Morske kumare so novo superživilo: dosegajo namreč vrtoglave cene

0

Morske kumare običajno stanejo približno tri evre na kilogram, toda lahko ti vrnejo več kot 2000 evrov. Te živali so bile stoletja v Aziji cenjene kot dobrota, saj vsebujejo veliko beljakovin. Toda šele v osemdesetih letih je povpraševanje na trgu eksplodiralo. Bolj nenavadne kot so, višjo ceno imajo.

Najbolj cenjena morska kumara na svetu je Japonska. Izgleda kot nekakšen mistični zmajevski polž z vsemi tovrstniki konicami, ki prihajajo iz njega. Na trgu stane do 3500 dolarjev na kilogram, kar jo seveda izstreli na mesto najdražje morske kumare na svetu. Tudi če na Amazonu naročiš običajno vrsto, lahko še vedno za krožnik plačaš več kot 170 ameriških dolarjev (seveda, odvisno od vrste).

Jed, Japonska morska kumara
Japonska morska kumara
vir: Pinterest

Poznavalci pri kumarah cenijo debelost, žvečilnost in v manjši meri tudi okus. Toda to je le del njihove privlačnosti. Izkazalo se je, da morske kumare vsebujejo visoko vsebnost kemikalije, imenovane fukozilirani glikozaminoglikan, ki jo ljudje po Aziji že stoletja uporabljajo za zdravljenje sklepnih težav, kot je artritis. V zadnjem času pa tudi v Evropi, kjer jo ljudje uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka in zmanjševanje krvnih strdkov.

Vedno več povpraševanja

Morske kumare prihajajo iz vseh strani. Imaš prvotno azijsko povpraševanje po dobrotah, ki se je začelo v osemdesetih letih, in novo zanimanje zahodnih farmacevtskih podjetij. V odgovor so države zahtevale nabiranje svojih lokalnih vrst. Od Maroka do ZDA in Papua Nove Gvineje si vsi želijo trgovine z morskimi kumarami. Po svetu se širijo skoraj tako, kot se širi covid-19.

Med letoma 1996 in 2011 je število držav, ki izvažajo morske kumare, eksplodiralo s 35 na 83, toda morske kumare tega žal niso mogle prenesti. V Yucatanu v Mehiki so potapljači zabeležili 95-odstotni padec letine med letoma 2012 in 2014, kar predstavlja težavo za vse, saj več kot je nabranih morskih kumar, redkejše in posledično dražje postanejo. Povprečne cene so se med letoma 2011 in 2016 po vsem svetu zvišale za skoraj 17 odstotkov. In redkejše, kot so te živali, globlje potapljači plavajo, da jih najdejo. Takrat pa postane ribolov nevaren.

Potapljač z morsko kumaro
vir: TripAdvisor

Vsaj 40 potapljačev Yucatana je umrlo, ko so poskušali nabirati morske kumare. Ker se povpraševanje še povečuje, se tako problem samo poslabšuje. Od 70 ali več vrst izkoriščenih morskih kumar je sedem zdaj razvrščenih med ogrožene, vse z izkoriščanjem, zaradi česar so številna ribištva po vsem svetu zaprta in v tem procesu škodijo lokalnim gospodarstvom. Zakaj torej ne bi gojili morskih kumar in divjih pustili pri miru? No, to je lažje reči kot storiti, saj veliko ličink odmre, preden doseže zrelost, tiste, ki preživijo, pa potrebujejo od dve do šest let, da zrastejo na tržno velikost. Kljub temu se je ribogojstvo, sploh na Kitajkem, za nekatere vrste začelo vzpenjati.

Kaj nas lahko nauči knjiga Živeti po mačje?

0

Vsi ljudje smo pod Soncem enaki, a se razlikujemo v eni stvari. Ali naše srce pripada psom ali mačkam in tu lahko pride do veliko prepirov. In za vse pasje navdušence moram priznati, da ta recenzija knjige ne govori o psih. Vseeno pa vam svetujem, da preberete tako recenzijo in knjigo, saj se lahko tudi tisti, ki so jim psi ljubši, veliko naučijo iz nje. Kako živeti po mačje?

Živeti po mačje je lahko tvoj nov moto

Mačka je svobodna, mirna, radovedna, opazujoča, zaupljiva, trdoživa, previdna, elegantna, tiha, karizmatična, ponosna, neodvisna … Same zavidanja vredne lastnosti, po katerih se je smotrno zgledovati in jih prenesti v svoj vsakdan. Nič čudnega, da si vsi želijo biti bolj podobni mački!

Stéphane Garnier in njegov mačkon Ziggy vam bosta na zabaven in razumljiv način razložila, kako živeti bolje po mačjem vzoru. Postanite radovedni, najdite notranji mir, zahtevajte, kar vam pripada. Svobodno se gibajte, mislite in odločajte. Ne podlegajte pritiskom okolice in ohranite hrbtenico. V službi ali doma. Mačka vam bo pokazala, kako se upreti stresu, ohraniti neodvisnost in izžarevati karizmo.

Živeti po mačje: Stéphane Garnier, prevedel Luka Novak, založba Vida, 208 strani.

Mačje življenje je že mnogo let predmet nešteto študij in tu ne govorimo le o pristankih na nogah ali devetih življenjih. Govorimo o popolni sproščenosti, samozavesti, radovednosti, svobodi in miselnosti. Prav ta miselnost oziroma mačja miselnost je tista, ki bi se je bilo pametno nalesti od naših mačk. Če bi upoštevali vsaj tretjino vseh nasvetov v knjigi, bi bilo naše življenje lepše in slajše. Pa ne samo naše, temveč tudi tistih okoli nas. Saj veš kaj pravijo, mačja miselnost lahko resno koristi vam in ljudem okoli vas.

S prisrčnimi ilustracijami, ki ponazarjajo trenutke v mačjih življenjih in kratkimi opisi mačjih vrednot je Živeti po mačje prav fletna knjiga. Kot iz vsake, lahko tudi iz te izvlečemo marsikaj pametnega, kar bi načeloma lahko že vedeli. Živeti po mačje je knjiga za vse tiste, ki obožujete mačke in ki jih ne prenesete. Knjiga z nasveti, da boste lahko zaživeli polno življenje brez skrbi in tegob. Kot mačka.

Recenzijo nam je omogočila založba Vida.

Študent kuha – 6 živil, ki predstavljajo temelje študentske kuharije

Z novim študijskim letom je marsikateri študent postavljen pred izziv: hrano si moraš pripravljati sam! Pred teboj so ključne sestavine, ki so poceni, kakovostne in obstojne ter zato idealne za vsak študentski špajz.

Testenine

Na študentskem meniju so testenine nepogrešljive. Priprava je hitra in enostavna, saj moraš le slediti navodilom na pakiranju. Nasitile te bodo za dlje časa in ti dale energijo.

Banane

So idealen sadež, saj vsebujejo vsa potrebna hranila. Lahko jih hraniš v hladilniku ali na sobni temperaturi. Če kupuješ banane, ki so še zelene, bodo zdržale cel teden. Vkomponiraš jih lahko v smuti, narežeš v jogurt ali si narediš banana split.

Jajca

Jajce je živilo z idealno aminokislinsko sestavo. Beljak je sestavljen iz vode in beljakovin, v rumenjaku pa je obilica dobrega holesterola. Jajca so sicer bolj pokvarljivo živilo, vendar bodo v hladilniku ostala sveža dlje. S kuhanim jajcem lahko obogatiš toast ali solato, pečeno jajce pa je zajtrk prvakov!

Probiotični jogurt

Lahko se ti zgodi, da boš imel zaradi menjave okolja začetne težave s prebavo. Pri tem so ti lahko v pomoč probiotični jogurti, ki vsebujejo dobre bakterije in te bodo v tvojem črevesju zopet vzpostavili red. Jogurt se odlično znajde v družbi svežega sadja ter polnozrnatih kosmičev.

Tunina v olju

Konzerve s tuno lahko uporabiš za katerikoli obrok dneva. Imajo dolg rok trajanja in so okusne hladne ali kot topla priloga. Tunina je odlična v kombinaciji s testeninami ali kruhom, enkratno pa se dopolnjuje s sezonsko svežo zelenjavo.

Čaj

Poleg kave je čaj najpogostejši topli napitek. Zelo poceni prideš do okusne pijače, ki jo lahko tudi ohladiš in piješ namesto sokov. Najboljše pri vsem je, da imaš pod kontrolo količino zaužitega sladkorja in se na ta način izogneš nihanjem. Škatla filter vrečk ima zelo dolg rok trajanja in te lahko počaka tudi čez počitnice.

Nov član ekipe Študent je minimoto prvak Tadej Maver Guštin

0

Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Študenta! Naj se predstavim, ime mi je Tadej Maver Guštin in sem slovenski državni prvak v minimotu, kategorija Otroci 2. Pravite, da vam je ime znano? Seveda, verjetno ste v novembrskem Študentu brali intervju z mano. Tam sem se predstavil sam, sedaj bi vam pa rad predstavil še moj šport, moje hobije, potovanja in z vami delil velike in male trike, ki jih uporabljam.

Tadej na podelitvi pokalov za Motošportnika leta 2020
Tadej na podelitvi pokalov za Motošportnika leta 2020.

Minimoto! Kaj si predstavljate pod to besedo? Večina ljudi misli, da je to majhen motorček, ki ne pelje prav preveč hitro in je zato primeren za otroško igro. No, v tej povedi sta resnica in laž. Minimoto je res majhen motorček, visok je le 47 cm, vendar v svojem srcu skriva pravo zver. Minimoto, ki ga bom vozil letos, ima skoraj 20 konjskih moči. Da si boste laže predstavljali, cestni, 125 kubični motorji so omejeni na največ 15 konjev! Presenečeni?

Moj jekleni konjiček, ki žalostno čaka, da odprejo dirkališča
Moj jekleni konjiček, ki žalostno čaka, da odprejo dirkališča.

In ne mislite, da je minimoto namenjen le otrokom! Kje pa, tudi odrasli se usedejo nanj in se zagrizeno podijo za zmago. V Sloveniji je namreč v minimotu več kategorij: kategorija Otroci 1 je namenjena otrokom od 6 do največ 10 let, v kategoriji Otroci 2 tekmujejo nadobudneži od 9 pa do največ 14 let, če pa ste dopolnili 14 let, spadate v kategorijo Open. V lanski sezoni je imel najstarejši dirkač kategorije Open kar 66 let! Razlika med kategorijami je v moči motorja, prostornini motorja in v načinu hlajenja.

Skupni trening dirkačevi kategorije Otroci 1, Otroci 2 in Open
Skupni trening dirkačevi kategorije Otroci 1, Otroci 2 in Open

Dirkači dirkamo državno prvenstvo nekje od aprila pa do oktobra na štirih dirkališčih: Vrtojba, Vransko, Slovenja vas in Krško. Tudi sicer so to steze, na katerih treniramo v Sloveniji. Če pa želiš biti res dober, se je potrebno zapeljati tudi v tujino, predvsem v Italijo, kjer je konkurenca res huda. Tudi steze so tam drugačne od naših. Vendar o vsem tem vam bom več povedal v članku, ki bo izšel že čez približno 14 dni. Do takrat pa gasssss!

Jutranji mir na stezi pred nedeljsko dirko na Vranskem
Jutranji mir na stezi pred nedeljsko dirko na Vranskem.

Živali z najmočnejšim ugrizom

0

Svet je dom številnih divjih živali in vse se morajo boriti za preživetje. Medtem ko se nekatere prehranjujejo z zelenjem, se druge hranijo z njimi. V tej prehranjevalni verigi velja zakon močnejšega. Tisti z izjemno močjo plenijo druge s slabšo močjo.

Spodaj si poglej lestvico najmočnejših čeljusti v divjini:

Lev – Sila ugriza: 650 PSI (46 kg/cm²)

Lion roaring, standing amidst the natural environment of the forest.
Foto: undefined undefined iz iStock

Pričakovali bi, da bo lev višje na lestvici. Presenetljivo je, da imajo levi silo ugriza le 650 PSI. Ta ugrizna sila ni veliko močnejša od najbolj zagrizenega domačega psa, angleškega mastifa (550 PSI).

Lev je družabno bitje. Plena ne lovijo posamično, temveč lovijo v skupinah in pojedo uboj tam, kjer pade. Po mnenju raziskovalcev je to delno odgovorno za njihovo manjšo ugrizno silo.

Za primerjavo, ugrizna sila človeka je 160 PSI (11 kg/cm²). To je dovolj za žvečenje tršega zrezka.

Grizli – Sila ugriza: 975 PSI (69 kg/cm²)

Close-up two angry brown bear fight in winter forest. Danger animal in nature habitat. Big mammal. Wildlife scene
Foto: Byrdyak iz iStock

Medved grizli ima masivne tace, ki mu omogočajo, da lahko z enim udarcem podre  odraslega losa. Poleg tega ogromnega prikaza moči, imajo grizliji enega najbolj strašljivih kompletov sekalcev.

Ko govorimo o ugrizni sili, lahko grizli zdrobi kroglo za kegljanje.

V državah, kjer najdemo medvede grizlije, so zaradi svoje sposobnosti, da zagrizejo globoko v meso, potrebno razviti antibiotike za boj proti globoko tkivnim bakterijskim okužbam.

Bengalski tiger – Sila ugriza: 1.050 PSI (74 kg/cm²)

Bengal Tiger Laying on Grass
Foto: Ian Fox iz iStock

Bengalski tiger je predator z zastrašujočim izgledom. Ima tudi silo ugriza, ki ga naredi še strašnejšega.

Bengalski tiger lahko stisne čeljusti dvakrat močneje kot kralj džungle. Bengalski tiger ima najdaljše zobe od vseh mačk.

Pegava hijena – Sila ugriza: 1100 PSI (77 kg/cm²)

A Hyena showing its long tongue in East Africa
Foto: rkraan iz iStock

Kar zadeva lov, so hijene med bolj veščimi. Imajo močne čeljusti, kar jim omogoča, da v celoti prežvečijo trupla, ki so jih drugi plenilci opustili.

Aktivno tudi lovijo svoj plen in ga ubijejo. Imajo večnamenske zobe, kar jim omogoča trganje mesa in drobljenje kosti.

Edinstvena stvar pri hijenah je, da ko plen ubijejo, pojedo vse, ne da bi za seboj pustile ostanke.

To bi lahko šteli kot najmočnejši ugriz psa na svetu, a ne povsem.

Polarni medved – Sila ugriza: 1200 PSI (84 kg/cm²)

Roaring or yawning Polar bear (Ursus maritimus)?
Foto: photohomepage iz iStock

Zobje polarnega medveda so drugačni od preostalih medvedov, ki so zasnovani tako za rastlinsko kot živalsko hrano. Polarni medvedi so striktno mesojedi.

Ker so strogo jedci mesa, je njihov ugriz dobro prilagojen njihovemu plenu. Polarni medvedi so edini med vsemi sesalci, ki aktivno lovijo tudi ljudi.

Gorila – Sila ugriza: 1.300 PSI (91 kg/cm²)

Funny picture of a gorilla who looks like he is about to put his finger in his mouth and gag.
Foto: B_Miller iz iStock

Gorile so posebne tudi zaradi močne ugrizne sile. Gorila se opira na svoje masivne mišice na vratu in čeljusti. Njihove mišice so ene najmočnejših z močnimi molarji, ki jim omogočajo, da žvečijo trde poganjke, oreške, gomolje, lubje in drugo vlaknato hrano.

So pa rastlinojede. Druge značilnosti, kot so dolgi, ostri čekani, ki jih opazimo pri odraslih samcih, so večinoma za ustrahovanje.

Jaguar – Sila ugriza: 1500 PSI (105 kg/cm²)

Roaring Jaguar. Portrait of wild animal
Foto: Bedrin-Alexander iz iStock

Jaguar je opisan kot največja mačka v Ameriki. Poleg tega, da je največji, ima tudi najmočnejši ugriz med divjimi mačkami.

Jaguar ubije svoj plen tako, da ga ugrizne v lobanjo, medtem ko druge mačke primejo za grlo, da bi ubile svoje žrtve. Njegova ugrizna sila lahko prebije oklep želve.

Povodni konj – Sila ugriza: 1.800 PSI (127 kg/cm²)

Female Hippopotamus surfaces to check it is safe to leave the water baring her teeth in the Kruger Park, South Africa
Foto: Wayne Marinovich iz iStock

Povodni konj lahko zagrabi celo lubenico in jo zdrobi. Ima okle, ki lahko zrastejo do 60 cm, in gobec, ki se odpre za 180 stopinj. Poleg tega imajo povodni konji verjetno najmočnejše čeljusti od vseh rastlinojedcev na planetu.

So še posebej sovražni do krokodilov, So teritorialni in potencialno agresivni v primerjavi s krokodili. Povodni konj naj bi bil sposoben pregrizniti 10-metrskega krokodila na pol.

Medtem ko je bila sila ugriza samic izmerjena na 1800 PSI, so se moški izkazali za preveč agresivne za testiranje.

Morski krokodil – Sila ugriza: 3.700 PSI (260 kg/cm²)

salt water crocodile with its mouth open.
Foto: hindenburgdalhoff iz iStock

Profesor anatomije in paleobiologije na državni univerzi Florida dr. Gregory Erickson je izvedel desetletno študijo, s katero je znanstveno izmeril moč čeljusti pri vseh 23 vrstah krokodilov.

Erickson je s svojo ekipo postavil pretvornik sile ugriza, ovit v zaščitne plasti bikove kože, med čeljusti več vrst krokodilov. Po spremljanju krokodilov z uporabo pretvornika sile ugriza je 5-metrski morski krokodil dosegel ugriz s 3.700 PSI.

To je bila najvišja sila ugriza, zabeležena med 23 krokodili, ki jih je Erickson pregledal. Sila ugriza precej presega vrednost 2.980 PSI drugo uvrščenega 4-metrskega divjega ameriškega aligatorja.

Veliki beli morski pes – Sila ugriza: 4.000 PSI (281 kg/cm²)

Great white shark with open mouth on the surface out of the water. Scientific name: Carcharodon carcharias. South Africa,
Foto: USO iz iStock

Prišli smo do težko kategornika. Skupina avstralskih znanstvenikov, ki jo je leta 2008 vodil Steve Wroe, je uporabila dodelano računalniško modeliranje, ki temelji na več rentgenskih slikah lobanj morskih psov. Ocenili so, da lahko 6.5 metrski beli morski pes proizvede skoraj 4000 PSI ugrizne sile. Pri morskih psih je sila zelo odvisna od velikosti.

Slovenske serije doživljajo preporod

0

Slovenske serije so v vzponu in to je v teh časih zelo lepo videti. Verjetno ob besedi slovenska serija marsikdo zamahne z roko. Pa nič zato, hejterji so vedno. Dolgo časa so za slovenske serije veljale le humoristične nanizanke, ker so bile pač najbolj popularne. Zdaj se trend obrača, z njim pa slovenske TV serije pridobivajo na kvaliteti. Morda je k temu pripomogla karantena in je vsak izmed povprečnih gledalcev z lastno kritiko želel več in boljše. Začenja se pomlad slovenske serije.

Pomlad, ko serije cvetijo

Ko omenimo slovensko serijo, se večina spomni naslednjih. Naša mala klinika, Lepo je biti sosed, Reka ljubezni, Usodno vino, Najini mostovi, Pod eno streho, Svingerji,.. Vse so ali humoristične ali nadaljevanke v stilu telenovel. V zadnjem času pa se je to spremenilo. Na tržišču so vseeno tudi humoristične nanizanke (ali resničnostni šovi), ki pa so oder prepustile drugačnim serijam. Serijam za mlajše, ki pa jih vseeno lahko gledajo tudi starejši, in pa kriminalke.

Jezero in Primeri inšpektorja Vrenka sta seriji, posneti po kriminalnih romanih Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja. Končno so se pri nas studii odločili, da ne bodo več prirejali le slovenskih klasik, temveč tudi novejše knjige. Te so veliko bolj popularne in serija lahko z levo roko pridobi na gledanosti. Kljub nekaj težavam je bila serija Jezero odličen pionir v tem, nadaljujemo pa s Primeri inšpektorja Vrenka. Močno upam, da bosta ti seriji odprli vrata novim serijam, filmom in priredbam knjig.

Za študente odlične serije pa so tri, ki si lahko sledijo po stopnjah odraščanja. Študentska leta in leta zaposlitve. To so serije LP, Lena, Lajf je tekma in Vse punce mojga brata.

Lp, Lena je serija brez cenzure in popolno direktnostjo do življenja. Kot si želimo od serije in likov, ki odraščajo in se želimo nanje navezati. Vsekakor je serija za mlade, kar je tudi želja ustvarjalcev. Uspelo jim je!

LP, Lena napovednik

Lajf je tekma je pravzaprav predelava angleške serije, a deluje bolj originalno kot marsikatera. Bojanovo življenje na vsakem koraku spremljata dva komentatorja. Trenutno ima serija dve sezoni, gledalci pa zahtevajo še.

Lajf je tekma II - napovednik

Vse punce mojga brata pa je projekt bratov Valič, ki igrata sama sebe. Domnu in Vidu delata družbi čudoviti Ajda Smrekar in Beti Strgar, brez katerih serije ne bi bilo. Prve zaposlitve, ljubezen in iskanje samega sebe. Močno upamo na še kakšno sezono.

Vse punce mojga brata - napovednik

Slovenske serije so tako končno v strmem vzponu in z visoko gledanostjo navdušujejo gledalce. Domača produkcija je to potrebovala, saj lahko le tako zagotovi nov zagon in voljo novim ustvarjalcem. Z upanjem zremo v prihodnost slovenskih serij in pričakujemo nove zmage. Prav te upe bomo lahko kmalu polagali v serijo Pol-Pol, ki bo prišla kmalu.

Pomoč z diplomsko ali magistrsko nalogo študentom v stiski

Fundacija Študentski tolar je objavila program S tolarjem do diplome 2021, s katerim želi študentom, ki so se znašli v stiski, pomagati pri zaključnih nalogah.

Program vključuje brezplačno lektoriranje diplomskih ali magistrskih nalog s pregledom angleškega povzetka. Sredstva za izvajanje programa zagotavlja ŠOU v Ljubljani.

Pomoč bo namenjena 30 študentom

Pravica do pomoči v okviru programa pripada osebam, ki zaključujejo študij na kateremkoli visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju.

Članice ŠOU v Ljubljani so vse fakultete Univerze v Ljubljani ter Fakulteta za državne in evropske študije, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije in Šola za risanje in slikanje.

Program traja do porabe sredstev, a največ do 30. septembra. Pomoč bodo namenili prvim 30 prosilcem, katerih vloga bo odobrena, zato pozivajo, da zainteresirani pohitijo s prijavo.

Za informacije o prijavi obišči spletno stran Študentskega tolarja, kjer sta objavljena tudi razpisna dokumentacija in prijavni obrazec.Fundacija Študentski tolar

Skrivnost pridelave roséjev

0

Čeravno morda še vedno kdo misli, da rosé vina dobimo tako, da preprosto zmešamo rdeče in belo vino skupaj, temu ni tako! Vsaj v Evropi ne. Pridelava roséjev je bolj kompleksna.

Da bi razložili, kako pridelujemo rosé, velja morda najprej pojasniti pojem maceracije. Izraz označuje namakanje grozdnih kožic in preostalih trdih delcev (pečk, pecljev), v vinu po tem, ko je enkrat končano alkoholno vretje in alkohol deluje v funkciji topila, ki poskrbi za izločanje barvil, taninov in arom iz grozdnih kožic. Nadalje moramo vedeti, da je grozdni sok vedno bele barve, tudi pri rdečih sortah grozdja. Rdeča vina torej svojo barvo dobijo iz grozdnih jagod, medtem ko se te namakajo v lastnem soku oz. med procesom maceracije. No, sedaj pa smo tudi že skoraj pri razkritju skrivnosti pridelave roséjev.

Vina rosé pridelujemo izključno iz rdečega grozdja (izjema so nekateri rosé šampanjci), pri čemer je trik v trajanju postopka maceracije. Za razliko od rdečih vin, pri katerih maceracija traja tudi več dni ali celo tednov, je proces maceracije pri vinih rosé krajši. Grozdje na kožicah pustijo le nekaj ur, redko dlje kot 24 ur. Od trajanja maceracije  je odvisen tudi končni odtenek roséja – ti se gibljejo od nežno bakrenega, prek čebulnega in svetlorožnatega, pa vse do skoraj češnjevo rdečega. Poleg postopka preproste maceracije je v Evropi uveljavljen še en način priprave roséjev in sicer postopek »krvavenja«. Pri tem po nekajurni maceraciji vinar iz posode odtoči približno 15 % mošta, iz odtočenega mošta pa nato s pomočjo izbranega postopka, npr. samotoka (tj. soka, ki priteče iz zmečkanega oz. zmletega grozdja pred stiskanjem), izdela rosé.

Razburljiva zgodovina roséjev

Kljub temu, da trenutno veljajo za modno muho, se je zgodovina roséjev pravzaprav pričela že v stari Grčiji. Stari Grki so namreč prisegali na razredčeno vino, saj pijano razgrajanje tedaj nikakor ni veljalo za čednost. Rimljani so bili tisti, ki so prvi začeli izdelovati oz. razlikovati rdeča in bela vina. Ta so sčasoma postala priljubljenejša od roséjev povsod po svetu razen v francoski provinci Provansi, od koder še danes prihajajo najkakovostnejša rožnata vina.

Do nedavnega preobrata in ponovne priljubljenosti roséjev je prišlo v sedemdesetih in osemdesetih letih v sončni Kaliforniji. Takrat so bila v Kaliforniji izjemno popularna bela vina. Ker pridelovalcem belega grozdja ni uspelo proizvesti dovolj belih jagod, da bi zadostili povpraševanju, so morali poseči po pripravi lahkih belih vin iz rdečega grozdja – ta so bila na koncu svetlo roza barve, kljub temu pa so jih označevali za bela.

Danes so roséji ponovno trendi. Veljajo za sveža, lahkotna in nežna vina, ki ne konkurirajo hrani oziroma jih lahko uživamo celo brez spremljave hrane. V naši deželi je ponudba rožnatih vin pravzaprav precej bogata, iz različnih sort grozdja (npr. refošk, cabernet sauvignon, merlot, modri pinot, modra frankinja …) ga pridelujejo vinogradniki po vsej državi.

In če potrebujete navdih: priporočamo Rosé iz Vinske kleti Zlati grič. Pridelan je iz sorte modra frankinja in je vedno prvo vino v ponudbi tekočega letnika. Vino je živahne rožnate barve, aroma je intenzivna, sadna. Svežina je uravnotežena z zaokroženim, elegantnim, sadnim in dolgotrajnim pookusom.

Kdo so letošnji prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada?

0

Čeprav je letos epidemija odnesla tradicionalno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, si prejemniki Prešenovih nagrad zaslužijo posebno omembo. Letos sta Prešernovo nagrado leta 2021 prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.

Marko Mušič

Marko Mušič je arhitekt in akademik ter v slovenski arhitektni kulturi zaseda prav posebno mesto. Uveljavljati se je začel v 60. letih, ko je v mladostnem zagonu ustvaril nekaj svojih najbolj vidnih arhitekturnih del pod vplivom strukturalizma, ekspresionizma in brutalizma. Ustvarjal je na mednarodnem območju, od Zagreba, Beograda pa do Skopja in Bitole. Leta 2018 je bil izbran na razstavo jugoslovanske arhitekture v MOMA v New Yorku. 

V Sloveniji je prepoznaven predvsem zaradi nekaj vidnih stavb: njegova prva sakralna arhitektura je cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah. Mušič se je uveljavil tudi z zmagami na natečajih, kot je npr. pokopališče Nove Žale.

Feri Lainšček

Feri Lainšček je kot pisatelj, pesnik in dramatik eden velikih umetnikov našega časa. Objavil je več kot sto monografskih del za mladino, otroke in odrasle. Najbolj prepoznaven je po mladinski zbirki pravljic Mislice ter romanih Raza, Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla in Muriša.

Je tudi avtor radijskih in lutkovnih iger, scenarijev ter besedil za šansone. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko uprizoritev.

NE BODI KOT DRUGI, performans - Feri Lainšček in Ditka z gosti

Feri Lainšček prihaja iz panonske Slovenije, h kateri se v svojih delih vedno znova vrača in s tem vsakič znova utrjuje most med narečnim in slovenskim jezikom.

france prešerenNagrajenci Prešernovega sklada 2021

  • Režiser in scenarist Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan.
  • Arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in poslovno stavbo TEM Čatež.
  • Pesnik Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer.
  • Violinistka Lana Trotovšek za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih.
  • Akademski slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj.
  • Gledališki režiser Tomi Janežič za projekte v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, še posebej za predstave še ni naslova, Sedem vprašanj o sreči ter Modra ptica.

Ocena filma: Obetavna mladenka

0

Film je prvenec režiserke Emerald Fennell, v katerem glavno vlogo zaigra Carey Mulligan. V filmu se pojavijo tudi Bo Burnham, Alison Brie in Jennifer Coolidge. Je zgodba o maščevanju s primesmi drugih žanrov, med drugim tudi romantične komedije, ki sloni na gibanju #MeToo. Z zanimivim dogajanjem in koncem je Obetavna mladenka odličen filmski začetek leta.

Maščevanje še nikoli ni bilo tako obetavno

Istočasno kot Asistentka je luč sveta ugledala tudi Obetavna mladenka, ki pa smo jo lahko gledali šele veliko kasneje kot na Sundancu januarja 2020. Zaradi epidemije smo morali čakati zelo dolgo, a končno dočakali. Za razliko od nekaterih filmov, ki so ustvarjeni za velike zaslone, je prvenec režiserke Fennell nekaj, kar lahko brez težav pogledaš doma.

Carey Mulligan si za svojo vlogo zasluži vsako pohvalo, saj na svojih ramenih nosi celoten film in emocije. Ko se smeje, se smejemo z njo. Ko je jezna, se je bojimo in ko joka, potočimo kakšno solzo. Bo Burnham z njo igra odlično, saj premoreta kemije za izvoz, kar je zelo pomembno za zaplet in razplet zgodbe. Lik Cassandre je strup, zavit v embalažo bonbona, ki usodo vzame v svoje roke. Med pretvarjanjem, da je mrtvo pijana, preži na moške, ki želijo izrabiti dekle nezmožno obrambe. Ko ugotovijo, da je pri sebi, je že prepozno in Cassandra bo zadala svoj zadnji udarec.

Emerald Fennell je napisala scenarij in film tudi režirala. Na hitro bi lahko film primerjal s kakšnim filmom iz Tarantinovega repertoarja. Meni osebno je to morda najvišja pohvala, ki jo lahko debitantka na režiserskem stolčku dobi. Film v neonski roza in svetlo modri barvi izgleda fantastično in je dejansko videti kot iz pravljice. A naj te videz ne prevara, saj nič v filmu ni tako, kot se zdi. V filmu se tako poleg Burnhama pojavijo še Jennifer Coolidge, Christopher Mintz-Plasse, Alison Brie in Max Greenfield, ki jih širše občinstvo pozna po komičnih vlogah. Nič ne bo iz tega.

Mulligan in Burnham
Mulligan in Burnham

#MeToo

Režiserka se je dotaknila gibanja o spolnem nadlegovanju #jaztudi in ga oblekla v zgodbo o maščevanju. Pomemben film za čase, ko na plano prihajajo udarne novice tudi pri nas.

Če si gledal francoski film Revenge, lahko najdeš nekaj vzporednic. Zgodbe kot po navadi ne želim izdati, saj bi tako povedal preveč. Poglej in povej. Obetavna mladenka je eden izmed filmov, pri katerih moraš paziti, koliko poveš o njem, saj lahko kaj hitro razkriješ preveč. In s tem sem že povedal preveč. Povem samo še to, da ni bila Paris Hilton še nikoli tako dobro uporabljena, kot v tem filmu.

Carey Mulligan
Carey Mulligan

Obetavna mladenka je bil prvi (novi) film, ki sem si ga ogledal to leto. Za leto 2021 si želim, da bo boljše tako za življenje kot filme. Če sem lansko leto sodil po Dollitlu, ki sem si ga ogledal kot prvega, potem bo to leto vsaj nekaj svetlobnih let bolj kakovostno.