Oceani izumirajo
Ko poleti orkani pustošijo vzdolž Atlantika, jim sledi ogromno podtoka fitoplanktona. Čeprav te nevihte zahtevajo nešteto življenj in povzročijo milijarde dolarjev škode, je bila vsaj ena nepričakovana korist: za njimi cveti fitoplankton. Enocelični organizmi, kot so rastline in bakterije, ki naseljujejo površje oceana.
Raziskovalci že desetletja opozarjajo na fitoplankton kot enega najdragocenejših virov na planetu. So osnova morske prehranjevalne verige in zagotavljajo polovico vsega kisika. Medtem ko drugo polovico dajejo drevesa, grmičevje in trave. Orkani premetavajo ocean, iz globin oceana prinašajo na površje, kjer živi fitoplankton hranila, kot so dušik, fosfati in železo. Fitoplankton potem cveti in se širi, z njim pa raste morsko življenje.
A čeprav se orkani povečujejo in stopnjujejo, znanstveniki pravijo, da je fitoplankton še vedno v resni nevarnosti, da izgine.
V naslednjih 100 letih se bo podnebje segrevalo s povečevanjem toplogrednih plinov. To pa pomeni slabe novice za fitoplankton, saj tople vode vsebujejo manj kisika in zato manj fitoplanktona kot hladnejša območja. Že postopno segrevanje morskih voda je od leta 1950 fitoplankton po vsem svetu zmanjšalo za neverjetnih 40 odstotkov.
Toda znanstvenikov ne skrbi samo smrt fitoplanktona. Ker fitoplankton bolje uspeva v hladnejših vodah, se ti organizmi selijo v hladnejše kraje oceana, ko se drugi deli preveč segrejejo. Napovedujejo, da se bo fitoplankton vzdolž severnoatlantske obale preselil v hladnejše vode ob obali Grenlandije, kar bo zmanjšalo vir hrane za ribe in drugo morsko življenje. So na samem dnu prehranjevalne verige, vendar kar se zgodi tam, vpliva na vse.
Sem spadajo tudi ljudje. Ker bi selitev fitoplanktona povzročila, da bi se morsko življenje premikalo z njim (ali umrlo, če se organizmi ne bi dovolj hitro prilagodili spremembam v svojem okolju), bi to lahko vplivalo na ribištvo in druga gospodarstva na obalnih območjih. Toda bolj zaskrbljujoče bi bilo, da bi izguba fitoplanktona pomenila več ogljikovega dioksida, ujetega v zemeljsko atmosfero.
Fitoplankton ima bistveno vlogo pri uravnavanju podnebja na Zemlji. Izpuste ogljikovega dioksida absorbira fitoplankton na površini oceana. Plankton absorbira ogljikov dioksid kot drevo. In ko umre, se potopi na dno oceana in ogljik ostane ujet na tisoče let. Če ni fitoplanktona, ogljikov dioksid uide v ozračje in podnebje se še bolj segreva.
Gozdovi postajajo preteklost
Ko svet »poskuša« upočasniti hitrost podnebnih sprememb, ohraniti prosto živeče živali in preživeti milijarde ljudi, so drevesa neizogibno pomemben del odgovora. Kljub temu se množično uničevanje dreves in krčenje gozdov nadaljuje in žrtvuje dolgoročne koristi rastočih dreves za kratkoročni dobiček.
Gozdovi še vedno pokrivajo približno 30 odstotkov svetovne kopenske površine, vendar izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Po podatkih Svetovne banke je svet med letoma 1990 in 2016 izgubil 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – območje, večje od Južne Afrike. Glede na to, da so ljudje začeli sekati gozdove, je bilo po raziskavi iz leta 2015 v reviji Nature posekanih 46 odstotkov dreves. V zadnjih 50 letih je bilo uničenih približno 17 odstotkov amazonskega deževnega gozda, izgube pa so v zadnjem času v porastu.
Drevesa potrebujemo iz različnih razlogov, nenazadnje zaradi tega, ker ne absorbirajo le ogljikovega dioksida, ki ga izdihnemo, ampak tudi toplogredne pline, ki zajemajo toploto, ki jih oddajajo človeške dejavnosti. Ko ti plini vstopajo v ozračje, se globalno segrevanje povečuje. Po eni oceni lahko pokrov tropskega gozda zagotovi 23 odstotkov blažitve podnebja, potrebnega v naslednjem desetletju za izpolnitev ciljev, določenih v Pariškem sporazumu leta 2015.
Kmetijstvo, paša živine, rudarstvo in vrtanje skupaj predstavljajo več kot polovico celotnega krčenja gozdov. Preostalo so gozdarske prakse, požari in delno urbanizacija. V Maleziji in Indoneziji gozdove posekajo, da omogočijo proizvodnjo palmovega olja, ki ga najdemo v praktično vsem. V Amazoniji so glavni krivci govedorejci in kmetije z nasadi soje.
Dejavnosti sečnje, ki zagotavljajo izdelke iz lesa in papirja po svetu, vsako leto podrejo nešteto dreves. Drvarji, od katerih nekateri delujejo nezakonito, gradijo tudi ceste za dostop do vse bolj oddaljenih gozdov. Kar vodi do nadaljnjega krčenja. Gozdovi so posekani tudi zaradi naraščajočega širjenja mest.
Vsako krčenje gozdov pa ni namerno. Je tudi posledica kombinacije človeških in naravnih dejavnikov, kot so požari in prekomerna paša, ki lahko preprečijo rast mladih dreves.
Plodna rodovitna zemlja izginja
Glede na novo študijo, ki jo podpirajo Združeni narodi in poziva k preusmeritvi od uničujoče intenzivnega kmetijstva, je tretjina zemeljskih površin močno degradirana in rodovitna zemlja se izgublja s hitrostjo 24 milijard ton na leto.
Zaskrbljujoče upadanje, ki se bo po napovedih nadaljevalo z naraščanjem povpraševanja po hrani in proizvodnih zemljiščih, bo povečalo tveganje za konflikte, kakršni so bili v Sudanu in Čadu, če ne bodo izvedeni popravni ukrepi, opozarjajo inštitucije.
Da bi zmanjšali izgube, napovedi kažejo, da je v vseh naših interesih, da stopimo korak nazaj in premislimo, kako upravljamo s pritiski in konkurenco.
Močna obrezovanje, večkratna letina in bogata uporaba agrokemičnih izdelkov povečajo donos na račun dolgoročne trajnosti. V zadnjih 20 letih se je kmetijska proizvodnja povečala za trikrat, količina namakanih zemljišč pa se je podvojila, ugotavlja dokument v napovedih Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije. Sčasoma pa to zmanjša rodovitnost in lahko privede do opuščanja zemlje in končno dezertifikacije.
JRC je ugotovil, da je mogoče zmanjšati produktivnost na 20 % svetovnih površin, 16 % gozdnih zemljišč, 19 % travinja in 27 % travinja.
Vplivi se zelo razlikujejo od regije do regije. Najbolj prizadeta je podsaharska Afrika, vendar slabo upravljanje zemljišč v Evropi vsako leto predstavlja tudi približno 970 milijonov ton izgube tal zaradi erozije, kar vpliva ne le na proizvodnjo hrane, temveč na biotsko raznovrstnost, izgubo ogljika in odpornost na nesreče. Visoka raven hrane v bogatih državah, kot je Združeno kraljestvo, je tudi glavno gonilo degradacije tal v tujini.
Insekti izumirajo
Žuželke po vsem svetu so v krizi, glede na majhno, a naraščajoče število dolgoročnih študij, ki kažejo dramatično upadanje populacij nevretenčarjev. Novo poročilo kaže, da je težava bolj razširjena, kot so mislili znanstveniki. Študija je pokazala, da se je v neokrnjenem nacionalnem gozdu v Portoriku izgubilo ogromno žuželk, izginile pa so tudi gozdne živali, ki jedo žuželke.
Leta 2014 je mednarodna skupina biologov ocenila, da se je v zadnjih 35 letih številčnost nevretenčarjev, kot so hrošči in čebele, zmanjšala za 45 odstotkov. Tam, kjer so na voljo dolgoročni podatki o žuželkah, predvsem v Evropi, število žuželk strmo pada. Študija je pokazala, da se je v nemških naravnih rezervatih v zadnjih desetletjih zmanjšalo za 76 odstotkov vseh letečih žuželk.
Vsaka raziskava je pokazala, da se je biomasa (suha teža vseh ujetih nevretenčarjev) bistveno zmanjšala od leta 1976 do danes. Zmanjšana biomasa vzorca se je zmanjšala na četrtino ali osmino, kar je bila. Med januarjem 1977 in januarjem 2013 se je ulov v lepljivih zemeljskih pasti zmanjšal za 60-krat.
Zdi se, da je mali živalski svet od spodaj izbrisan. Petindvajset odstotkov svetovnih rastlin zahteva opraševanje s pomočjo čebel, os in drugih živali. In členonožci so več kot le opraševalci. So skrbniki planeta, ki se trudijo v neopaženih kotih narave. Žvečijo gnit les in jedo mrhovino. In nihče od nas ne želi imeti trupel in kadavrov v svoji bližini.
Izguba žuželk in členonožcev bi lahko še bolj uničila živalsko mrežo deževnega gozda, zaradi česar bodo rastlinske vrste izumrle brez opraševalcev. Če bodo tropski gozdovi izginili, bo to še en katastrofalni neuspeh celotnega zemeljskega sistema.
Smo v procesu 6. masovnega izumrtja
Zdi se, da planet množično izumira. Šestič v zgodovini življenja na Zemlji svetovna favna doživlja velikanski kolaps. V preteklosti so množična izumrtja povzročila katastrofalne dogodke, kot so trki asteroidov. Tokrat so krive človeške dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, rudarstvom in emisijami ogljikovega dioksida.
Žabe in žuželke izumirajo z rekordno hitrostjo, živalske vrste doživljajo »biološko uničevanje«, invazivne vrste pa izpodrivajo domače vrste. Poročilo ZN je pokazalo, da do milijon vrstam grozi izumrtje.
V telesih se nam kopiči plastika
Zgodilo se je neizogibno. Mikroplastiko so že našli pri pticah ter ribah in kitih, zato ne bi smelo biti presenečenje, da so jo zdaj odkrili pri ljudeh. V blatu osmih ljudi, ki so v okviru pilotske študije priskrbeli vzorce, so našli natančne, a nedoločne drobne plastične delce in vlakna.
Ta novica potrjuje napovedi raziskovalcev, ki so mikroplastiko izsledili na oddaljenih lokacijah in prepoznali te drobne delce v pitni vodi, pivu, namizni soli in morskih sadežih. Toda posledice v tem primeru ostajajo nejasne.
Eden od razlogov, zaradi katerih so znanstveniki zaskrbljeni zaradi izpostavljenosti mikroplastiki, so vse kemikalije, ki se vežejo na polimer. Sama plastika je inertna snov, vendar ji pogosto dodajajo kemikalije za barvo, prožnost, togost, toplotno odpornost, UV odpornost in še veliko več. Plastika v oceanih ali drugih vodnih virih nase veže tudi onesnaževalce, kot so težke kovine in organske kontaminante, na primer organoklorov pesticid, ki jih privlači vodo-odbojna površina plastike. Mnogi od teh kemikalij in onesnaževalcev imajo potencialno nevarne učinke na zdravje.
Se počutiš nemočno?
3 stvari, ki jih lahko narediš:
1. Ukrepaj (podpiraj proteste, pohode in stavke, kot je na primer #FridaysForFuture, in organiziraj lokalne pobude).
2. O tematiki se pogovarjaj z najbližjimi, znanci, kolegi – z vsemi.
3. Čimbolj se informiraj z dejstvi
