ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Policist Derek Chauvin je kriv umora Georga Floyda, je odločila porota na sojenju. Po 10-urni razpravi je bil bivši policist Derek Chauvin spoznan za krivega po vseh treh točkah obtožnice. Sodnik Peter Cahill je v skladu z zakonom, ki obtoženemu dovoli pritožbo, povedal, da bo višina zaporne kazni znana čez osem tednov. Za vse tri točke obtožnice bi Chauvin lahko prejel 40, 20 in 12 let zaporne kazni.

Kazen bo znana čez osem tednov

Skoraj eno leto po smrti Georga Floyda se je končalo prvo izmed sojenj policistom, ki so bili takrat prisotni. Derek Chauvin je bil tisti, ki je s kolenom klečal na njegovem vratu in bil tudi glavni obtoženec primera. Na začetku meseca se je začelo sojenje, ki je bilo po sojenju O.J.-ju najbolj medijsko izpostavljen primer na sodišču. Medtem ko bodo ostali trije policisti pred sodnika stopili v poletnih mesecih, pa je bil Chauvin pred sodnikom od začetka aprila.

Njegova obtožnica je vključevala tri točke oziroma obtožbe. Prva obtožba je nenaklepni umor druge stopnje, kar pomeni, da morilec ni imel predhodnega namena ubiti oziroma raniti žrtve. Druga obtožba je uboj druge stopnje, ki pomeni, da je oseba zavedno storila dejanje, ki bi pomenilo smrt druge osebe. Tretja obtožba pa je umor tretje stopnje, ki pomeni, da je smrt nastopila zaradi izprijenega dejanja brez obzira do drugih oseb.

Spoznan je bil za krivega v vseh treh obtožbah. Po obtožbi ima možnost pritožbe, kar bo trajalo nekaj dni, zato je sodnik tudi povedal, da bo sama kazen znana čez osem tednov. Za nenaklepni umor druge stopnje mu lahko dosodijo do 10 let zapora, za umor tretje stopnje 25 let in za uboj druge stopnje 40 let. Ker pa nima kartoteke oziroma kaznovane preteklosti, mu lahko po zakonu zvezne države Minneapolis za zadnji dve obtožbi dosodijo 12 let in pol zapora.

Ne pravica, temveč odgovornost

Čeprav primer še ni zaključen, pa je to večino prebivalcev ZDA pognalo v veselje, saj je po njihovo pravici končno zadoščeno. Vseeno pa sporočajo, da se bodo še vedno borili za pravice temnopoltih in za reformo celotnega sistema. Pred sodiščem je bila, tako kot že celoten april, zbrana gruča ljudi, ki je z zanimanjem čakala na razsodbo porote in sodišča.

ZDA so bile med sojenjem pod velikim pritiskom, saj je bilo napovedanih veliko izgredov in protestov, v kolikor bi bil Chauvin spoznan za nedolžnega. George Floyd je postal simbol tistih, ki so leta trpeli zaradi nasilja in rasizma. Postal je simbol upanja za mnoge Američane in ostale ljudi. Morda pa bodo postale besede njegove hčerke resnične. »Moj očka je spremenil svet,« je dejala in upam, da bodo šle stvari kmalu na bolje. Bil bi že čas.

Poročilo Združenih narodov o stanju svetovnega prebivalstva (UNFPA) je razkrilo, da skoraj polovica žensk v 57 državah ne mora sprejemati lastnih odločitev glede zdravstvenega varstva, kontracepcije ali svojega spolnega življenja. Pomanjkanje telesne avtonomije naj bi se dodatno poslabšalo še med pandemijo novega koronavirusa, saj je vedno več žensk, ki so izpostavljene nasilju in škodljivim praksam, kot je zgodnja poroka.

Vpliv različnih področij življenja

Poročilo opozarja, da je nadzorovanje svojega telesa močno povezano z ostalimi področji življenja. Če ima oseba več avtonomije na področju zdravstva, izobraževanja, dohodka in varnosti, potem bo lažje odločala tudi o svojem telesu. Izvršna direktorica UNFPA Natalia Kanem je dejala: »Dejstvo, da skoraj polovica žensk še vedno ne more sprejemati lastnih odločitev o tem, ali bodo seksale, uporabljale kontracepcijo ali poiskale zdravstvo, bi moralo vse nas ogorčiti.«

Kršitev temeljnih človekovih pravic

Natalia Kanem je opozorila tudi, da je zanikanje telesne avtonomije kršitev temeljnih človekovih pravic žensk in deklet. Življenja več milijonov deklet dejansko urejajo drugi, saj same nimajo »lastnega telesa«. Prisotnost takšne prakse še dodatno krepi neenakost in ohranja nasilje, ki izhaja iz spolne diskriminacije.

Zaskrbljujoče ugotovitve

Poročilo je med drugimi razkrilo več načinov kršenja telesne avtonomije ne samo med dekleti in ženskami, ampak tudi med dečki in moškimi. Poleg tega različni dejavniki, kot so na primer invalidnost, poskrbijo za še večjo izpostavljenost takšnim praksam.

Različna kazenska pravna okolja v kombinaciji s stigmo, diskriminacijo in visoko stopnjo nasilja mnoge homoseksualce vodijo v neizbežen položaj. Te so namreč zelo izpostavljeni okužbi s HIV, saj so zaradi negativnih vplivov prisiljeni v molk in posledično niso deležni zadostne oskrbe.

Velik problem tiči tudi v zakonski definiciji posilstva. Približno 20 držav ima zakonodajo osnovano tako, da se lahko moški, ki izrabi dekle ali žensko, izogne kazenskemu pregonu, če se z njo poroči.

»Moški morajo postati zavezniki«

Glede na poročilo je dejanski in trajni napredek v veliki meri odvisen od izkoreninjenja neenakosti med spoloma in vseh drugih oblik diskriminacije. Za reševanje »grozljive« situacije je potrebna celovita preobrazba ustaljenih socialnih in gospodarskih struktur.

Pomembno je tudi, da moški postanejo »zavezniki«. Več se jih mora zavezati k oddaljevanju od vzorcev privilegiranosti in prevlade, ki močno spodkopavajo telesno avtonomijo, in se usmeriti k načinom življenja, ki so bolj pošteni in harmonični.