NBA se širi na afriško celino

0

Ameriška košarkarska liga NBA velja za največjo, najmočnejšo in najbolj zanimivo ligo na svetu, kar se tiče košarke. Liga NBA je najbogatejša košarkarska liga na svetu in le vprašanje časa je bilo, kdaj bomo videli njeno širitev. Sodelovanje NBA in FIBE je oplodilo sadove in s pomočjo podjetij Nike, Jordan Brand in Pepsi bo svojo ligo dobila tudi afriška celina. Premiero bo doživela v sredini maja.

Širitev lige NBA na afriško celino

Že februarja 2019 sta NBA in FIBA najavili sodelovanje pri nastanku afriške košarkarske lige. V oktobru istega leta so potekali kvalifikacijski turnirji, na katerih so sodelovale ekipe iz 32 afriških držav. Čeprav je bil načrtovan začetek lige v letošnjem marcu, so ga zamaknili na 16. maja 2021, potekal pa bo v Ruandinem glavnem mestu Kigali.

»Veseli smo, da bo prva sezona BAL (Basketball Africa League) potekala v vrhunski dvorani Kigali,« je dejal predsednik BAL Amadou Gallo Fall. »S pomočjo lige BAL bomo ustvarili platformo za igralce naše celine, ki bodo zdaj končno lahko lažje prikazali svoj talent in znanje, obenem pa bo liga prispevala k prepoznavi mest, držav in pripomogla ljudstvom.«

Predstavniki ekip, ki bodo sodelovale v ligi
Predstavniki ekip, ki bodo sodelovale v ligi

Tekmovalni cikel, končnica in ekipe

V prvi sezoni bo v ligi sodelovalo dvanajst ekip:

  • AS Douanes – Dakar, Senegal
  • AS Police – Bamako, Mali
  • AS Sale – Sale, Maroko
  • FAP – Yaounde, Kamerun
  • Ferroviario de Mapuro – Maputo, Mozambik
  • GNBC – Vakinankaratra, Madagaskar
  • GS Petroliers – Alžir, Alžirija
  • Patriots – Kigali, Ruanda
  • Petro de Luanda – Luanda, Angola
  • Rivers Hoopers – Port Harcourt, Nigerija
  • US Monastir – Monastir, Tunizija
  • Zamalek – Giza, Egipt
Ekipe afriške košarkarske lige BAL
Ekipe afriške košarkarske lige BAL

Pred epidemijo je bilo določenih sedem mest, kjer bo potekala liga, a se je to spremenilo. Senegal, Egipt, Maroko, Angola, Nigerija in Tunizija so prepustile svoje mesto Ruandi. V glavnem mestu Ruande, Kigaliju, bo potekal celoten turnir.

Spremenil se je tudi sam tekmovalni cikel, ki bo zdaj potekal tako kot ga poznajo poznavalci evropske košarke. Tri skupine v katerih bodo štiri ekipe, od katerih bosta prvo in drugo mesto pomenila napredovanje v izločilne boje, pridružila še dve najboljši tretje uvrščeni ekipi. Izločilni boji bodo prav tako v stilu evropske košarke, kjer se bo igrala le ena tekma na izločanje.

Predstavitev uradnega logotipa lige
Predstavitev uradnega logotipa lige

Umrl je princ Filip, vojvoda Edinburški

0

V 100. letu starosti je umrl Princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete II. Bil je kraljevi zakonec z najdaljšim stažem v zgodovini britanske monarhije. S kraljico sta bila poročena 73 let in imela skupaj štiri otroke, osem vnukov in deset pravnukov. Zdravje princa se je že pred nekaj časa poslabšalo. Maja 2017 je odstopil od kraljevih dolžnosti. Zadnji uradni javni nastop je imel istega leta med parado kraljevih marincev pred dvoriščem Buckinghamske palače. Imel je tudi ključno vlogo pri razvoju moderne monarhije v Veliki Britaniji.

Rojen je bil v Grčiji in z 18. meseci je v zaboju s pomarančami na ladji z begunci prispel v Veliko Britanijo, ker je bila njegova družina izgnana iz države. Poslali so ga v internate v Nemčijo in na Škotsko, počitnice pa je preživljal pri svojcih.

Leta 1939 je spoznal Elizabeto, pred tem pa sta si že nekaj časa pošiljala pisma. Zaljubila naj bi se na prvi pogled. Prevzel jo je kot kadet kraljeve mornarice, prav tako pa je sodeloval tudi v drugi svetovni vojni.

Vojvoda Edinburški je večino svojega časa je v zadnjih letih preživel na posestvu Queen's Sandringham v Norfolku, med pandemijo pa se je preselil na grad Windsor, kjer sta s kraljico novembra 2020 praznovala 73. obletnico poroke. Na gradu je praznoval tudi svoj 99. rojstni dan.

Čeprav je bil ustavno izključen iz večjih področij kraljičinega poklicnega življenja, se je lotil modernizacije monarhije, za katero se je bal, da bi lahko končala muzejski del. Ni pa imel nobene druge ustavne vloge kot zaupni svetovalec in ni videl nobenih državnih listin.

Dejan Krajnc – o nenormalno lepih novih začetkih

0

V tokratni epizodi podcasta je z mano klepetal Dejan Krajnc, po novem znan pod ustvarjalnim imenom Dejan Dogaja.

Dejana verjetno vsi poznamo po njegovi visoki irokezi in kot dolgoletnega člana Poskočnih muzikantov. Vendar se je kot mnogi drugi v teh časih tudi on za nekaj časa ustavil in premislil, kaj je tisto, kar ga zares osrečuje, in kaj je tisto, za kar se je v življenju vredno boriti.

Premislek mu je prinesel točno to – podal se je na samostojno glasbeno pot, na kateri ga spremlja Dejan Dogaja band. Kdo so ti fantje, izveste v najinem pogovoru.

Dejan Krajnc - z novo podobo

»Nenormalno lepo«

To je prva Dejanova pesem pod novim imenom. Sam pravi, da so občutki ob izidu pesmi neopisljivo lepi – kot bi povil prvega otroka. Zaupal nam je še, kako je potekalo snemanje videospota in kolikokrat si je moral med snemanjem podreti in ponovno narediti njegovo slavno irokezo.

Nekaj besed sva spregovorila tudi o šovu Kdo si ti, v katerem se nam je Dejan do zadnjega skrival pod masko pande.

Dejan Krajnc pred Bohinjskih jezeromPoleg glasbe obožuje obisk savne, prosti čas pa zelo rad preživlja v družbi družine in svojih najbližjih prijateljev, s katerimi najraje zahaja v Bohinj.

Vabljeni k poslušanju podcasta, v katerem nam je Dejan razkril tudi to, kdaj si želi poroke in otrok. Prav tako nam je povedal, kako je sploh prišel do novega imena Dejan Dogaja in katere so tiste vrednote, ki jih je po njegovem vredno ceniti.

V najinem pogovoru ne manjka smeha, dobre volje in niti petja!

Dejana lahko najdeš na Facebook profilu dejan.krajnc ali Instragram profilu @dejan_krajnc, njegovi novi pesmi Nenormalno lepo pa lahko prisluhneš tukaj.

🎧 Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

10 vprašanj, ki jih je v razgovore za službo prinesla epidemija

Že nekaj mesecev si ne moremo več zatiskati oči in trditi, da epidemija Covida- 19 ni imela učinkov na naš vsakdan. Še več, vedno bolj se njenih učinkov moramo zavedati tudi na področju zaposlovanja in iskanja službe. Za mnoge študente in druge iskalce zaposlitve se je tako v celoti spremenil kontekst te ključne naloge – razmišljajo o prilagoditvah svojih kariernih ciljev in si težje predstavljajo svojo karierno pot. Če jim to oviro uspe preskočiti, pa se pogosto zatakne pri naslednjem koraku.

Pri vprašanju o vprašanjih. Če smo si nekdaj enostavno predstavljali kakšna vprašanja nas bodo čakala na razgovoru za službo, temu sedaj ni več nujno tako. Zato smo v Kadrovski asistenci za vas pripravili seznam vprašanj, ki jih je v (spletne) razgovore za službo že vnesla epidemija.  Nadgradili pa jih bomo še z nekaj vprašanji, ki vas lahko rešijo, ko pride na vrsto vprašanje vseh vprašanj: »Imate vi kakšno vprašanje?«

5 vprašanj, ki čakajo nate

Vsak delodajalec bo svoja vprašanja seveda prilagodil delovnemu mestu, na katerega se prijavljate, pa tudi kulturi svoje organizacije, kljub temu pa obstaja nekaj vprašanj, ki bodo kmalu postala »nova klasika« in jih nikar ne spreglejte.

Po nekaj vprašanjih, ki so namenjena temu, da se sprostite, kot je »Kako ste danes?«  in klasičnih vprašanjih, kot je »Zakaj bi želeli delati ravno pri nas?«, lahko pričakujete različice naslednjih vprašanj:

  1. Ste se v zadnjem času naučili kakšne nove veščine?

Namig: Razmislite tudi o veščinah izven formalnih izobraževanj, ki vam lahko pomagajo  doseči prilagodljivost na delovnem mestu, ki bo svojo ključnost pokazala tudi v prihodnosti.

  1. Ste se v zadnjem času naučili kaj novega o sebi?

Namig: Zmorete bolj stresne situacije, kot ste si do sedaj predstavljali? Ste našli kak nov hobi, ki ga lahko povežete s svojim delom? Ste ugotovili, da se znate dobro prilagajati na nove situacije, se dobro učiti, iskati bistvene informacije? Ste našli nove načine za spopadanje s stresom?

  1. Ste pripravljeni delati od doma in iz pisarne ko bo to mogoče? Ste že kdaj delali od doma?

Namig: Razmislite kako boste argumentirali svoj odgovor. Tudi če od doma še niste delali, pomislite na vaše odzive v situacijah, ki so temu bile podobne.

  1. Kaj je bilo med delom od doma za vas najbolj stresno oz. kaj je sicer za vas na delovnem mestu najbolj stresno? Kaj vam je pri delu s tehnologijo najbolj všeč in kaj vam dela preglavice?

Namig: Razmislite tudi o načinih, s katerimi bi se s temi situacijami konstruktivno spopadli – novih in tistih, ki jih že uporabljate. Ko izpostavite svoje pomanjkljivosti, pa poudarite tudi prednosti, ki se vam z njimi pomagajo spopadati (npr. tega pri tehnologiji še ne obvladam, a sem se pripravljen učiti).

  1. Kako načrtujete svoj urnik in spremljate svoj napredek med delom (od doma) ter kako bi delu od doma prilagodili svoje delovno okolje?

Namig: Razmislite o organizacijskih navadah, ki izboljšajo vašo produktivnost, kot so na primer zapisovanje ciljev, svetlo, urejeno in umirjeno okolje.

5 vprašanj, ki so boljša od tišine

Po novih in starih klasikah pa vas gotovo čaka še tisto vprašanje, ki s sabo velikokrat prinese nerodno tišino: »Imate kakšno vprašanje?« Naj ne bo več vaš sovražnik, temveč prijatelj. V času Covida- 19  je namreč še veliko pomembneje, da ga delodajalec postavi in da vi nanj odgovorite, saj je epidemija veliko preglavic prinesla tudi na področje ustvarjanja občutka pripadnosti organizaciji,  na področje komunikacije in stika z novimi sodelavci.  Tukaj je 5 idej, ki lahko presekajo tišino in jo napolnijo z vašim talentom.

  1. Je imel Covid- 19 učinek na to delovno mesto in kakšen je bil?
  2. Morda potrebujem posebno opremo ali aplikacijo za lažje usklajevanje dela od doma?
  3. Na kak način ponavadi poteka komunikacija z drugimi sodelavci? Želel/a bi jih namreč spoznati in se z njimi povezati.
  4. V primeru, da ne boste delali od doma povprašajte tudi: »Na kakšne prilagoditve delovnega procesa zaradi zagotavljanja varnosti (sebe in drugih) moram biti pozoren?«
  5. Kaj je trenutno najpomembnejši cilj organizacije in kako lahko pri njem pomagam?

Upam, da je s temi predlogi vaših vprašanj o poteku razgovorov v času epidemije za kanček manj in vam med  prihajajočimirazgovori želim veliko sreče in gotovosti.

Sabina Majerič

Družinska pražarna kave izpod Alp

Kaj je prva stvar, ki jo narediš čisto vsako jutro, ne glede na to, ali si doma, v službi ali se odpravljaš na fakulteto? Spiješ skodelico kave, seveda. Brez te pregrešno dobre pijače se dan ne začne. Kav obstaja toliko vrst, kot je okusov – nekateri imajo raje črno turško, drugi italijanski latte macchiato. Vsaka skodelica kave je lahko vrhunska, če izbereš pravo osnovo.

Resnično izjemno kavo lahko najdeš v pražarni Kolektiv 22. Gre za majhno družinsko pražarno izpod gore Stol. Leta 2017 sta jo ustanovila sestra in brat, njun glavni cilj pa je bil ponuditi izvrstno kavo z lokalno tradicijo. Tradicija jima je izredno pomembna, saj sta o uživanju kave in njenem »švercanju« poslušala babico Tončko, rojeno leta 1922. Pražarna je posvečena in poimenovana po njej.

Skodelica kave na mizi, za njo vrečka kave

Ekipa Kolektiva 22 se osredotoča na praženje 100 % arabice, in sicer zrna z enotnim poreklom (ang. »single origin«). Kaj to pomeni? Da je kava pridelana znotraj ene regije ali posesti in se ne meša z različnimi zrni. Ravno zaradi tega njihova kava ponuja edinstvene značilnosti in posebne okuse, ki jih drugje ne boš našel.

Za njihovo kavo je značilno tudi to, da je svetleje pražena, zaradi česar pridejo do izraza različni okusi. Osnovo za svetlejše praženje predstavljajo visoko kvalitetna zrna brez defektov in primesi. Ti se drugače lahko prikrijejo s temnejšim praženjem, a pri tem izgubijo bogastvo okusa.

Roka in v zrak vržena vrečka kave

Družinska pražarna Kolektiv 22 ponuja različne vrste kav, tudi brezkofeinsko za vse, ki v tem napitku radi uživate v poznih urah. Ponujajo pa tudi mesečno naročnino na kavo, ki je lahko odlično darilo za vse ljubitelje te pijače. Dobra kava lahko polepša še tako slab dan, zato je treba poskrbeti, da pijemo zares izvrstno.

 

Izrael ena prvih držav, ki se približuje koncu pandemije

0

Izrael je država, ki ima okoli devet milijonov prebivalcev. Od teh jih je že več kot polovica prejela obe dozi cepiva proti koronavirusu. Januarja so v vrhuncu cepljenja v košarkarski areni v Jeruzalemu cepili kar tri tisoč ljudi na dan, da so ljudje na cepivo čakali več ur. Danes je situacija popolnoma različna, saj je necepljenih odraslih le še en milijon, zato vrst ni več.

Izrael velja za eno od držav, ki se je najhitreje lotila cepljenja, kar bo po vsej verjetnosti vodilo tudi v to, da bo ena prvih držav, ki se bo vrnila nazaj v pravo življenje. V nekaj, kar je za druge države lahko še zelo oddaljeno.

V Izraelu je bilo januarja tudi okoli deset tisoč okužb na dan, zdaj pa so se te številke spustile na okoli sto na dan. Zdaj se ponovno odpirajo telovadnice, hoteli in gledališča, ki so sicer dostopni samo za tiste z »zeleno dovolilnico«, ki je aplikacija, ki dokazuje, da si cepljen. Kljub tem novim odprtjem, številke okuženih še vedno padajo. Glavni vizualni znak, da je Izrael še vedno v pandemiji, so maske, ki so obvezne tako zunaj kot znotraj, a jih veliko ljudi ne nosi več.

Še vedno skrbi obstajajo za druge mutacije virusa, kjer cepivo ne bi pomagalo, zato je v Izraelu mednarodno potovanje še vedno zelo omejeno. Vprašanje pa ostaja le, če bodo druge države sledile stopinjam Izraela? Ali tudi nas čakajo odprtja samo za tiste z »zeleno dovolilnico«?

Ocena filma: Ujete v medmrežju (23. Festival dokumentarnega filma)

0

Eden izmed filmov na 23. Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Ujete v medmrežju, ki je požel veliko kritik, obtožb in aplavza. Aplavz je bil seveda namišljen, ker je tudi letošnji festival minil od doma. To pa ne pomeni, da ni bil izpeljan na najvišjem nivoju, kot se za organizatorje spodobi. Češki dokumentarni film Ujete v medmrežju pa govori o spletnem nadlegovanju, perverznosti in napakah v družbi.

Spletni spolni predatorji ujeti na kamere

Ujete v medmrežju je dokumentarni film režiserjev Vita Klusaka in Barbare Chalupove, ki je postal več kot le film. Opravila sta avdicijo polnoletnih igralk, ki bi lahko po videzu igrale dvanajstletnice. Kam točno bo dokumentarni film odšel, nam je jasno že po prvem režiserjevem vprašanju in odgovorih vseh punc. Večina se jih je že v svoji mladosti spopadla s tako ali drugačno različico spolnega nadlegovanja. Ko so izbrane tri igralke, jih ekipa prelevi v dvanajstletne punce. V filmskem studiu vsaki zgradijo svojo sobo in jo napolnijo s stvarmi, ki bi jih imela mlada najstnica. Ustvarijo jim profile na različnih družbenih omrežjih in čakajo. Vse je ustvarjeno s pomočjo psihologov, odvetnikov, seksologov in olajšano z medsebojno ljubeznijo, ki jo čuti ekipa. Prvi pogovori s starejšimi moškimi stečejo in vrženi smo v dogajanje dokumentarca oziroma družbe.

Ujete v medmrežju je bil eden od bolj vplivnih filmov na 23. FDF
Ujete v medmrežju je bil eden od bolj vplivnih filmov na 23. FDF Foto: on imdb

Odvisnost mladih od spletnih aplikacij in posledično spletno spolno nadlegovanje sta velik problem sodobne družbe, zato sta se Chalupová in Vít Klusák (znan po Čeških sanjah) odločila izpeljati filmski eksperiment, ki je postopoma postal družbena intervencija, saj je organom oblasti pomagala pri konkretnih obtožbah. Na igralski avdiciji sta izbrala tri polnoletna dekleta, ki bi po videzu lahko igrala dvanajstletnice, nato sta s skupino psihologov, seksologov in odvetnikov ustvarila lažne spletne profile treh »dvanajstletnic« in dekleta prepustila spletnim video klepetalnicam. Število prošenj anonimnežev po osebnem stiku in razkazovanju intimnih delov telesa je bilo šokantno …

Ne mine dolgo, ko nam režiserja že ponudita zamegljene obraze moških, ki želijo gole fotografije (tudi v zameno za plačilo, kasneje izsiljevanje) dvanajstletnic. »Te ne moti, če imam le dvanajst let?« je vprašanje, ki ga vsakokrat postavijo punce in čakajo odgovor. Naivno odgovarjanje igralk spodbuja spletne plenilce tudi do mere samozadovoljevanja pred njimi. Nekateri si po nekaj pogovorih zaželijo tudi pogovora v živo, ki se ga pri koncu filma punce tudi udeležijo. Seveda pod skrbnim nadzorom kamer in članov ekipe.

Šokantnost nekaterih trenutkov prepuščam slehernemu gledalcu, ki si bo film ogledal. Zaradi priljubljenosti bo verjetno na voljo še nekaj dni. Odgovorov sam dokumentarec ne ponudi, a obenem tega od ustvarjalcev ne pričakujemo. Iskanje odgovora v tem primeru je pretežko in preobširno za malo manj kot dve uri, ki sta nam na voljo. Je kriv posameznik ali je kriva družba, ker je takih posameznikov kar precej?

CAUGHT IN THE NET Trailer | PÖFF 2020

Ujete v medmrežju je dokumentarni film, ki ga je težko gledati, a lahko kaj hitro postane nujen ogled. S fantastičnimi igralkami, ki so šle skozi pekel in nazaj med pretvarjanjem, da so dvanajstletnice. Češki duo režiserjev je ponudil enega izmed najbolj pomembnih dokumentarnih filmov, ki bo še dolga leta uporabljen kot temelj raziskovanja problema, s katerim se bo družba spopadala v prihodnje.

Znano je, na katerih študijskih programih bo omejitev vpisa

Letos je bilo v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija za študijsko leto 2021/22 na voljo 17.547 vpisnih mest. Oddanih je bilo 15.279 prijav za vpis, kar je 162 več kot lani. Omejitev vpisa je na 96 študijskih programih.

Omejitve vpisa so na vseh treh akademijah ljubljanske univerze, to so Akademija za glasbo, AGRFT in Akademija za likovno umetnost. Prav tako je omejitev vpisa na obeh medicinskih fakultetah, torej tako v Ljubljani kot v Mariboru.

Kandidati bodo o tem, ali so sprejeti na izbrano fakulteto obveščeni do 30. julija. Vpis bo potekal od 2. do 17. avgusta, drugi prijavni rok za vpis na fakultete pa bo potekal od 20. do 27. avgusta. Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni na spletnem portalu eVŠ do 19. avgusta.

Ostali študijski programi, ki bodo v letu 2021/22 imeli omejitev vpisa:

Univerza v Ljubljani:

  • Akademija za glasbo, Ljubljana: Glasbena umetnost.
  • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: Dramaturgija in scenske umetnosti, Dramska igra, Gledališka režija, Film in televizija (filmska in televizijska montaža, filmska in televizijska režija).
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana: Kiparstvo, Konserviranje in restavriranje likovnih del, Oblikovanje vizualnih komunikacij, Slikarstvo.
  • Biotehniška fakulteta, Ljubljana: Biologija, Biotehnologija, Gozdarstvo, Mikrobiologija.
  • Ekonomska fakulteta, Ljubljana: Univerzitetna poslovna in ekonomska šola, Visoka poslovna šola.
  • Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana: Arhitektura.
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: Komunikologija – medijske in komunikacijske študije, Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo, Mednarodni odnosi.
  • Fakulteta za elektrotehniko ter Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana: Multimedija.
  • Fakulteta za farmacijo, Ljubljana: Farmacija, Kozmetologija, Laboratorijska biomedicina.
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana: Biokemija, Kemija.
  • Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož: Prometna tehnologija in transportna logistika.
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana: Računalništvo in informatika (univerzitetni program), Računalništvo in informatika (visokošolski program).
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana: Računalništvo in matematika.
  • Fakulteta za socialno delo, Ljubljana: Socialno delo.
  • Fakulteta za strojništvo, Ljubljana: Strojništvo – razvojno raziskovalni program.
  • Fakulteta za šport, Ljubljana: Kineziologija, Športna vzgoja, Športno treniranje.
  • Filozofska fakulteta, Ljubljana: Anglistika, Azijske študije (Japonologija in Koreanistika), Geografija (dvopredmetna smer), Pedagogika in Andragogika, Psihologija, Zgodovina (dvopredmetna smer).
  • Medicinska fakulteta, Ljubljana: Dentalna medicina, Splošna medicina.
  • Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: Grafična in medijska tehnika, Oblikovanje tekstilij in oblačil.
  • Pedagoška fakulteta, Ljubljana: Logopedija in surdopedagogika, Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Socialna pedagogika, Specialna in rehabilitacijska pedagodika.
  • Veterinarska fakulteta, Ljubljana: Veterinarstvo.
  • Zdravstvena fakulteta, Ljubljana: Babištvo, Delovna terapija, Fizioterapija, Laboratorijska zobna protetika, Ortorika in protetika, Radiološka tehnologija, Zdravstvena nega.

Univerza v Mariboru:

  • Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor: Medijske komunikacije, Računalništvo in informacijske tehnologije (univerzitetni in visokošolski program).
  • Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo, Maribor: Mehatronika.
  • Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor: Arhitektura.
  • Fakulteta za strojništvo, Maribor: Strojništvo (visokošolski program).
  • Fakulteta za varnostne vede, Maribor: Informacijska varnost, Varnost in policijsko delo, Varstvoslovje.
  • Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor: Zdravstvena nega.
  • Filozofska fakulteta, Maribor: Psihologija.
  • Medicinska fakulteta, Maribor: Dentalna medicina, Splošna medicina.
  • Pedagoška fakulteta, Maribor: Likovna pedagogika, Predšolska vzgoja.

Univerza na Primorskem:

  • Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper: Biopsihologija
  • Fakulteta za vede o zdravju, Izola: Aplikativna kinezologija, Fizioterapija, Prehransko svetovanje – dietetika, Zdravstvena nega.
  • Pedagoška fakulteta, Koper: Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Socialna pedagogika, Vizualne umetnosti in oblikovanje.

    Close up of row of students in black robes standing with traditional rolled up diplomas in hands at graduation ceremony. Happy graduates with honors in black togas celebrating their milestone event
    Foto: Lacheev iz iStock

Samostojni visokošolski zavodi:

  • Fakulteta za dizajn, Trzin: Notranja oprema, Tekstilije in oblačila, Vizualne komunikacije.

Univerza v Novem mestu:

  • Fakulteta za zdravstveno nego, Novo mesto: Zdravstvena nega.

 

S srcem narejena kozmetika, ki slavi zdravilne učinke narave

Naravna kozmetika je v zadnjem času vse pogostejša tema pogovorov in to z dobrim razlogom. Ne vsebuje namreč škodljivih kemikalij in je še posebej primerna za vse z občutljivo kožo. Taka je tudi s srcem narejena slovenska naravna kozmetika Mia. Poudarja zdravilne učinke narave, izdelki pa so primerni tako za nego zdrave kot tudi občutljive kože in kože, nagnjene k alergijam.

Izdelki, primerni tudi za najbolj občutljivo kožo

Ustanoviteljica te kozmetične linije je Martina Švab, diplomirana medicinska sestra in vizažistka. Pri svojem delu se je srečevala z ljudmi, ki so imeli številne težave s kožo. Ko so jo povprašali po nasvetu za naravno kozmetike, jim pravzaprav ni znala odgovoriti, saj ni poznala kozmetike, ki bi jo lahko brez pomislekov priporočila. To se je spremenilo v idejo za lastno linijo naravnih kozmetičnih izdelkov, v katero verjame z vsem srcem.

Martina z družino, sedijo na kavču, v ozadju božično drevo

Ime Mia izvira iz španščine, saj ta beseda pomeni »moja«. Martina je namreč želela, da uporabnice in uporabniki kozmetiko sprejmejo povsem za svojo in jo tako tudi vzljubijo. Zato ji je na misel prišla beseda »moja«, ki v španščini pomeni Mia. Isti čas pa je ugotovila, da je to ime še posebej primerno, saj je njeni hčerki ime Mija. Martina pravi, da se je ime resnično obneslo in je nastala prekrasna zgodba, na katero je zelo ponosna.

Delaj s srcem in takoj bo lažje

Gre sicer za družinsko podjetje, ki ga sestavljata Martina in njen mož Miha, pa tudi otroka že pridno pomagata. Za večino dela poskrbita z možem, od marketinga, idej, pakiranja in pošiljanja izdelkov. Priznavata, da ima dan včasih premalo ur, vendar delata s srcem, voljo in ljubeznijo, zato jima pri tem ni težko. Pri snovanju novih izdelkov pa sodelujeta z magistri farmacije, tehnologi in drugimi strokovnjaki, ki zagotavljajo resnično najboljše izdelke.

Martina vonja kremo, v ozadju narava, čez sliko napis Mia naravna kozmetika in mehurčki

Ko smo jo povprašali o načrtih za prihodnost, je Martina izjavila, da želijo predvsem razširiti ponudbo izdelkov linije Mia. Osredotočajo se na 100 % naravne izdelke, narejene v Sloveniji, z njimi pa želijo pomagati čim večjemu številu ljudi, ki imajo težave s kožo ali pa jih zgolj razvajati z izdelki, narejeni z ljubeznijo. Trenutno že skoraj leto dni razvijajo 100 % naravno Anti-age kremo za obraz, ki bo v ponudbi že čez nekaj dni! Martina verjame, da bo ta izdelek uporabnike popolnoma navdušil.

»Sledi svojim sanjam«

Zanimalo nas je tudi, če ima kak nasvet za mlade, ki se želijo podati na lastno podjetniško pot. »Moj nasvet se bo verjetno slišal klišejski, vendar je resničen. Sledi svojim sanjam. Čeprav se ti na začetku zdi vse nemogoče in imaš v glavi en kup vprašajev, je najtežji del podjetniške poti ravno začetek. In ne pozabi, vse, česar se lotiš, naj bo narejeno z ljubeznijo, saj le v ljubezni ni strahu«.

 

 

Koliko časa bi potreboval, da peš obkrožiš Luno?

0

Mogoče hitreje, kot smo sprva mislili, vendar bi bil podvig prava logistična nočna mora.

Z našega vidika na Zemlji je luna videti majhna. Če pa bi skočili v vesoljsko ladjo, si oblekli vesoljsko obleko in se odpravili na epski Lunin pohod, koliko časa bi trajalo, da bi se sprehodili po njej?

Odgovor je odvisen od nešteto dejavnikov, vključno s tem, kako hitro lahko greš, koliko časa vsak dan lahko hodiš in kakšen obvoz boste moraš napraviti, da se izogneš nevarni topografiji. Takšno potovanje okoli Lune bi lahko trajalo dlje kot eno leto, ker je treba premagati veliko izzivov.

Po podatkih Nase je na lunino površino stopilo skupno 12 ljudi, vsi so bili del misij Apollo med letoma 1969 in 1972. Posnetki so pokazali, kako zahtevno (in očitno tudi zabavno) je bilo hoditi – ali natančneje, poskakovati – okoli Lunine nizke gravitacije, ki predstavlja šestino Zemljine gravitacije.

Vendar pa raziskave Nase od takrat kažejo, da lahko ljudje na Luni manevrirajo veliko hitreje kot astronavti Apolla. Teoretično bi bilo mogoče hoditi po obsegu lune hitreje, kot je bilo predvideno prej.

Pospeševanje tempa

Po podatkih Nase so astronavti med misijami Apollo poskakovali po površini s hitrostjo 2,2 km/h. Ta počasna hitrost je bila predvsem posledica njihovih okornih vesoljskih oblek pod pritiskom, ki niso bile zasnovane z mislijo na mobilnost. Če bi imeli športne elegantne obleke, bi se morda lažje gibali in posledično pospešili tempo.

Leta 2014 je Nasina študija, objavljena v Journal of Experimental Biology, preizkusila, kako hitro lahko ljudje hodijo in tečejo v simulirani Lunini gravitaciji. V ta namen je ekipa dobila osem udeležencev (od tega trije astronavti), ki so uporabili tekalno stezo na letalu DC-9, ki je simuliral Lunino gravitacijo.

Ta eksperiment je razkril, da so lahko udeleženci hodili do 5 km/h, preden so začeli teči. Po mnenju raziskovalcev to ni le več kot dvojna hitrost hoje astronavtov Apolla, ampak tudi dokaj blizu 7,2 km/h povprečne največje hitrosti hoje na Zemlji.

Pri tej novi hipotetični največji hitrosti bi potreboval približno 91 dni, da bi prehodili 10.921 km obsega Lune. Na primer, trajalo bi približno 334 dni, da bi neprekinjeno hodili (torej se ne ustavili, da bi spali ali jedli) po obodu Zemlje s to hitrostjo 40.075 km, čeprav je to zaradi oceanov nemogoče.

Očitno 91 dni ni mogoče hoditi neprekinjeno, zato bi dejanski sprehod okoli Lune trajal veliko dlje.

Načrtovanje poti

Sprehod okoli lune predstavlja tudi številne različne izzive. Eden največjih izzivov bi bil transport zalog, kot so voda, hrana in kisik. Zato bi morali imeti s seboj podporno vozilo. To vozilo bi lahko služilo tudi kot zavetje.

Lunarni pustolovci bi potrebovali tudi vesoljsko obleko z zasnovo, ki omogoča optimalno gibanje. Trenutne vesoljske obleke še vedno niso ustvarjene z mislijo na prekomerno gibanje, nekatere agencije pa razvijajo obleke, ki bodo oblikovane tako, da bodo omogočile nihaj z roko, ki je potreben za pravilno hojo po Luni.

Zaradi ostre lunine lune bi bilo iskanje zapletene poti okoli nje tudi precej zapleteno, zlasti z meteornimi kraterji, ki so lahko globoki tudi nekaj kilometrov.

Pri načrtovanju poti bi morali upoštevati tudi svetlobo in temperaturo. Ekvator lune podnevi doseže 100 stopinj Celzija, ponoči pa pade na minus 180 °C

Lunin ciklus pomeni tudi, da obstajajo dnevi, ko je sončne svetlobe malo ali nič in vsaj polovico poti bi bilo treba opraviti v temi. Zagotavljanje zaščite pred temi ekstremnimi temperaturami bi lahko omogočili s posebej zasnovanimi oblekami in roverjem za zaščito, lahko pa temperature spremenijo tudi stanje regolita – fine sive zemlje, ki prekriva trdno podlago lune in vpliva na to, kako hitro lahko hodiš po njej.

Sevanje pa bi predstavljalo še večjo nevarnost

Za razliko od Zemlje, Luna nima magnetnega polja, ki bi ga pomagalo odbiti, preden doseže površino.

Če pa pride do sončnega ali koronalnega izbruha in vas prizadene visoka raven sevanja, bi to lahko postalo zelo zelo slabo. (Sončni izbruhi in izlivi koronske mase sproščajo velike količine energije in namagnetenih delcev, razlikujejo pa se glede na vrsto delcev, ki jih oddajajo, trajanje dogodka in način, kako sevanje, ki ga proizvajajo, potuje po vesolju.)

Ta vrsta misije bi prav tako zahtevala veliko treninga vzdržljivosti. To pa zaradi delovanja mišic in kardiovaskularnega sistema v nizki gravitaciji. Za to bi morali poslati astronavta s kondicijo na ravni ultramaratonca.

Tudi takrat, ko bi bila hoja z največjo hitrostjo mogoča, bi lahko opravili le približno tri do štiri ure na dan. Torej, če bi oseba 4 ure na dan hodila s hitrostjo 5 km/h, bi trajalo približno 547 dni ali skoraj 1,5 leta, da bi prehodila obseg Lune, ob predpostavki, da kraterji ne motijo preveč in se lahko spopadamo s temperaturnimi spremembami in sevanjem.

Vendar ljudje ne bodo imeli tehnologije ali opreme, da bi dosegli takšen podvig vsaj do poznih 30-ih ali zgodnjih 40-ih let.