Prejšnji mesec je evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel uradno otvorila novi program Erasmus+ za obdobje 2021-2027. Ta bo s proračunom v višini 26 milijard (v prejšnjem obdobju je bilo na voljo 14,7 milijard) omogočil 10 milijonom Evropejcem učno mobilnost in možnost čezmejnega sodelovanja.
Kje so poudarki?
Več poudarkov bo tudi na socialnem vključevanju študentov.
Novi program naj bi imel še večji poudarek na socialnem vključevanju, močan poudarek pa bo tudi na podpori za prehod v bolj zeleno in digitalno prihodnost, kot jo predvideva Evropski izobraževalni prostor. Program naj bi nudil tudi podporo za krepitev sistemov izobraževanja, usposabljanja in mladine v luči pandemije.
»Erasmus+ je program EU na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2021–2027. Izobraževanje, usposabljanje, mladina in šport so ključna področja, ki državljane podpirajo pri osebnem in poklicnem razvoju. Z visokokakovostnim, vključujočim izobraževanjem in usposabljanjem ter priložnostnim in neformalnim učenjem se mladim in udeležencem vseh starosti zagotovijo kvalifikacije in spretnosti, potrebne za njihovo pomembno sodelovanje v demokratični družbi, medkulturno razumevanje in uspešne prehode na trgu dela,« so zapisali v vodniku za prijavitelje.
Področja sodelovanja
Erasmus+ ponuja priložnosti za mobilnost in sodelovanje na naslednjih področjih:
visokošolsko izobraževanje
poklicno izobraževanje in usposabljanje
šolsko izobraževanje (vključno s predšolsko vzgojo in varstvom)
spodbujanje učne mobilnostiposameznikov in skupin ter sodelovanja, kakovosti, vključevanja, enakosti, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja;
spodbujanje mobilnosti za neformalno in priložnostno učenje ter aktivnega udejstvovanja mladih, pa tudi sodelovanja, kakovosti, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik;
spodbujanje učne mobilnosti športnega osebja ter sodelovanja, kakovosti, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik.
Večjezičnost bi mogla postati norma
Misliš, da znaš dovolj jezikov?
V zapisu so pri Erasmus + programu izpostavili še velik pomen večjezičnosti v večkulturni in čedalje bolj digitalni Evropi: »Evropski državljani morajo imeti boljše znanje, spretnosti in kompetence, potrebne v dinamično spreminjajoči se družbi, ki je vse bolj mobilna, večkulturna in digitalna. Študij, učenje ali delo v drugi državi bi moralo postati standard, znanje dveh jezikov poleg maternega pa bi moralo biti norma. Program je ključni sestavni del, ki podpira cilje evropskega izobraževalnega prostora, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027, evropske strategije za mlade in delovnega načrta Evropske unije za šport.«
Ob odkritju nove vrste se vedno spodobi, da ta dobi tudi svoje ime. Posebna veja pri tem pa so novo odkrite vrste mesojedih dinozavrov, ki so lastniki enega izmed najbolj norih imen. Njegovo ime v prevodu pomeni tisti, ki povzroča strah.
Sorodnik Tiranozavra, ki je bil nekoliko manjši
Skupina paleontologov pod vodstvom Federica Gianechinija z Univerze San Luis v Argentini je ob najdbi objavila tudi študijo. Najdba je vsebovala približno deset kosti lobanje, vključno z zelo dobro ohranjenim možganskim delom lobanje, s katerimi so lahko rekonstruirali celotno lobanjo dinozavra. Dinozaver spada v vrsto abelisauridov, ki so bili bipedalna bitja s kratkimi rokami iz obdobja Krete, ki so bila podobna Tiranozavru. Poimenovali so ga Llukalkan aliocranianus, pri čemer so uporabili latinščino in domači jezik Mapuche (mapuči). Beseda Llukalkan pomeni tisti, ki povzroča strah, beseda aliocranianus pa pomeni različna lobanja.
Najdene kosti prikazujejo, da se je od svojih bratrancev razlikoval po obliki lobanje. Predvsem je zanimiv sinusni del v delu srednjega ušesa, ki bi lahko pomenil, da je Llukalkan slišal veliko bolje kot ostali. To je potrdil tudi soavtor študije Ariel Mendez iz Inštituta geologije in paleontologije v Patagoniji.
Lobanja in deli, ki so jih našli
Rekonstrukcija lobanje je pokazala razvitejši del
S pomočjo najdenih kosti so tako rekonstruirali celotno lobanjo, pri tem pa ugotovili del lobanje, ki je bil bolj razvit kot pri njegovih sorodnikih. Ekipa je kosti uporabila tudi kot primerjavo z ostalimi deli okostja drugih sorodnih dinozavrov in s tem vsaj približno ugotovila njegovo velikost. Tako predvidevajo, da naj bi bil dinozaver dolg malo manj kot pet metrov.
»To je pomembno odkritje, ker nam prikazuje, da je bila razširjenost abelisauridov velika bolj obširna, kot smo si mislili. Ne le v Patagoniji, temveč tudi v okolici, predvsem v času somraka,« je povedal Federico Gianechini.
Krvoločni dinozavri, ki so po konstituciji podobni Tiranozavrom so že dolgo predmet zanimanja. Čeprav Llulakalkan aliocranianus nima takega slovesa kot prej omenjeni dinozaver, je velik del odkrivanja zgodovine karnivorov v Južni Ameriki.
Llukalkan aliocranianus je prvi predstavnik nove vrste
Godzilla in Kong sta dve najbolj popularni in prepoznavni filmski pošasti vseh časov. Skupaj imata v žepu že kar 48 filmov, nazadnje pa sta se na velikem platnu skupaj pojavila pred 59 leti v istoimenskem filmu. Če se nam tista klasika zdaj zdi smešna zaradi zastarelosti, pa se lahko pri novi različici nasmejimo vsemu ostalemu. Eden izmed najbolj pričakovanih filmov zadnjih let je poln zabave in norosti.
Bitka stoletja z nekaj odvečnega materiala
Po Godzilli iz leta 2014, ki jo je režiral Gareth Edwards, je minilo že sedem let. Kot se spodobi, sem si pred kratkim ogledal vse tri filme, ki so izšli pred recenziranim. Prvi (Godzilla) se spopada s tem, da je naslovne pošasti v filmu premalo. Drugi (Kong: Otok lobanj) se je spopadal z nadležnimi ljudmi in ogromno opico. Tretji (Godzilla: Kralj pošasti) pa se je spopadal s tem, da je imel v filmu preprosto preveč pošasti in ljudi obenem. Vse, kar smo gledalci želeli z novim, je to, da se stepeta ogromen kuščar in opica. Po norem napovedniku je bil čas za film.
Godzilla vs. Kong se začne hitro, brez kakršnega koli obotavljanja in nas vrže v akcijo. Po nekaj minutnem prikazu obeh pošasti, nam predstavi tudi dve skupini ljudi, ki jim bomo sledili. In verjetno govorim za vsakega gledalca, da nam je popolnoma (vsaj 92 %) vseeno za skupine ljudi v filmu. Ne ponudijo ničesar, so popolnoma nezanimivi in vse, kar izgovorijo se sliši poceni in polno lukenj.
Godzilla proti Kongu
Potem pa imamo na drugi strani Godzillo in Konga. Film si vzame ogromno umetniške svobode pri ustvarjanju tehnologije, ki je bila še en film nazaj (v filmu je bilo to tri leta prej) taka, kot jo imamo mi, zdaj pa je že skoraj vesoljska. Ampak temu se reče iskanje dlake v jajcu, ker niti en gledalec ne bo pritisnil play oziroma kupil karte za ta film z željo po logiki, fiziki in kakovosti. Hočemo bitko, oziroma, kot se je izrazil lik Kena Watanabeja pred nekaj leti: »Let them fight!«
Dobimo tri bitke pošasti in te ne razočarajo. Pokažejo čisto vse, kar nam lahko mojstri računalniških učinkov v današnjem času ponudijo. Je noro, napeto, zabavno, zanimivo in najlažje bi to opisal kot boks na milijardi ton steroidov. Če smo bili navdušeni nad pretepom The Rocka in Vin Diesla, potem si lahko tu samo še brišemo slino. Pretepi so megastični, Godzilla in Kong v nas zbudita željo po še in to je vse, kar je ta film želel.
Godzilla in Kong sta si še drugič delila veliko platno
Barbara in Blaž sta par, ki med potovanji svoji študentski vlogi zamenja za vlogi fotografa in modela, potem pa nas s tem razvajata na svojem blogu Potuj z nama. Pred kratkim sta se odpravila v Dominikansko republiko, za nas pa sta spregovorila o potovanju med epidemijo, pred njo in po njej. Pogovarjali smo se o usklajevanju želj, študentskem budgetu za potovanja, nasvetih za potovanje in nujni opremi na potovanjih, brez katere nam ne bi uspela ponuditi tako kakovostnih in čudovitih posnetkov ter fotografij. Razkrila sta nam prihajajoče načrte in tisto potovanje, ki jima ga je prekinila epidemija.
Zakaj sta izbrala Dominikansko republiko kot vajino destinacijo?
Izbor je bil naključen splet dogodkov, ki naju je pripeljal do Dominikanske republike. Najprej sva imela načrtovano enomesečno potovanje po Mehiki. Vendar se je stvar zapletla pri rezervaciji kart, ki so šle v naslednjih dneh v nebo. Sledila je izbira Kolumbije, kjer sva imela potovanje praktično že skoraj rezervirano. Ravno dan pred rezervacijo letalskih vozovnic pa sva dobila informacijo, da bodo državo zaprli. Iskala sva naprej in končno prišla do Dominikanske republike. Po raziskovanju sva ugotovila tudi, da je to čas, kjer se v zalivu Samane nahajajo grbasti kiti. To je bila pika na i, ki je potrdila najin odhod v Dominikansko republiko.
Kako sta potovala po sami državi?
Po državi sva najprej potovala z najetim avtomobilom (9 dni). Najem je bil ena izmed boljših odločitev. Dal nama je ogromno svobode, saj sva se lahko zapeljala kamorkoli in kadarkoli. Je pa res, da je zato najino potovanje prišlo malce dražje, saj so dodatna zavarovanja obvezna in precej draga. Po drugi strani pa sva na ta račun tudi nekaj prihranila, saj ni bilo treba posegati po organiziranih izletih pri turističnih agencijah. Po vrnitvi avtomobila sva se premikala z avtobusi, ki so dobro urejeni. So tudi relativno poceni, udobni in varni. Za en dan sva najela tudi skuter in z njim raziskovala bližnjo okolico Punta Cane.
Vajini nasveti za potovanje po Dominikanski Republiki?
Prvi nasvet, ki ga imava za vse popotnike, je definitivno ta, da če želite videti naravne znamenitosti države, pojdite na potovanje v lastni režiji in se izognite luksuznih resortov, saj samo tako zares lahko izkusiš državo. Za tako vrsto raziskovanja Dominikanske republike priporočava najem avtomobila. Vožnja je neproblematična, komentarji na spletu pa so irelevantni (dokler se izogibate vožnji v večjih mestih). Zadnji nasvet za potovanje v Dominikansko republiko pa je čim boljše znanje španščine, ki ti celotno potovanje močno olajša (večina domačinov ne govori angleško).
Najbolj se nama je utrnilo opazovanje kitov. Prečudovita pa je tudi narava (tropski gozdovi in prečudovite plaže). Zanimiva izkušnja je že sami vožnja z avtomobilom in ogledovanje spreminjanja narave iz kilometra v kilometer.
Vajinih Top 5 destinacij Dominikanske republike?
Ogled kitov Grbavcev v zalivu Samana,
Vožnja z ladjico po Laguni Gri Gri, kjer lahko občuduješ čudovite Magrove,
Slapa Jimenoa no. 1 in Salto el Limon oba sta prečudovita slapa, i ju je vredno ogledati. Še boljša pa je pot do njiju, ki vodi skozi tropski gozd,
Pohod skozi Džunglo in okušanje naravnih dobrot (kakavova zrna, mango, banane),
Otok Isla Saona je pravi raj na zemlji. Palme, neskončno dolge peščene plaže ter kristalno čista voda.
Vajino potovanje je bilo pred kratkim, torej v času epidemije in nosi svojo »odgovornost«. Sta dolgo razmišljala, če bi sploh šla oziroma ali so bili prisotni kakšni dvomi?
Če sva iskrena, je šlo bolj za vprašanje kam in kdaj bova šla, kot pa ali bi šla. Trenutno je odprtih kar nekaj držav, vendar pa se pri večini pojavljajo kakšne omejitve. Posledično sva iskala destinacije, ki imajo kar se da malo dodatnih omejitev. Vedno pa v obzir vzameva okvirni cenovni status države, saj sva le študenta (smeh). Negotovost o odhodu pa je bila prisotna do zadnjega trenutka, ker vedno obstaja možnost, da na kakšnem letališču obtičiva ali se ne moreva vrniti, česar si res nisva želela.
Kako bi opisala tiste glavne razlike v potovanju med epidemijo in pred njo?
Glavna sprememba je zagotovo v organizaciji pred potovanjem, saj ni več tako brezskrbno, kot je bilo prej. Če greš na potovanje v samorežiji, je poleg iskanja znamenitosti, hotelov, prevoza, interneta, hrane ipd. potrebno raziskati še zahteve države ob vstopu (izpolnjevanje on-line obrazcev, testiranja), tranzitnih držav, omejitev, kot so policijska ura, posebni režimi odprtja trgovin s hrano in prevoza. Veliko več si je treba pogledati že pred potovanjem, na samem potovanju pa je še vedno treba spremljati različne medije, saj se lahko v kratkem času ukrepi spremenijo. Seveda pa ni vse slabo, dobra stran je, da imaš lahko najbolj znane turistične destinacije praktično zase.
Blaža in Barbaro lahko spremljaš na njunem blogu Potuj z nama, kjer objavljata utrinke s svojih potovanj.
Ko govorimo o omejitvah in podobnih stvareh. Kako je bilo glede testov, ukrepov in omejitev na vajinem potovanju in na destinaciji?
Zaradi cenovno bolj ugodnih letalskih vozovnic je najino potovanje potekalo: Benetke-Amsterdam-Panama-Santo Domingo. Najina končna destinacija sicer ni zahtevala nobenega testa (ne PCR, ne hitrega antigenskega testa, zahtevala pa je samo izpolnjen on-line obrazec o trenutnem zdravju). Oba testa pa sta bila zahtevana s strani letalske družbe KLM in Nizozemske kot tranzitne države. PCR test sva naredila na Golniku, hitri test pa na letališču Marco Polo v Benetkah. PCR test ni smel biti starejši od 72 ur ob pristanku v Amsterdam, hitri antigenski test pa ne starejši od 4-ih ur ob vzletu iz Benetk.
Med potovanjem so na letalu obvezne maske, v Dominikanski republiki pa je obvezno nošenje maske le v zaprtih prostorih. Imajo tudi policijsko uro (19:00-05:00), ki sva se je držala z izjemo enega dneva. V tem obdobju se vse trgovine, restavracije in bencinske črpalke zaprejo. Še vedno pa je možno naročiti hrano na dom (do 22:00). Prav tako pa je do 22. ure dovoljeno tudi prevažanje nazaj v nastanitev.
Se vama zdijo letališča in letala bolj prazna kot po navadi?
Ja, letališča so definitivno bolj prazna. Posebej je bilo to opazno na letališču Marco Polo v Benetkah. V Amsterdamu in Panami večjih sprememb ni bilo zaznati, saj ti dve letališči predstavljata trenutno glavni točki prevozov letalske družbe KLM. Letalo je bilo na čezatlantskem letu praktično prazno, vsak od potnikov je imel zase 3 sedeže in nam še vedno ni uspelo zasesti celotnega letala. Na drugih dveh letih (Benetke-Amsterdam in Panama-Santo Domingo) pa so bila letala precej polna.
Če zapustimo tematiko potovanja med epidemijo in se posvetimo potovanju v lepših časih, kako izbirata svoje destinacije?
Imava narejen »bucket list« po katerem se orientirava. Če pa se pokaže priložnost za odhod na kakšno destinacijo, ki ni visoko na seznamu pa se je še vedno zelo razveseliva.
Kako poteka usklajevanje želj?
Želj ni potrebno kaj preveč usklajevati, saj so zelo podobne. Oba si želiva videti čim več. Destinacij, ki jih ne bi obiskala, je bolj malo, če sploh kakšna.
Katere destinacije so na vajinem bucketlistu?
Ogromno jih je (smeh). Če bi bilo vse »normalno« bi se nama trenutno črtala eno izmed najvišje postavljenih destinacij na najinem »bucket listu«, saj bi se nahajala na Japonskem in uživala v pogledu na »cherry blossom«. Prav tako bi obiskala Filipine, Južno Korejo in Tručijo. Imela sva namreč planirano 3-4 mesečno potovanje po Aziji, ki je na žalost padlo v vodo, oz. se je zgolj prestavilo. Na najinem »bucket listu« se poleg zgoraj omenjenih držav nahajajo še Avstralija, Nova Zelandija in Mongolija … Seveda pa naju ni strah, da bi destinacij zmanjkalo 😉.
Destinacija kamor nikoli ne bi šla?
Barbara: Afganistan
Blaž: Na sonce (ni destinacije). Tudi v Afganistan jo bom spravil 😉.
Na vajinem blogu in profilih lahko vidimo ogromno slik in tudi posnetkov. Se vajino načrtovanje ogledov spremeni glede na želje fotografiranja in snemanja?
Najino načrtovanje samega potovanja v prvi vrsti temelji na tem, kaj si želiva videti. Fotografije in videi, predvsem pa sodelovanja pridejo na vrsto šele potem. Edini primer, kjer lahko rečeva, da se ozirava na fotografije in video, je predvsem pri načrtovanju ogledov tekom posameznega dneva. Iskanje čim boljše svetlobe v času sončnega vzhoda in zahoda. Iz tega razloga so po navadi dnevi tudi daljši in malce bolj naporni.
Kaj pa čas na lokaciji?
Količina časa, ki ga potrebujeva, je ponavadi odvisen od okvirnega načrta za to lokacijo. Ponavadi si za določeno lokacijo vzameva približno eno uro več kot če materiala ne bi delala. V primeru sodelovanj pa je seveda ključnega pomena priprava na samo snemanje (izdelava snemalne knjige, scenarija ipd.) in fotografiranje (izbira poze ipd.).
Za vse to je verjetno potrebno več kot le telefon? Kaj od opreme imata na potovanjih s sabo?
Včasih je res potrebno kaj več kot le telefon (čeprav je zdaj možno s telefonom narediti že zelo veliko). Vedno je najina prtljaga razdeljena na 3 dele: prvi, ki vključuje vso tehnično opremo, in preostala dva, ki vključujeta vsakodnevne stvari in obleke. Najina glavna kamera oz. fotoaparat je Panasonic S1H, do pred kratkim sva s seboj nosila tudi majhen, a super fotoaparatCanon M50. Za podvodne posnetke uporabljava GoPro 7 Black, in nekaj osnovnih pripomočkov. S seboj velikokrat vzameva tudi dronMavic Air 2. Za videoposnetke pa uporabljava tudi stabilizator DJI Ronin S. S seboj imava tudi stativ PeakDesign travel tripod, s katerim ustvarjava najine skupne fotografije. V obvezno opremo spadata tudi računalnik in zunanji diski.
Potovati z vso opremo je včasih precej zabavno. Vedno dobiva kakšen čuden pogled na letališčih ali pa vprašanje, če sva slučajno novinarja, vendar je na koncu vedno brez problemov.
Vajin »must have« na potovanjih? Poleg fotoaparata seveda.
Seveda sva to midva (smeh). Fotoaparat bi bilo zares težko pustiti doma. Nepogrešljiva stvar pa je definitivno tudi zaloga sendvičev, ki nama pomagajo prebroditi prve dni.
Zakaj potujeta?
Potujeva, ker obožujeva občutek svobode ter spoznavanje novih ljudi in kultur. Tako si tudi polniva svoji popotniški duši. Življenje brez potovanj bi si zelo težko predstavljala, meniva, da ti potovanje da veliko izkušenj in doživetij, ki ti pomagajo rasti in postati boljši človek.
Blaža in Barbaro lahko spremljaš na njunem blogu Potuj z nama, kjer objavljata utrinke s svojih potovanj.
Mililjarder Elon Musk je pred dnevi delil zapis svojega poslovnega partnerja Maxa Hodaka, da bi lahko zgradili resničen Jurski park s pravimi bitji. S to idejo se že mnogo let poigravajo znanstveniki in paleontologi, med zvezde pa sta jo odpeljala dve drugi osebi. Michael Crichton je s svojo knjigo Jurski park ustvaril podlago za film Stevena Spielberga z istoimenskim naslovom. Jurski park je ena izmed najbolj uspešnih franšiz vseh časov.
Tehnologija Neuralinka bi se lahko uporabila drugače
S tehnologijo, ki jo razvija start-up podjetje Elona Muska imenovano Neuralink, se že spreminja interakcija ljudi, živali in računalnikov. Max Hodak iz omenjenega podjetja pa je mnenja, da bi lahko to tehnologijo vpeljali tudi na višji nivo. Kot je zapisal v svojem tvitu: »Lahko bi zgradili Jurski park, če bi to želeli. Ne bi bili genetsko avtentični dinozavri, a… Nekaj petnajst let vzgajanja in inženiringa, da bi dobili zares eksotične vrste.«
Temu zapisu je sledil tudi tvit, v katerem govori o tem, da bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za ohranjanje vrst, ki so zdaj na robu izumrtja. »Biodiverziteta je vsekakor zelo dragocena, ohranjanje je pomembno in logično. A zakaj bi se ustavili tukaj? Zakaj ne bi namensko ustvarili sveže raznolikosti,« je še zapisal.
Bližje zavrnitvi kot potrditvi
Da pa ni vse tako čudovito, kot se sliši, so potrdili tudi mnogi paleontologi po svetu. Medtem ko so v knjigah in filmih dinozavre ustvarili z DNK, ki so ga dobili iz komarjev, ujetih v jantarju ter mu nato dodali DNK žab in drugih plazilcev, bi bilo to skoraj nemogoče. Čeprav so že našli dovolj obstojne delce dinozavrov, pa je genski zapis tako poškodovan zaradi starosti, da je luknja, ki bi jo morali zapolniti, preprosto prevelika.
Mamuti so ena izmed vrst, ki je najvišje na seznamu po možnosti dejanske oživitve
Tako se zadnja leta nekoliko bolj posvečajo ponovnemu oživetju nekoliko mlajših vrst. Sem spadajo predvsem mamut, ptica dodo, sabljezobi tiger in druge vrste današnjih živali, ki smo jih pripeljali čez rob prepada. Brez dvoma je to tehnologija, ki lahko dela čudeže, a odpira vrsto novih vprašanj in polemik. Kljub temu pa bi bilo noro videti prave dinozavre, ali vsaj nekako ponuditi novo možnost tistim živalim, ki smo jih sami uničili.
Bliža se podelitev najbolj prestižnih filmskih nagrad – oskarjev. Letošnja podelitev, ki bo potekala 26. aprila, bo že 93 zaporedna podelitev. Kdo so letošnji nominiranci si lahko prebereš v članku Znani so vsi nominiranci za oskarje, med njimi nekaj presenečenj. V nadaljevanju tega članka pa se bomo poglobili v trenutne rekorderje, filme z največ oskarji.
Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (The Lord of the Rings: The Return of the King)
Zadnji del trilogije Gospoda prstanov, ki je izšel leta 2003, je bil nominiran za 11 različnih kategorij in je tudi v vseh zmagal. Prejel je torej 11 oskarjev in je s tem tudi postavil rekord v filmski industriji.
Film je prejel oskarje za:
Najboljši film,
najboljšo režijo (Peter Jackson),
najboljši prirejen scenarij (Fran Walsh, Philippa Boyens in Peter Jackson),
najboljšo scenografijo,
najboljšo kostumografijo,
najboljšo montažo,
najboljšo masko,
najbolj izviren film,
najboljšo izvirno pesem (Into the West),
najboljšo mešanje zvoka,
najboljše vizualne učinke.
Titanik
Romantična klasika iz leta 1997 s Kate Winslet in Leonardom DiCapriem v glavni vlogi je prejela 14 nominacij za oskarja. Od 14 nominacij je na podelitvi film pobral 11 zmag. Brez nagrade sta tako ostali Kate Winslet, ki je bila nominirana za najboljšo igralko v glavni vlogi, in pa Gloria Stuart, ki je bila nominirana za najboljšo igralko v stranski vlogi. Prav tako je Titanik izgubil oskarja za najboljšo masko.
Oskarji, ki jih je prejel:
Najboljši film,
najboljša režija (James Cameron),
najboljša fotografija,
najboljša scenografija,
najboljša kostumografija,
najboljša montaža,
najbolj izviren film,
najboljša izvirna glasba (My Heart Will Go On),
najboljši zvok,
najboljša montaža zvoka,
najboljši vizualni učinki.
Ben-Hur
Leta 1959 je izšel film, ki govori o tem, kako je prebivalec antičnega rima izdal svojega prijatelja, judovskega princa, in ga poslal v suženjstvo. Ta si povrne svobodo in se vrne z maščevanjem v mislih. Ta nekoliko neznan film je prejel 11 oskarjev in je definitivno vreden ogleda.
Prejeti oskarji:
Najboljši film,
najboljša režija (William Wyler),
najboljši igralec v glavni vlogi (Charlton Heston),
najboljši igralec v stranski vlogi (Hugh Griffith),
najboljša barvna fotografija,
najboljša scenografija,
najboljša kostumografija,
najboljša montaža,
najboljši izviren film,
najboljši zvok,
najboljši posebni učinki.
Zgodba z zahodne strani (West Side Story)
Zgodba z zahodne stvari je muzikal, ki je prejel največ oskarjev v zgodovini podeljevanja nagrad. Izšel je leta 1961 in govori o ljubezenski zgodbi dveh mladostnikih, ki sta pripadnika konkurenčnih tolp v New Yorku. Film je prejel 11 nominacij za oskarje, zmagal pa je v desetih kategorijah.
Prejeti oskarji:
Najboljši film,
najboljša režija (Robert Wise in Jerome Robbins),
najboljši igralec v stranski vlogi (George Chakiris),
najboljša igralka v stranski vlogi (Rita Moreno),
najboljša barvna fotografija,
najboljša scenografija,
najboljša kostumografija,
najboljša montaža,
najboljši zvok,
najboljša montaža zvoka.
Angleški pacient (The English Patient)
Vojna drama prikazuje življenje mlade medicinske sestre, ki oskrbuje žrtev letalske nesreče. Skozi film spoznavamo njegovo preteklost in usodno ljubezensko razmerje. Film je bil leta 1997 nominiran za 12 oskarjev, prejel pa jih je 9.
In sicer v kategorijah:
Najboljši film,
najboljša režija (Anthony Minghella),
najboljša igralka v stranski vlogi (Juliette Binoche),
Nakup prvega avtomobila je velika stvar, ki se je verjetno veseli vsak voznik. Kar precej stvari je, na katere moraš biti pri nakupu vozila pozoren, še posebej prvega vozila. Zaradi velike izbire, ogromno podrobnosti in omejenih zmožnosti smo pripravili nekaj nasvetov za nakup prvega avtomobila.
Nakup avtomobila je odvisen od finančnih zmožnosti
Odločaš se za nakup in znašel si se pred prvimi ovirami. Ali bi kupil nov ali rabljen avto? Katero vrsto avtomobila bi kupil? To sta pri vsakem kupcu prvi vprašanji, ki si jih postavi, in sta tudi popolnoma na mestu. Tvoj odgovor mora biti zelo objektiven in kritičen, saj preko svojih finančnih zmožnosti ne gre. Marsikdo bi ti lahko rekel, da ne kupuj nečesa, česar ne potrebuješ in enako je tukaj. Res potrebuješ terenca ali limuzino? No, če si to lahko privoščiš, potem si daj duška. A večina je takih, ki si tega ne bo oziroma si ne more privoščiti. Nujno torej najprej preveri svoj budget.
Pri novem vozilu ti ni treba paziti na naslednje stvari: Servisna zgodovina, manjši popravki zunaj in znotraj, pranje motorja, testna vožnja, spremljanje ponudbe vozila in jemanje besed z rezervo. Na to moraš paziti pri nakupu rabljenega vozila.
Čeprav se pri nakupu novega vozila to ne sliši kot nasvet, ampak bolj opazka, tisti, ki lahko vozilo ob nakupu plača v celoti, ne bi smel imeti večjih težav. A vseeno prosimo, da ne greš v nakup brezglavo, ampak s premislekom.
Prvi avto ni vedno najboljši
Dodatni stroški se hitro nakopičijo
Bencin, vinjeta, zavarovanje, cestnina, tehnični pregledi, popravila, pnevmatike in še nekaj drugih malenkosti. V celem letu ti stroški nanesejo na nekaj tisoč evrov, precej je odvisno od dolžine tvoje vožnje.
Potrebe in želje
Nekaj so želje in nekje na drugem otoku so potrebe. Pred nakupom si odgovori na spodnja vprašanja, ki ti bodo že nekoliko zožala tvoj izbor.
Kako pogosto bo avto v uporabi?
Koliko kilometrov boš opravil v tednu ali mesecu dni?
Bo avto začasni ali bo za daljši čas?
Koliko denarja lahko nameniš za vzdrževanje na mesec?
Od pametnega telefona danes pričakujemo, da ima nameščene zemljevide in nas zna varno, učinkovito, hitro in neodvisno od prevoznega sredstva pripeljati do cilja. Na Huaweievih pametnih telefonih za to poskrbijo zemljevidi Petal oziroma Petal Maps.
Na Huaweievh telefonih sta že nekaj časa na voljo odlična navigacijska pripomočka, aplikaciji TomTom GO in HERE WeGo, ki veljata za dve od najboljših na svojem področju. Nedavno pa so pri Huaweiu razvili tudi lastno rešitev in jo integrirali v svoje telefone, da bi uporabnikom čim bolj olajšali krajša in daljša potovanja. Zemljevidi Petal oziroma Petal Maps je aplikacija, ki je del okolja EMUI 11 in je na nove Huaweieve telefone že prednameščena ter v primerjavi z zunanjimi rešitvami, ki jih lahko najdete v bogato založeni trgovini AppGallery, tudi bolj integrirana v sistem.
Zemljevidi Petal tudi v Sloveniji že prikazujejo številne točke zanimanja, od restavracij, trgovin, bencinskih črpalk in znamenitosti, ki se nahajajo v bližini, seznam se pa iz dneva v dan širi in bogati z novimi informacijami. Prav tako je mogoče z aplikacijo v živo spremljati prometne razmere, na voljo pa je tudi 3D-pogled, ki omogoči lažjo predstavo urbane okolice.
Enostavna in priročna navigacija
Zemljevidi Petal se lahko pohvalijo z izjemno preglednim vmesnikom, ki naredi navigacijo še bolj enostavno. V spodnji vrstici so tri možnosti in nad njimi iskalno polje. Vanj vpišete mesto ali naslov, kakor želite, da vas navigacija vodi. Izberete prevozno sredstvo in se prepustite vodenju. Vodenje na zaslonu poteka preprosto in razumljivo, vklopite pa lahko tudi glasovna navodila. V primeru, da zgrešite križišče ali izvoz, navigacija hitro najde novo pot in če je mogoče, že v procesu izračuna ponudi več različnih poti do cilja.
Navigacijo z zemljevidi Petal lahko na telefonih Huawei, med drugim tudi na najnovejšem Mate 40 Pro, uporabljate, ko hodite peš, se vozite s kolesom, mestnim prevozom ali z avtom. Kadar ne sedite za volanom lahko na telefon povežete tudi brezžične slušalke FreeBuds 4i, telefon pospravite v žep in pustite, da vas usmerja glas. Slušalke FreeBuds 4i so sicer povezljive tako s pametnimi napravami Android kot tudi iOS.
V zadnjem času so javnost pretresli podatki o NIJZ-jevi raziskavi, ki je pokazala, da 89 % študentov v času epidemije opaža pri sebi znake anksioznosti in depresije, kar četrtina vprašanih študentov pa razmišlja o samomoru. Rezultati raziskave odsevajo kruto realnost, v katero smo študentje pahnjeni že več kot eno leto. Nikakor ne gre oporekati dejstvu, da smo ravno mi ena izmed najbolj zapostavljenih družbenih skupin v tej krizi.
»Po enem letu ponavljajočih se zaprtij javnega življenja smo ostali brez perspektive za prihodnost, saj nam je bil s popolnim zaprtjem fakultet študij v pomembnem vidiku onemogočen. Lahko rečemo, da smo izgubljena generacija.«
S temi besedami se začenja Poziv študentske skupnosti Vladi RS in Ministrstvu za izobraževanje na temo študentske problematike. Poziv je nastal na pobudo iniciative Študenti še obstajamo, ki združuje vse najpomembnejše organe vseh slovenskih univerz: študentske svete, študentske svete stanovalcev, študentske organizacije, Zvezo študentskih klubov Slovenije, svet ŠOLS ter istoimensko samoorganizirano Facebook skupino, ki je nastala na prejšnji teden in trenutno šteje že čez 5 tisoč članov.
»Le vkup, le vkup, študentska gmajna!«
Študentje smo v veliki večini trdno odločeni, da ne bomo več tiho. Ukrepi, ki so bili uvedeni pred več kot enim letom, so nam do samih temeljev onemogočili kvaliteten študij in psihosocialni razvoj. Neizbrisnim posledicam, ki jih je preteklo leto pustilo na trenutni generaciji študentov, skorajda ni videti konca – vlada pa je s svojimi minimalnimi posegi samo popraskala vrh ledene gore. Celotna slovenska študentska skupnost zato v pozivu vladi, ki je bil objavljen 15. aprila, postavlja 10 jasnih zahtev:
ustrezen dialog s študenti s strani vlade in ministrstev,
čimprejšnje odprtje fakultet v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa,
izvajanje vseh praktičnih delov študijskih programov in izpitov že v črni fazi,
ustrezno finančno in psihološko pomoč študentom,
omogočanje bivanja v študentskih domovih večjemu številu študentov (tistim, ki doma nimajo pogojev za študij),
podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih,
podaljšanje študentskega statusa za tiste, ki jim je epidemija preprečila, da bo opravili študijske obveznosti,
zamrznitev štipendij,
primerno obravnavo tujih študentov v času epidemije,
natančen načrt za izvedbo naslednjega študijskega leta.
Foto: Luka Cjuha.
Rezultati o duševnih stiskah študentov… napihnjeni?!
V petek, 16. aprila, so se predstavniki iniciative Študenti še obstajamo srečali s predstavniki NIJZ in Ministrstva za izobraževanje. Predstavniki iniciative so v objavi na Facebook skupini povzeli vsebino sestanka, kjer so zapisali tudi, da predstavniki MIZŠ menijo, da so številke o slabem duševnem stanju študentov pretirane, čemur se je iniciativa odločno uprla in zanikala diskreditacijo stisk med študenti. Vladnim predstavnikom so ponudili nekatere konkretne rešitve (uvedba hibridnega sistema na fakultetah, nujnost psihosocialne podpore za študente, pravočasno obveščanje), prosili pa so jih tudi za več zaupanja do nas mladih, ki smo dovolj odgovorni, da se držimo ukrepov za zajezitev širjenja virusa ob vrnitvi. Obljubljeno je bilo, da bodo zahteve posredovane vodilnim, če bo to obrodilo sadove, pa bomo videli kmalu.
Včeraj je bila na Facebook strani Študenti še obstajamo objavljena tudi peticijaza takojšnje reševanje študentskih problematik.
26 % anketiranih študentov proti vrnitvi v predavalnice
Kljub enotnemu nastopu slovenske študentske skupnosti pa seveda vsi študenti ne podpirajo zahtev po vračanju na fakultete. Zaradi različnih okoliščin nekaterim študij in delo od doma ustrezata bolj, kot če bi v trenutnih pogojih študij potekal v živo. Iniciativa Študenti še obstajamo zato že nekaj dni zbira mnenja slovenskih študentov v raziskavi o željah in mnenjih študentov. Prizadevajo si, da bi anketo rešilo čim več študentov, saj bodo le z reprezentativno raziskavo lahko zastopali mnenje večine študentov. Trenutni rezultati anket kažejo, da si vrnitve na fakultete želi 74,40 % študentov. Anketo lahko tudi ti rešiš na tej povezavi.
V času, ko so naša potovanja omejena, je lepo brati o daljnih mestih, državah in poteh. Uživati v gledanju slik iz naših preteklih potičnic, dokumentarnih filmih in branju knjig. In prav tu se v zgodbo vključi Atlas rahločutnega moškega. Naj te naslov ne zavede, saj je kljub svoji rahločutnosti več kot to. Christoph Ransmayr je na podlagi svojih potovanj in srečanj z ljudmi tamkajšnjih krajev sestavil zgodbo pripovedi. Te zgodbe te bodo odpeljale kamor boš želel.
Atlas rahločutnega moškega ni le navaden atlas
Atlas rahločutnega moškega je edinstvena, iz sedemdesetih epizod sestavljena pripoved, ki bralca popelje po celinah in morjih, skozi čase in obmorske pokrajine, a tudi v nevsakdanje intimne prostore vsakdanjega evropskega sveta. Avtor začenja zgodbe z »videl sem« in v njih opiše, kar vidi nekdo, ki gleda z notranjim očesom in vidi tudi tisto, kar bi bilo za druge nevidno: nenavadne podobe in pripetljaje v senci vulkanov na Javi, na ledeni Arktiki, na brzicah Mekonga, na poljih smrti v Laosu in Kambodži, na himalajskih prelazih in »odčaranih« otokih Južnega morja, a tudi pomorske drame, kakršna je kronika upora na ladji Bounty.
V Atlasu Christopha Ransmayrja je zbranih sedemdeset kratkih zgodb. Čar te knjige je, da jo prav zaradi številčnosti zgodb lahko brez težav bereš več dni, tednov ali mesecev. Vsaka posamezna zgodba stoji zase in te popelje v svojo deželo, k svojim ljudem in k svojim dogodivščinam, ki so včasih vesele, včasih tragične, a vedno napolnjene s prav posebnim elementom našega sveta.
Christoph Ransmayr: Atlas rahločutnega moškega, prevedel Štefan Vevar, 420 strani, založba Beletrina.
Avtor že v predgovoru pove, da bo pripovedoval le o krajih kjer je živel ali jih obiskal. Pripoveduje izključno o krajih, v katerih je živel, jih prepotoval ali prehodil, in izključno o ljudeh, ki jih je tam srečal, ljudeh, ki so mu, kakor pravi, pomagali, ga varovali, ogrožali, reševali ali ljubili. Kot zemljevidi dežel se epizode druga za drugo zvežejo v knjigo sveta, ki kartografira življenje in smrt, srečo in usodo. Izjema je le en kraj, ki ga opiše s pomočjo svoje žene, ob čemer začutimo njegovo neizmerno ljubezen do nje.
Potovanje skozi knjige
Potovati skozi knjigo je čudovita stvar
Naše srce bo čutilo tudi tisto, kar naše oči za zdaj še ne vidijo, a nam to zgodbe pošiljajo skozi svoje besede. Opisani daljni kraji se še nikoli niso zdeli tako blizu kot v Atlasu rahločutnega moškega. Tako intimne opise krajev lahko ustvarijo le redki in več kot očitno je Ransmayr med njimi.
Atlas je knjiga o potovanjih, ki jih želi izkusiti čisto vsak bralec. Med branjem smo tako med ljudmi tega kraja, slišimo njihove besede, stopamo po njihovih korakih in čutimo njihove gibe. Po prebranem pa uvidimo, kako lepo je potovati in videti različne kotičke sveta. Z nekaterimi zgodbami se lahko zbudi tudi želja po potovanju v ta kraj, čeprav ni na »bucket-listu«. To uspe redkim, a ko uspe, je to potrebno prebrati in doživeti.
