkobesedno«. Njegov način pisanja je namreč res kratek, a z njim zajame bistvo. S svojimi objavami in opisi pod njimi ljudem daje upanje, voljo, smisel, ljubezen in še veliko več.

Pravi, da je neizmerno hvaležen vsakemu, ki deli ali uporabi njegov zapis. Prav vsakemu se namreč tudi osebno zahvali. O tem kaj več v pogovoru.

Prva knjiga »Prostor«

Po zelo uspešnih odzivih na zapise na njegovem Instagram profilu je Gal prejel ogromno vprašanj, zakaj še ni napisal knjige. Torej je bil to njegov naslednji projekt – napisati knjigo. Že od svojega šestega leta dalje je bil namreč prepričan v to, da bo vsaj enkrat v življenju napisal knjigo.

Knjiga »Prostor« je bila v hipu razprodana. Zanj pa je bil pomemben korak v življenju, ki mu je dal dodatno motivacijo in zagon.

Sam pravi, da je knjiga »Prostor«:

prostor.

kjer ljubezen ne zbledi

je vsak nasmeh resničen

& vsi ljudje ostanejo.

ter (hkrati) prostor.

v katerem spozna(va)mo

kako prekleto glasna

je lahko tišina.

 

Kaj vse Galu pomeni profil Redkobesedno in kako je knjiga sploh nastajala, do podrobnosti natančno izveš v podcastu. Zaupal nam je tudi, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kaj je tisto, kar nas mora v življenju gnati naprej.

Obiščeš ga lahko na njegovi spletni strani redkobesedno.si.

🎧 Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

1...1.0231.0241.025...2.158Stran 1.024 od 2.158