30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Marija Soldat
-
0

ARS razpisuje že trideseti natečaj za kratko zgodbo. Zmagovalec bo prejemnik nagrade za najboljšo kratko zgodbo Arsova lastovka v vrednosti tisoč evrov.

Pogoji za prijavo so, da delo pred objavo na Radiu Slovenija ne sme biti objavljeno. Dolžina besedila ne sme presegati 6300 znakov s presledki vred. Natečaj je anonimen, svoje delo pa oddaš elektronsko prek obrazca na spletni strani. Rok za oddajo je 8. 6. 2021.

Komisijo sestavljajo trije člani, svojo odločitev pa bojo objavili 27. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih mestih RTV Slovenija. Poleg nagrajene zgodbe bo komisija v odkup predlagala še nekaj izbranih kratkih zgodb.

Veliko kreativnosti pri pisanju ti želimo!

»Vanj sem se zaljubila že pri 6 letih in še danes ga obožujem«

Huawei
-
0

Umetnost in ustvarjalnost sta od nekdaj zapisana v človeški DNK. Ljudje stremimo k izražanju na različnih področjih in uživamo v umetnosti. Dve aktivnosti, ki zagotovo najbolj navdihneta človeka in poživita njegovega duha pa sta zagotovo glasba in ples. Tesno prepletena praktično ne moreta drug brez drugega. Ko naša ušesa ujamejo ritem, ki nam je všeč, naše telo včasih kar samodejno zapleše. Z brezžičnimi slušalkami FreeBuds 4i pa vas poskočni ritmi lahko spremljajo na vsakem koraku.

Vadba za telo in um

Glasba in ples sta imeli skozi zgodovino vedno veliko vlogo. Glasba sprosti človeka, ga opogumi in motivira, sproži čustven odziv in prikliče spomine. Ples pa požene kri po žilah. Človeku da energijo, ga razgiba, razvedri in poživi tako telo kot duha.

Oba veljata za nekakšen univerzalni jezik, ki nas povezuje. Ne glede na to iz katerega konca sveta prihajate, boste z glasbo in plesom vedno stkali nove vezi in prijateljstva. Glasba lahko spodbudi iskrico v človeku, da se zaljubi, pomiri otroka, ko mu mati zapoje uspavanko in poveže navijače na nogometnem dogodku.

Prav tako spodbudi možganske celice in izboljša moč spomina ter upočasni zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Z glasbo tudi dvignemo razpoloženje, kadar smo nekoliko brezvoljni in se sprostimo, če smo pod stresom. Moč glasbe je resnično izjemna, v kombinaciji s plesom pa ima tudi pozitivne učinke za telo.

Ples namreč velja za eno najboljših gibalnih aktivnosti in vadb za vsakogar. Poleg tega, da predstavlja odlično vadbo in ima pozitiven vpliv na naše zdravje, pa podobno kot glasba aktivira tudi naše možgane, saj učenje plesnih korakov zahteva aktivacijo sivih celic. Bolj kot je koreografija zapletena, bolj naši možgani razmišljajo. S plesom tako ne razgibamo le naših mišic, ampak razvijamo tudi naše kognitivne sposobnosti.

Energično v pomlad

Zaradi vseh naštetih pozitivnih učinkov in ker nam je v zadnjem letu vsem nekoliko manjkalo gibanja, so se pri Huaweiu odločili organizirati prav poseben plesni izziv #10UrPlesa, se dokončno predramimo iz zimskega spanca in energično skočimo v pomlad in poletje. Čudoviti akcijo, s katero želijo spodbuditi širjenje pozitivne energije in vsakogar spodbuditi, da naredi nekaj dobrega zase, so se pridružila že številna velika imena slovenskega javnega prostora, med drugim tudi balerina Ana Klašnja in profesionalni plesalec Arnej Ivkovič.

Zaljubljena v ples že od zgodnjih otroških let

Oba sta svoje življenje posvetila plesu, zato smo ju povprašali, kaj jima ples pomeni, kdaj sta vedela, da je ples njuno poslanstvo in kaj ju je pravzaprav sploh navdihnilo, da sta začela plesati.

Oba povesta, da sta se nad plesom navdušila že v zgodnjih otroških letih. Ano je pri šestih letih navdihnila Deguyeva slika z balerino, ki jo je čisto prevzela. »Takrat sem v trenutku vedela, da želim postati balerina. Podobno kot večina majhnih punčk sem oboževala lepe oblekice in bleščice, ki so jih nosile balerine. Tako sem najprej začela trenirati gimnastiko, ki je bila na pol balet, pri osmih letih pa sem potem začela že redno hoditi na balet. Najprej sem imela treninge trikrat na teden, pri 10 letih pa že vsak dan. Včasih tudi dvakrat dnevno,« svoje prve korake in stik s plesom opiše Ana.

Tudi Arnes se je s plesom začel ukvarjati zelo zgodaj, vendar iz nekoliko drugačnih razlogov: »Kot otrok sem imel ogromno energije, zato so me vpisali na ples. Najprej poskusno, ampak me je hitro potegnilo. Tako sem svoje življenje posvetil plesu, ki ga naravnost obožujem. Danes si brez njega življenja ne predstavljam.«

Medtem, ko Arnej tudi v prostem času najraje prisluhne latino-pop ritmom, Ano najbolj sprostita elektronska glasba in rock. Takrat se lahko odklopi v svoj svet, s slušalkami FreeBuds 4i tudi kadar hodi naokoli. Oba tudi menita, da gresta glasba in ples z roko v roki: »Ni enega brez drugega!« v en glas povesta Ana in Arnej.

Sicer pa Ana vseeno razlikuje med baletom in plesom v prostem času. »Balet vidim kot mešanico profesionalnega športa in igre. Predstavlja mi disciplino in strogost, saj moraš biti res predan, če želiš uspeti in trdo trenirati. Moraš biti fizično in psihično močen ter tekmovalen. Pri baletu je v resnici malo trenutkov, ko si popolnoma sproščen, saj vedno stremiš k popolnosti. Sama se najbolj sprostim na treningih, na predstavah pa imam še vedno tremo,« je iskrena Ana.

Drugače pa vidi ples v prostem času: »Obožujem plesati za zabavo ob dobri glasbi v družbi prijateljev. S plesom se človek resnično sprosti in pozabi na vse težave.«

Odlična priložnost za vse plesne navdušence

Vsi, ki se navdušujete nad plesom in glasbo, imate zdaj odlično priložnost, da pokažete svoje znanje in svoj najljubši korak. S tem pa tudi možnost, da osvojite najnovejše Huaweieve brezžične slušalke FreeBuds 4i.

Za sodelovanje morate le posneti svoj najljubši plesni korak in ga objaviti na Instagramu ali TikToku, svojo objavo pa opremiti še s sledečimi oznakami:

  • #10UrPlesa
  • #FreeBuds4i

Po koncu izziva bo strokovna žirija izbrala 20 najboljših izvajalcev, ki bodo prejeli čudovito in uporabno nagrado.

O pravilih in pogojih sodelovanja si sicer lahko podrobneje preberete na sledeči povezavi: https://consumer.huawei.com/si/community/details/topicId_29655/

Več informacij o slušalkah: https://consumer.huawei.com/si/audio/freebuds4i/

Onesnaževanje v vesolju že ogroža satelite in astronavte

Janko Šali
-
0

Prvi satelit je v vesolje poslala Sovjetska zveza leta 1957. Od takrat smo v našo orbito poslali tisoče satelitov in oktobra 2020 je okoli Zemlje krožilo več kot 6000 umetnih satelitov. Trenutno delujočih je le 3372. Kaj pa ostali?

Kaj so vesoljski odpadki?

Legendarni ruski satelit Sputnik 1 je po treh mesecih kroženja okoli Zemlje spet vstopil v našo atmosfero in med padanjem zgorel. To pa ne velja za veliko drugih kosov vesoljske opreme, ki smo jih ljudje izstrelili v vesolje. Okoli planeta kroži okoli 3000 nedelujočih satelitov, okoli 34.000 kosov odpadnega materiala večjih od 10 cm in milijone manjših delcev; od zamrznjenega raketnega goriva do oluščenih koščkov barve. Ti delci lahko kljub svoji majhnosti povzročijo ogromno škode, saj letijo s hitrostmi večjimi od metka in še toliko večjo silo.

Tiste, ki ostanejo le nekaj sto kilometrov nad tlemi, Zemeljska gravitacija v roku nekaj let potegne k sebi in pri vstopu v atmosfero ob padanju zgorijo. Drugi, ki so višje, pa lahko krožijo okoli Zemlje desetletja, stoletja. V geosinhroni orbiti na višini 36.000 km, kjer krožijo komunikacijski in vremenski sateliti na primer, se vesoljski odpadki le nabirajo in iz leta v leto povzročajo večje tveganje za trk.

Kakšna je nevarnost?

Potovanje v in iz vesolja v tem momentu še ni ogroženo. So pa na udaru vsi delujoči sateliti, ki krožijo na tirnicah z odpadki in tudi Mednarodna vesoljska postaja (ISS – International Space Station). Sateliti in ISS morajo biti ves čas pozorni na morebitno približevanje teh hitroletečih smeti in njihovi računalniki venomer preračunavati možne poti umika. Na srečo do dejanskih trkov pride le poredko. Zadnji se je zgodil leta 2009, v katerem je bil uničen ameriški satelit.

Zaskrbljujoča je praksa nekaterih držav, ki svoje obrabljene satelite z raketami razstrelijo, pri tem pa ustvarijo tisoče manjših koščkov, ki ob sili trka in v vakuumu z velikimi hitrostmi poletijo v vse smeri. Nadaljnje večanje števila satelitov v kombinaciji s takšnimi metodami bi lahko pripeljalo tudi do t. i. Kesslerjevega sindroma. To je teoretski model, ki pravi, da ob dovoljšni količini hitroletečih vesoljskih odpadkov ti začno trkati med sabo, to pa povzroči še več odpadkov in še več trčenj, kar bi ustvarilo zemeljsko orbito preveč nevarno za kakršnekoli človeške posege.

Kaj pa zdaj?

Prav zdaj poteka nova vesoljska tekma med korporacijami kot so SpaceX, Amazon, Honyan, ki imajo načrte mesečno izstreljevati po več deset novih satelitov v službi prenašanja širokopasovnega internetnega signala preko celotne površine Zemlje. Ker je ta »vesoljski biznis« dokaj nova zadeva, je zakonodaja na tem področju še v povojih in možnosti za hitre zaslužke velike, kar kar vabi še več proizvajalcev vesoljske opreme, da izstreljuejo svoje naprave v orbito in povečujejo onesnaženje. Za ohranjanje varnosti bo potrebnih mnogo več računalniških izračunov in predvsem sodelovanja med različnimi igralci v nadzemeljskem prostoru.

Hkrati se pojavaljajo podjetja, specializirana za čiščenje naše bližnje vesoljske okolice. Uporabljajo ogromne mreže, harpune in podobne priprave ter poskusijo spraviti vesoljske odpadke dovolj blizu Zemlje, da bi jih ta potegnila v svojo atmosfero in zračni upor upepelil.

Viri:

Cesar je nag! Ali lahko o tem še molčimo?

Žiga Kastelic
-
0

Veliko število posameznikov si je med epidemijo zadalo cilj zbujanja človečnosti v drugih ljudeh. Nekateri to počnejo z direktno solidarnostjo, drugi pa s čim drugim. Andrej Detela pa je tako kot že drugi pred njim svoje misli zapisal in jih izdal v obliki knjige. Lahko rečemo, kar želimo, a ne moremo preko dejstva, da je med epidemijo nastalo nič koliko velikih del v umetnosti. Cesar je nag! Naj o tem še močimo? je brez dvoma eno izmed teh.

Lahko molčimo ali pa spregovorimo

V osnovi preprosta knjiga, brez velikega buma, ki nam predstavlja poglede ene same osebe na dogajanje okoli nje. Bolj osebnostno kot to že ne gre. Vsak pisec pa v sebi sprejme tudi odločitev, ali želi ta pogled tudi sprejeti. Z močnim in naivnim zamahom misli bi lahko rekli, da je to pač univerzalna misel, kar bi v nekaterih segmentih vsekakor morala biti. Pa ni.

Andrej Detela: Cesar je nag!, založba Sanje, 112 strani.

Cesar je nag! je esejistična knjiga avtorja, ki na aktualno dogajanje v Sloveniji zre z nekega delno aktivističnega vidika. Vsekakor bo lepo, navdihujoče in čudovito branje za tiste, ki si z avtorjem delijo politično ideologijo. Za ostale pa bo vpogled v misli in zapise »drugačno mislečega«. Brez dvoma bodo to cenili tisti, ki radi berejo in iz knjig izluščijo nek nauk.

Avtor svoja zapisa oziroma knjigo zaključi z mislijo o neki novi renesansi, ki bi jo mnogi sprejeli z odprtimi rokami. Žal pa se bolj zdi, da je to le pobožna želja mnogih. Morda spet nekoč.

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.

Jutri se za maturante začenja matura

Katja Stojić
-
0

Jutri se začenja najbolj pomembno obdobje za dijake četrtih letnikov – začenja se namreč matura. Čaka jih pisanje eseja iz materinskega jezika, za kar bodo imeli na voljo 120 minut. Letošnja matura bo zaradi epidemioloških razmer potekala malce drugače, kljub temu pa ministrstvo ni prestavilo datumov pisanja.

Obravnavana dela na maturi iz slovenščine

Dijaki letos obravnavajo dva romana. Prvi je Figa slovenskega pisatelja Gorana Vojnovića, drugi pa Konje krast norveškega pripovednika Pera Pettersona. Roman Figa je prejel nagrado kresnik, medtem ko je Konje krast prejel znamenito Mednarodno literarno nagrado mesta Dublin.

Naslovnica knjige Figa

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.

Letošnja matura je bila zaradi epidemije dolgo časa pod vprašajem. Dijaki so se namreč večino šolskega leta šolali od doma, zaradi česar je njihova izobrazba trpela. Po številnih pogajanjih je ministrstvo za šolstvo odredilo, da bo matura letos potekala normalno. Maturanti so imeli aprila tudi možnost prednostnega cepljenja proti novemu koronavirusu.

Naslovnica knjige

Morda res ne neha boleti samo zato, ker smo se tako odločili, nam sporoča Norvežan Per Petterson, a odločitev vseeno pomaga, da bolečina življenja ne uniči, temveč ga razvije v nove smeri, ki si jih morda niti nismo predstavljali in za katere morda ne bomo nikoli čisto prepričani, da so nam všeč. Vendar lahko imamo, kot pripovedovalec romana Konje krast, srečo.

Spremembe pri izvedbi mature

Zaradi trenutnih razmer je bilo potrebno poskrbeti za kar nekaj potencialnih situacij. Tistim dijakom, ki je zaradi visokorizičnega kontakta v času pisanja mature odrejena karantena, bo dovoljeno opravljati maturo, če bodo opravili PCR test. Ta ne bo smel biti starejši od 24 ur. Okuženi bodo z ustreznimi dokazili lahko maturo opravljali v jesenskem roku, ta pa jim bo priznana za nazaj. To pomeni, da jih bodo fakultete počakale z vpisom.

Vsem maturantom jutri želimo obilo sreče in uspeha ter držimo pesti, da se v kar največjem številu udeležijo mature.

Animiran lik maha z rokami in navija

Kakšen tiskalnik rabim za delo in študij od doma v času koronavirusa?

Secop d. o. o.
-
0
Kakšen tiskalnik rabim za delo in študij od doma v času koronavirusa?

Ko so vse tiskalnice zaprte in je tiskanje dokumentov močno oteženo, je pametno iti v nakup tiskalnika. Ker pa vemo, da si želiš lastiti najboljši možen tiskalnik za lastno uporabo, smo pri strokovnjakih preverili kakšen tiskalnik potrebuješ. Bo dovolj osnovni tiskalnik ali boste orali razmisliti o nekoliko bolj sposobnih tiskalnikih, ki omogočajo dodatne funkcije.

Za kaj točno ga boš potreboval?

Ali potrebuješ tiskalnik le za tiskanje dokumentov ali boš od njega zahteval še kaj drugega. Večina današnjih tiskalnikov je multifunkcijskih oziroma večnamenskih, ki omogočajo tudi skeniranje, kopiranje in faksiranje.

Prav večnamenski tiskalniki postajajo vedno bolj priljubljeni za domačo uporabo, saj prinašajo več prednosti. Njihov nakup je cenejši kot če bi kupoval vsako napravo posebej. Obenem pa ti ni treba skrbeti, če boš moral kdaj ne le natisniti temveč tudi kopirati ali skenirati dokument.

Specifikacije tiskalnikov

Čeprav nanje nismo tako pozorni kot ob nakupu telefona, so vseeno nekaj na kar je pametno biti pozoren. Povejo nam marsikaj, kar nam bo pomagalo pri izbiri. Hitrost tiskanja (tudi kopiranja in skeniranja), ločljivost kopiranja (tudi tiskanja in skeniranja), funkcije, tehnologija, zoom, povezljivost interneta, velikost predala za liste in velikost medijev. To so specifikacije, ki spadajo med tiste najbolj pomembne, trik pa je preprost.

Hitrost tiskanja: 10 podob na minuto, 6 podob na minuto za barvno.

Hitrost kopiranja: 4 podobe na minuto, 2 podobi na minuto za barvno.

Hitrost faksiranja: 13,500 bitov na sekundo.

 

Povezljivost naprave

Večina naprav danes omogoča več možnosti povezovanja. Čeprav je Wi-Fi najbolj priljubljena in razširjena možnost, pa so tudi druge, ki nam lahko olajšajo delo.

  • USB
  • Ethernet
  • Wi-Fi
  • NFC
  • Cloud (Oblak)
  • SD kartica

Laserski ali brizgalni tiskalnik

Vsak izmed njiju ima svoje prednosti, ki jih lahko pripišemo določeni uporabi in željam. Laserski tiskalniki imajo načeloma dolgotrajnejši rok uporabe izpisov, so zelo zanesljivi tudi po več mesecih stalne uporabe in boljša kvaliteta tiska na slabšem papirju. Brizgalni tiskalniki pa so dražji, ponujajo boljše tiskanje fotografij, so nekoliko bolj varčni in ekološki.

Oboji so prava izbira za pravo osebo. In točno pri tem vam lahko pomagajo strokovnjaki. Strokovnjaki pri podjetju Secop ti lahko nudijo najboljše svetovalne možnosti glede nakupa tiskalnikov, ki se odlično ujema z odlično ponudbo tiskalnikov, ki jih imajo na voljo.

SpaceX sateliti bodo precej bližje Zemlji, kot je bilo sprva dovoljeno

Janko Šali
-
1

Podjetje SpaceX, ki je v lasti Elona Muska, postavlja omrežje satelitov, ki bo prineslo širokopasovno internetno povezavo v najbolj oddaljene regije sveta. Vendar niso edini in konkurenca ni popustljiva.

Projekt Starlink podjetja SpaceX je do sedaj najuspešnejši in tudi najbolj ambiciozen poskus postavitve mreže satelitov, ki bi razširila širokopasovno internetno omrežje na celotno površino Zemlje. Njihov cilj je izstreliti 12.000 satelitov, nekaj več kot 1300 so jih že. Z novo pošiljko 2814 satelitov pa je SpaceX poslal prošnjo na ameriško Federalno komisijo za komunikacijo (FCC), ki je v središču bojev tehnoloških gigantov, ki se ozirajo proti nebu. Zaprosili so za dovoljenje, da novo serijo satelitov postavijo na višini le približno 550 km nad površjem Zemlje, kar je mnogo nižje, kot je bil prvotni načrt na okoli 1550 kilometrih. Amazon se je na to pritožil, kar je vodilo tudi v majhno twitter vojno med Elonom Muskom in direktorjem Amazona Jeffom Bezosom.

Zakaj je to pomembno? Konkurenčna podjetja, izmed katerih največje ali vsaj najglasnejše je Amazon, s svojim programom globalnega omreženja Kuiper, nasprotujejo postavitvi SpaceX-ovih satelitov na tej višini, saj bi to otežilo delo vseh ostalih in po njihovih besedah povzročalo motnje signalov. Tehnološki giganti, kot sta že omenjena SpaceX in Amazon pa tudi britanski OneWeb, kanadski TeleSat in kitajski Honyan, si vsi prizadevajo postaviti podobna omrežja in dobiti kos pogače pri profitih, ki se nahajajo v upravljanju telekomunikacij in pretoka informacij. SpaceX ima trenutno s svojimi, že več kot tisočimi delujočimi, sateliti nekoliko prednosti, to pa jih postavlja v središče kritik. Še posebej po incidentu 30. marca, v katerem sta se skoraj zaletela satelita Starlinka in OneWeba in so morali, za preprečitev nesreče, Starlinkovi upravljalci izklopiti AI vodenje svojega satelita (očitno Elon Musk res nima sreče s samovozečimi rečmi). Z višino 550 km in številom v tisočih so Muskovi sateliti tudi ovira za konkurente, ki svoje postavljajo višje, zaradi česar se morajo ob vsakem izstrelu izogibati vedno bolj številnim satelitom Starlink.

Dobra plat nižanje orbit Starlinkovih naprav je po besedah FCC to, da je satelite bližje Zemlji lažje umakniti, ko se njihova življenjska doba konča. Tudi astronomi so zadovljni s to rešitvijo, saj sateliti, ki so tako visoko, da se večino časa ne skrijejo za Zemljo, otežujejo opazovanje neba s tal. Odločitev Komisije za komunikacijo vključuje tudi pogoj, da se mora Starlink bolje odzivati na motnje signalov (da se ne ponovijo dogodki 30. marca) in poziva k ohranjanju varnosti in konkurenčnosti v prostoru nižje zemeljske orbite. Bolj specifično, Starlinkovi sateliti se v prihodnosti morajo odzivati na interference Amazon – Kruiper satelitov. S tem so zadovoljni tudi pri Amazonu.

Viri: https://www.theverge.com/2021/4/27/22405779/fcc-approves-spacex-starlink-lower-orbits-against-amazon-rival-objections

https://www.theverge.com/2021/4/9/22374262/oneweb-spacex-satellites-dodged-potential-collision-orbit-space-force

3 živalske vrste, ključne za ohranjanje ekosistema

Mateja Jelaska
-
0

Nekateri ekosistemi delujejo tako, da so odvisni od ene ali več ključnih vrst. V biologiji s tem imenom mislimo na vrste, ki imajo disproporcionalen vpliv na habitat glede na njihovo velikost ali število. Njihove aktivnosti vplivajo na druge vrste bodisi neposredno ali posredno. Sprememba v njihovem številu lahko povzroči veliko škodo, kar nato vpliva na celoten ekosistem, pogosto na negativen način.

Volk tuli

Dober primer take vrste so volkovi v Narodnem parku Yellowstone. Njihovo število se je, predvsem zaradi lova, spustilo skoraj do ničle okoli leta 1930. Leta 1995 so volkove ponovno naselili v park, kar je imelo ogromne posledice na ekosistem. Volkovi so naravni plenilci losov, zaradi njihove odsotnosti se je obnašanje losov spremenilo. Namesto da bi se selili in med tem jedli rastlinje, so ostajali na enem območju in pojedli veliko naenkrat. Iztrebili so celo rastlinje vse do rečnega brega – tega si v prisotnosti volkov ne bi drznili storiti, saj bi to zanje predstavljalo veliko nevarnost. Zaradi njihovega hranjenja so nekatere rastline izumrle, zaradi opustošenih rečnih bregov se je zmanjšalo tudi število bobrov in nekaterih ptic, ki so se tam naseljevale. Bobri so tudi izredno pomembna vrsta, saj njihovi jezi upočasnijo tok vode, preprečujejo poplave in nudijo širok spekter habitatov za veliko različnih vrst rib in vodnih živali. Ko so bili torej volkovi ponovno pripeljani v Yellowstone, so se losi začeli umikati v notranjost, posledično pa je rastlinje na bregovih ponovno začelo rasti. Število bobrov se je povečalo, s tem pa tudi število rib in nenazadnje tudi živali, ki se hranijo z ribami. Zvečalo se je tudi število bizonov, ker imajo zase sedaj več prostora, ki so jim ga predhodno odvzeli losi.

slonDruga pomembna vrsta za ekosisteme so sloni, saj imajo precej vpliva pri ohranjanju njihovega habitata. Pogosto so imenovani kot veliki čuvaji gozda. Brez njihove prisotnosti se dogaja, da dominira drevo akacija, saj raste zelo hitro in ostalim rastlinam odžira svetlobo. Sloni pomagajo to uravnavati, saj v iskanju hrane pogosto podrejo ta drevesa in s tem omogočijo ostalim rastlinskim vrstam dovolj svetlobe. Zaradi rasti drugih rastlin se tako izboljša biodiverziteta gozda. Sloni podrejo tudi manjše veje, ki nudijo skrite dupline za plazilce, katerih vrste so veliko bolj raznolike na območju, kjer ti živijo. Ko sloni iščejo hrano, velikokrat odlomijo različne veje, te pa prebirajo svinje bradavičarke in antilope. K ekosistemu pa pripomorejo tudi slonovi iztrebki, ki se jih nabere približno tono vsak teden. Ti iztrebki namreč postanejo mali ekosistem, ker so bogati s hranili. V slonjih iztrebkih tako živijo glivice, različne ličinke hroščev, črički in pajki in celo tri vrste žab. Slonji iztrebki so tudi odlično gnojilo, kar je razvidno iz tega, da veliko rastlin raste veliko boljše na območjih, kjer so prisotni sloni kot kjerkoli drugje.

Papagajka

Tretja vrsta živali so papagajke, ki so tako poimenovane zaradi svojih trdih, kljunu podobnim ustom. Te otrdele ustnice so zelo primerne za trganje alg s koral. Brez papagajk se lahko alge na koralah tako razrasejo, da na koncu odmrejo. S tem pa odmrejo tudi koralni grebeni, kar je velik problem za vse vrste, za katere koralni greben predstavlja dom. Papagajke so izrednega pomena pri ohranjanju koralnih grebenov, saj so ti že tako podvrženi klimatskim spremembam, kisanju oceanov in onesnaževanju, ki degradirajo morski ekosistem. Karibski grebeni, kjer se papagajke najbolj lovi, so tako najbolj poškodovani. V mnogih karibskih državah tako krožijo peticije za zaščito te vrste.

Razvidno je torej, da imajo nekatere živali ogromen vpliv na okolje in na ostale prebivalce ekosistema. Zato je prav, da nanje pazimo in se potrudimo, da jih ne izgubimo, saj s tem porušimo naravno ravnovesje in izgubimo še marsikatero drugo prav tako pomembno živalsko vrsto.

Top 5 kombinacij okusov za radovedne brbončice

Janko Šali
-
0

Ko so se naši predniki naučili uporabljati ogenj, so se nam odprla vrata v svet kulinarike. Od takrat je človeški rod na poti iskanja novih okusov in kombinacij, ki nam polepšajo življenje vsaj dvakrat na dan. Hrana, pijača, vonjave, praznovanja, pesmi, ples in kultura gredo z roko v roki. Povej mi, kaj ješ in povedal ti bom, kdo si, pravijo. Nekaj časa je že minilo, odkar je bila revolucionarna hrana majoneza zmešana s kečapom, danes pa odkrijmo 5 novih kombinacij za kulinarične avanturiste in aktiviste.

Čokolada in čipsČokolada in čips

Kombinacija sladkega in slanega, ki človeka preseneti. Poleg tega se hrustljavost čipsa in trdnost čokolade združita v unikatno teksturo, ki človeku prinese nasmeh na usta. Če se ob gledanju serij ne moreš odločiti za ali/ali, se odloči za in. Rešitev je pred nosom.

Arašidovo maslo in kisle kumariceArašidovo maslo in kisle kumarice

Arašidovo maslo je ena izmed najbolj široko uporabnih jedi. Ljudje ga jedo s piščančjimi zrazki, s pršutom, po ameriško z marmelado v nepečenem toastu brez skorje in še bi lahko naštevali. Niti kisle kumarice se niso mogle izogniti druženju z arašidovim maslom. Kislo, sladko in slano ter mazavo in kumarično hrustljavo je ena izmed top kombinacij današnjega časa.

Posoljene lubenicePosoljene lubenice

Sol je ojačevalec okusa. Sol povzroči, da naše brbončice bolje začutijo še vse ostale okuse. Tako kot v seriji Modern Family neko dekletce izboljša kakav s soljo in tako kot solimo maso za palačinke … še v Nutelli je sol in veseli smo tega. Če si želiš izboljšati svojo rezino lubenice, ji dodaj kanček soli, ne bo ti žal.

Mango in čiliMango in čili

Kdo ne mara manga? Morda tisti, ki preferirajo prekočo hrano. Prav za te pa je tale kombinacija. Mango v čili omaki je že tradicija v Mehiki, ne pa tudi v slovenskih mehiških restavracijah. Lahko pa si študentje pomagamo sami z receptom čili mango piščanec.

Sladoled in pomfriSladoled in pomfri

Nekoč sem sedel v McDonald’s-u, se brigal zase, ko mimo mene pride skupina deklet, ki so namakale pomfri v sladoled. Mislil sem, da sanjam, a te sanje se vlečejo že kakšno leto. Novi trend, za katerega smo slišali že vsi, razen morda McDonald’s. Počakajmo, da se ta kombinacija znajde v samostojnem meniju.

Bomo morali vrniti pomoči iz PKP-jev?

Žiga Kastelic
-
0
Bomo morali vrniti pomoči iz PKP-jev?

Od začetka epidemije je minilo že več kot eno leto, medtem pa se je zvrstilo že osem paket protikoronske pomoči. Študenti smo bili deležni 300 evrov pomoči, drugi več ali celo manj. Že s koncem leta 2020 se je veliko ljudi, predvsem podjetnikov, spraševalo, če bo potrebno to pomoč vračati. Pred dnevi pa je izjava Marjana Šarca, bivšega predsednika vlade, razburkala javnost. V kolikor bi on oziroma LMŠ vodila vlado, naj bi bili razveljavljeni vsi PKP-ji z vsemi podtaknjenimi členi.

Razveljavitev ali odprava ukrepov?

»Če bomo mi vodili vlado, bo naša naloga vrnitev države v prvotno stanje. Razveljavitev vseh PKP zakonov s podtaknjenimi členi vred, vrnitev v prvotno kadrovsko stanje na vseh institucijah, kjer se je nezakonito in politično kadrovalo, konec brezglavega trošenja javnega denarja, ki ga bodo morali vračati še dolgo naši vnuki, konec ideološkega nebulozništva, spoštovanje medijev in nevladnih organizacij… Predvsem pa jasno komuniciranje in spoštovanje državljank in državljanov. Skratka, z eno besedo, normalizacija.«

S temi besedi je Marjan Šarec prilil olje na ogenj že tako razvneti politični sferi. Odgovor Janeza Janše, ki je svoje sledilce na Twitterju posvaril, kaj se bo zgodilo, če bo izvoljen Šarec, pa je bil še dodatna kurjava.

»Sedaj veste, kaj vas čaka, če boste volili stranko LMŠ. Razveljavili bodo PKP zakone in vi boste morali vračati turistične bone, nadomestila za čakanje na delo, nadomestila za skrajšani delovni čas, solidarnostne dodatke upokojencem in študentom, korona dodatke …«

Že nekaj dni se pojavljajo objave, v katerih obupani espejevci sporočajo, da morajo vračati pomoč zaradi tega, ker so mejo presegli za manj kot en odstotek in podobno. Skoraj upravičeno se zdaj pojavljajo tudi dvomi o tem, ali bi lahko prišlo do situacije, ko bi morali pomoč vračati tudi ostali upravičenci.

Tak korak bi bila preprosto… nor

V osnovi se lahko predvideva, da razveljavitev in odpravitev zakonov oziroma ukrepov ni ista stvar. Po besedah poslanca Črnčeca naj bi eno pomenilo od zdaj naprej, drugo pač ne. Pravniki so si po večini sicer enotni, da bi v takem primeru popolnoma vse niti v rokah držala država sama. Verjetno bi bilo noro predvidevati, da bi želela vrnitev pomoči, kaj ne?

Dejstvo pa je, da bi korak v to smer pomenil totalen kolaps slovenskega gospodarstva in življenja prebivalcev. Verjetno bi velika večina upravičencev pomoči končala z rubežem pred vrati in iz tega vidika je ta korak popolnoma nor. Če bi se to zgodilo, bi na protestih videli še več ljudi kot sicer.

1...1.0221.0231.024...2.158Stran 1.023 od 2.158