Podnebna kriza: Naslovi, ki bi morali biti na prvih straneh

Alen Krapež
-
0

Oceani izumirajo

Ko poleti orkani pustošijo vzdolž Atlantika, jim sledi ogromno podtoka fitoplanktona. Čeprav te nevihte zahtevajo nešteto življenj in povzročijo milijarde dolarjev škode, je bila vsaj ena nepričakovana korist: za njimi cveti fitoplankton. Enocelični organizmi, kot so rastline in bakterije, ki naseljujejo površje oceana.

Raziskovalci že desetletja opozarjajo na fitoplankton kot enega najdragocenejših virov na planetu. So osnova morske prehranjevalne verige in zagotavljajo polovico vsega kisika. Medtem ko drugo polovico dajejo drevesa, grmičevje in trave. Orkani premetavajo ocean, iz globin oceana prinašajo na površje, kjer živi fitoplankton hranila, kot so dušik, fosfati in železo. Fitoplankton potem cveti in se širi, z njim pa raste morsko življenje.

A čeprav se orkani povečujejo in stopnjujejo, znanstveniki pravijo, da je fitoplankton še vedno v resni nevarnosti, da izgine.

V naslednjih 100 letih se bo podnebje segrevalo s povečevanjem toplogrednih plinov. To pa pomeni slabe novice za fitoplankton, saj tople vode vsebujejo manj kisika in zato manj fitoplanktona kot hladnejša območja. Že postopno segrevanje morskih voda je od leta 1950 fitoplankton po vsem svetu zmanjšalo za neverjetnih 40 odstotkov.

Toda znanstvenikov ne skrbi samo smrt fitoplanktona. Ker fitoplankton bolje uspeva v hladnejših vodah, se ti organizmi selijo v hladnejše kraje oceana, ko se drugi deli preveč segrejejo. Napovedujejo, da se bo fitoplankton vzdolž severnoatlantske obale preselil v hladnejše vode ob obali Grenlandije, kar bo zmanjšalo vir hrane za ribe in drugo morsko življenje. So na samem dnu prehranjevalne verige, vendar kar se zgodi tam, vpliva na vse.

Sem spadajo tudi ljudje. Ker bi selitev fitoplanktona povzročila, da bi se morsko življenje premikalo z njim (ali umrlo, če se organizmi ne bi dovolj hitro prilagodili spremembam v svojem okolju), bi to lahko vplivalo na ribištvo in druga gospodarstva na obalnih območjih. Toda bolj zaskrbljujoče bi bilo, da bi izguba fitoplanktona pomenila več ogljikovega dioksida, ujetega v zemeljsko atmosfero.

Fitoplankton ima bistveno vlogo pri uravnavanju podnebja na Zemlji. Izpuste ogljikovega dioksida absorbira fitoplankton na površini oceana. Plankton absorbira ogljikov dioksid kot drevo. In ko umre, se potopi na dno oceana in ogljik ostane ujet na tisoče let. Če ni fitoplanktona, ogljikov dioksid uide v ozračje in podnebje se še bolj segreva.

Gozdovi postajajo preteklost

Ko svet »poskuša« upočasniti hitrost podnebnih sprememb, ohraniti prosto živeče živali in preživeti milijarde ljudi, so drevesa neizogibno pomemben del odgovora. Kljub temu se množično uničevanje dreves in krčenje gozdov nadaljuje in žrtvuje dolgoročne koristi rastočih dreves za kratkoročni dobiček.

Gozdovi še vedno pokrivajo približno 30 odstotkov svetovne kopenske površine, vendar izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Po podatkih Svetovne banke je svet med letoma 1990 in 2016 izgubil 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – območje, večje od Južne Afrike. Glede na to, da so ljudje začeli sekati gozdove, je bilo po raziskavi iz leta 2015 v reviji Nature posekanih 46 odstotkov dreves. V zadnjih 50 letih je bilo uničenih približno 17 odstotkov amazonskega deževnega gozda, izgube pa so v zadnjem času v porastu.

Drevesa potrebujemo iz različnih razlogov, nenazadnje zaradi tega, ker ne absorbirajo le ogljikovega dioksida, ki ga izdihnemo, ampak tudi toplogredne pline, ki zajemajo toploto, ki jih oddajajo človeške dejavnosti. Ko ti plini vstopajo v ozračje, se globalno segrevanje povečuje. Po eni oceni lahko pokrov tropskega gozda zagotovi 23 odstotkov blažitve podnebja, potrebnega v naslednjem desetletju za izpolnitev ciljev, določenih v Pariškem sporazumu leta 2015.

Kmetijstvo, paša živine, rudarstvo in vrtanje skupaj predstavljajo več kot polovico celotnega krčenja gozdov. Preostalo so gozdarske prakse, požari in delno urbanizacija. V Maleziji in Indoneziji gozdove posekajo, da omogočijo proizvodnjo palmovega olja, ki ga najdemo v praktično vsem. V Amazoniji so glavni krivci govedorejci in kmetije z nasadi soje.

Dejavnosti sečnje, ki zagotavljajo izdelke iz lesa in papirja po svetu, vsako leto podrejo nešteto dreves. Drvarji, od katerih nekateri delujejo nezakonito, gradijo tudi ceste za dostop do vse bolj oddaljenih gozdov. Kar vodi do nadaljnjega krčenja. Gozdovi so posekani tudi zaradi naraščajočega širjenja mest.

Vsako krčenje gozdov pa ni namerno. Je tudi posledica kombinacije človeških in naravnih dejavnikov, kot so požari in prekomerna paša, ki lahko preprečijo rast mladih dreves.

Plodna rodovitna zemlja izginja

Glede na novo študijo, ki jo podpirajo Združeni narodi in poziva k preusmeritvi od uničujoče intenzivnega kmetijstva, je tretjina zemeljskih površin močno degradirana in rodovitna zemlja se izgublja s hitrostjo 24 milijard ton na leto.

Zaskrbljujoče upadanje, ki se bo po napovedih nadaljevalo z naraščanjem povpraševanja po hrani in proizvodnih zemljiščih, bo povečalo tveganje za konflikte, kakršni so bili v Sudanu in Čadu, če ne bodo izvedeni popravni ukrepi, opozarjajo inštitucije.

Da bi zmanjšali izgube, napovedi kažejo, da je v vseh naših interesih, da stopimo korak nazaj in premislimo, kako upravljamo s pritiski in konkurenco.
Močna obrezovanje, večkratna letina in bogata uporaba agrokemičnih izdelkov povečajo donos na račun dolgoročne trajnosti. V zadnjih 20 letih se je kmetijska proizvodnja povečala za trikrat, količina namakanih zemljišč pa se je podvojila, ugotavlja dokument v napovedih Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije. Sčasoma pa to zmanjša rodovitnost in lahko privede do opuščanja zemlje in končno dezertifikacije.

JRC je ugotovil, da je mogoče zmanjšati produktivnost na 20 % svetovnih površin, 16 % gozdnih zemljišč, 19 % travinja in 27 % travinja.

Vplivi se zelo razlikujejo od regije do regije. Najbolj prizadeta je podsaharska Afrika, vendar slabo upravljanje zemljišč v Evropi vsako leto predstavlja tudi približno 970 milijonov ton izgube tal zaradi erozije, kar vpliva ne le na proizvodnjo hrane, temveč na biotsko raznovrstnost, izgubo ogljika in odpornost na nesreče. Visoka raven hrane v bogatih državah, kot je Združeno kraljestvo, je tudi glavno gonilo degradacije tal v tujini.

Insekti izumirajo

Žuželke po vsem svetu so v krizi, glede na majhno, a naraščajoče število dolgoročnih študij, ki kažejo dramatično upadanje populacij nevretenčarjev. Novo poročilo kaže, da je težava bolj razširjena, kot so mislili znanstveniki. Študija je pokazala, da se je v neokrnjenem nacionalnem gozdu v Portoriku izgubilo ogromno žuželk, izginile pa so tudi gozdne živali, ki jedo žuželke.

Leta 2014 je mednarodna skupina biologov ocenila, da se je v zadnjih 35 letih številčnost nevretenčarjev, kot so hrošči in čebele, zmanjšala za 45 odstotkov. Tam, kjer so na voljo dolgoročni podatki o žuželkah, predvsem v Evropi, število žuželk strmo pada. Študija je pokazala, da se je v nemških naravnih rezervatih v zadnjih desetletjih zmanjšalo za 76 odstotkov vseh letečih žuželk.

Vsaka raziskava je pokazala, da se je biomasa (suha teža vseh ujetih nevretenčarjev) bistveno zmanjšala od leta 1976 do danes. Zmanjšana biomasa vzorca se je zmanjšala na četrtino ali osmino, kar je bila. Med januarjem 1977 in januarjem 2013 se je ulov v lepljivih zemeljskih pasti zmanjšal za 60-krat.

Zdi se, da je mali živalski svet od spodaj izbrisan. Petindvajset odstotkov svetovnih rastlin zahteva opraševanje s pomočjo čebel, os in drugih živali. In členonožci so več kot le opraševalci. So skrbniki planeta, ki se trudijo v neopaženih kotih narave. Žvečijo gnit les in jedo mrhovino. In nihče od nas ne želi imeti trupel in kadavrov v svoji bližini.

Izguba žuželk in členonožcev bi lahko še bolj uničila živalsko mrežo deževnega gozda, zaradi česar bodo rastlinske vrste izumrle brez opraševalcev. Če bodo tropski gozdovi izginili, bo to še en katastrofalni neuspeh celotnega zemeljskega sistema.

Smo v procesu 6. masovnega izumrtja

Zdi se, da planet množično izumira. Šestič v zgodovini življenja na Zemlji svetovna favna doživlja velikanski kolaps. V preteklosti so množična izumrtja povzročila katastrofalne dogodke, kot so trki asteroidov. Tokrat so krive človeške dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, rudarstvom in emisijami ogljikovega dioksida.

Žabe in žuželke izumirajo z rekordno hitrostjo, živalske vrste doživljajo »biološko uničevanje«, invazivne vrste pa izpodrivajo domače vrste. Poročilo ZN je pokazalo, da do milijon vrstam grozi izumrtje.

V telesih se nam kopiči plastika

Zgodilo se je neizogibno. Mikroplastiko so že našli pri pticah ter ribah in kitih, zato ne bi smelo biti presenečenje, da so jo zdaj odkrili pri ljudeh. V blatu osmih ljudi, ki so v okviru pilotske študije priskrbeli vzorce, so našli natančne, a nedoločne drobne plastične delce in vlakna.

Ta novica potrjuje napovedi raziskovalcev, ki so mikroplastiko izsledili na oddaljenih lokacijah in prepoznali te drobne delce v pitni vodi, pivu, namizni soli in morskih sadežih. Toda posledice v tem primeru ostajajo nejasne.

Eden od razlogov, zaradi katerih so znanstveniki zaskrbljeni zaradi izpostavljenosti mikroplastiki, so vse kemikalije, ki se vežejo na polimer. Sama plastika je inertna snov, vendar ji pogosto dodajajo kemikalije za barvo, prožnost, togost, toplotno odpornost, UV odpornost in še veliko več. Plastika v oceanih ali drugih vodnih virih nase veže tudi onesnaževalce, kot so težke kovine in organske kontaminante, na primer organoklorov pesticid, ki jih privlači vodo-odbojna površina plastike. Mnogi od teh kemikalij in onesnaževalcev imajo potencialno nevarne učinke na zdravje.

Se počutiš nemočno?

3 stvari, ki jih lahko narediš:

1. Ukrepaj (podpiraj proteste, pohode in stavke, kot je na primer #FridaysForFuture, in organiziraj lokalne pobude).

2. O tematiki se pogovarjaj z najbližjimi, znanci, kolegi – z vsemi.

3. Čimbolj se informiraj z dejstvi

 

Lahki dvatisočaki v Sloveniji, ki jih lahko osvoji vsak

Mija Ivančič
-
0
Lahki dvatisočaki v Sloveniji, ki jih lahko osvoji vsak

Pravijo, da nisi pravi Slovenec, če ne greš na Triglav in v tem je nekaj resnice. Kajti vsem »pravim« Slovencem teče po žilah vsaj malo hribovske krvi. In res so redki, ki s ponosom rečejo: »Sovražim hribe!« Mnogi si to samo mislijo, ko že nekaj ur sopihajo navkreber in grizejo kolena. A razgled in zadovoljstvo na vrhu sveta sta vredna vsake kapljice potu. Še bolj pa je lepo, če se lahko pohvališ, da si prilezel na vrh dvatisočaka. In ne, ne rabiš vedno hoditi več kot 5 ur. Nekatere vrhove lahko dosežeš že v dobri uri.

Viševnik (2050)

Viševnik je eden izmed najpopularnejših vrhov, pravijo pa mu tudi najdostopnejši dvatisočak. Z njega je prelep razgled na Triglav, zato se res splača »potrpeti«. Na vrh se boš najlažje povzpel z Rudnega polja na Pokljuki, vzpon pa bo trajal okoli dveh ur.

Viševnik je eden od lahkih dvatisočakov pri nas
Viševnik je eden od lahkih dvatisočakov pri nas Foto: kato08 iz iStock

Debela peč (2014)

Drugi pokljuški biser je Debela peč, s katere se ti odpira prelep pogled na dolino in na Triglavovo sosedo Rjavino. Kljub temu, da je malo nižja od Viševnika, boš za vzpon potreboval malo več časa, saj je pot položnejša. A ne skrbi, saj se lahko na poti navzgor ali nazaj okrepčaš v Blejski koči. Za pot boš potreboval približno 2 uri in pol, če si hiter pa lahko čas spraviš tudi pod dve uri.

Mala Raduha (2029)

Tale biser Logarske doline ti tudi ne bi smel delati težav. Z vrha se ti bo odprl prelep pogled na Uršljo goro in seveda na sosednjo Veliko Raduho. Na Malo Raduho se lahko povzpneš s Planine Loka, vzpon pa bo trajal približno uro in pol.

Krn (2244)

Krn je prelepa gora, ki se lahko ponaša z razgledom na Krnsko jezero in pašniki, ki jih prečkaš ob poti. Če pa si na Krnu, se lahko sprehodiš po vrhu in obiščeš še sosednjo Batognico, kjer so vojni ostanki. Batognica je pravi muzej na prostem! S Planine Kuhinja boš do vrha Krna potreboval dobre tri ure hoje. Pa še opozorilo: med vzponom na Krn ne hodiš po gozdu, zato si ves čas izpostavljen pripekajočemu soncu. Poskrbi za ustrezno zaščito in s seboj vzemi kapo.

Krn spada med lahke dvatisočake
Krn spada med lahke dvatisočake Foto: Tokil iz iStock

Kreda (2025)

Kreda je še eden izmed mnogih dvatisočakov, ki jih lahko dosežeš po sicer malo daljši, a dokaj položni in nezahtevni poti. Na Kredo vodita dve nezahtevni stezi s Planine Blato, ki se razlikujeta v dolžini – za eno boš rabil malo manj kot tri ure, za drugo pa pol ure več.

A imamo med nami še kakšnega gorskega navdušenca? Kateri so pa tvoji gorski favoriti, ki segajo v višave? Zaupaj nam v komentarjih!

Načrt Nacionalnega programa za mladino: kakšne novosti si lahko obetamo mladi?

Mija Ivančič
-
0

Vlada je danes sprejela izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022, ki je bil pripravljen v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi. Načrt vključuje ukrepe z raznih področij, med drugim s področij zaposlovanja, izobraževanja, podjetništva, zdravja in mladinskega sektorja ter stanovanjske politike.

Kaj zajema načrt?

Izvedbeni načrt je sestavljen iz ukrepov, ki jih je mogoče izvajati in financirati znotraj proračuna v letih 2020 in 2021. Ukrepi bodo v večini financirani v okviru evropskih strukturnih sredstev, vključevali pa bodo tudi sistemske ukrepe, ki so na primer sprememba ali priprava predpisov, umestitev novih tem v politični diskurz in podobno. V načrtu so navedeni tudi ukrepi, ki se financirajo iz programa Erasmus+.

Kaj sploh je Nacionalni program za mladino?

Nacionalni program za mladino je temeljni programski dokument, ki v mladinskem sektorju opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu in interesu mladine. Za uresničevanje programa so pristojna ministrstva, vlada pa v okviru državnega proračuna sprejme načrt.

Desetletni deček je zbral več kot 315.000 ameriških dolarjev, da bi zagotovil neprebojne jopiče za policijske pse

Tilen Kemperle
-
0

10-letni deček Brady Snakovsky je pred skoraj dvema letoma v oddaji opazil, da policjski psi niso tako zaščiteni kot policisti. Vedel je, da mora nekaj ukreniti. »Bila sem presenečena, da 8-letni otrok opazi tak problem in da bi lahko dobil rešitev,« je za CNN povedala Leah Tornabene, dečkova mati.

Brady in policist
vir: CNN

To je sprožilo začetek Bradyjevega sklada K9, neprofitne organizacije, ki zbira denar za dobavo neprebojnih jopičev policijskim in vojaškim psom. Ustvaril je stran GoFundMe, ki mu je omogočila nakup prvih štirih jopičev. Doslej je Brady oskrbel več kot 257 psov z neprebojnimi jopiči in zbral več kot 315.000 ameriških dolarjev. Jopiče za pse dobavlja v 23 zveznih državah in v Kanadi. V Afganistanu dobavlja jopiče za vojaške pse.

Policijske enote, ki imajo enoto K9, se morajo zanašati na donacije, zato je vsak dolar pomemben.

Brady
vir: CNN

Pred kratkim se je Brady lotil tudi novega lokalnega projekta. Ustvaril je pasji park v Brunswicku v zvezni državi Ohio v bližini svojega domačega kraja. Park je en dan v tednu zaprt, da bi policijskim psom omogočili prostor za trening s svojimi vodniki. S pomočjo članov njegove skupnosti so obnovili park, ki je potreboval le nekaj ljubezni, za trening pa so mu dodali še opremo za pasjo gibčnost.

Brady je dejal, da upa, da bo skozi park in svojo neprofitno organizacijo pomagal čim več policijskim psom. »Všeč mi je videti nasmeh na obrazu vodnika,« je dejal.

Dropout: to še ne pomeni konca sveta

Marketing
-
0
Dropout: to še ne pomeni konca sveta

Urbana je zgodovina zanimala že od nekdaj. Namesto Grimmovih pravljic mu je oče pogosto bral in pripovedoval o zgodovinskih dogodkih in bitkah. Tudi sedaj najraje bere ali gleda vsebine z zgodovinsko noto, saj pravi, da je zgodovina največja zbirka najrazličnejših zgodb. V eni knjigi ali pa filmu lahko občuduješ tako ljubezenske, politične ali pa kriminalne vsebine.

Odločitev za študij zgodovine je bila zato zanj precej lahka odločitev, saj je bil povsem prepričan, da je to tisto, kar ga najbolj zanima. Ker se mu najprej ni uspelo vpisati na zgodovino, je leto kasneje poskusil kombinacijo etnologije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

En dan pač nisem šel več na faks

Pravi, da ni ravno priden učenec in da ga je od študija odvrnil predvsem kup teorije. Pogrešal je predvsem kaj bolj praktičnega. Najbolj všeč so mu bili strokovni izleti, pri ocenjevanju teh, je dosegal najvišje možne ocene. Poleg tega mu je precej preglavic povzročala italijanščina. Iskreno je priznal tudi to, da sta ga k slabim rezultatom nagnila tudi lenoba in kapljica najstniškega upora proti celotnemu sistemu. Dodaten priliv olja na ogenj pa sta bila še dva nesrečna dogodka v tem času…

Kaj so pa doma rekli?

Pravi, da je njegova družina skorajda malce prekleta, saj od moškega dela ožje družine še nikomur ni uspelo zaključiti fakultete. Vraževerje na stran – njegovo odločitev so sprejeli dobro. Najbolj ga je podpirala mama, malce bolj neprijetno mu je bilo to razlagati sošolcem in drugim znancem iz domačega okolja.

Kakšno je življenje, delo in kariera brez diplome?

V oddaji je povedal tudi, kaj vse je počel, doživel in kakšna dela je opravljal do sedaj in na koncu podal še nekaj precej pomenljivih besed o pomenu diplome. Več pa v podcastu! 😉

Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

Je Leonardo DiCaprio prejel Oskarja ali oskarja?

Mija Ivančič
-
0
Je Leonardo DiCaprio prejel Oskarja ali oskarja?

Vsak se je že kdaj znašel v situaciji, ko ni vedel, kdaj uporabiti veliko začetnico. Se imena nagrad pišejo z veliko začetnico? Kaj pa imena festivalov in ustanov? Se reče ljubljanska univerza ali Univerza v Ljubljani? Kako naj se izognem tej zmešnjavi? Ne skrbi, bolj preprosto je, kot si misliš!

Nagrade

V večini ostalih svetovnih jezikov se nagrade pišejo z veliko začetnico, kar z vse večjo popularizacijo angleščine za mnoge lahko predstavlja težavo. Slovenci smo namreč v tem posebni, lahko bi rekli celo sramežljivi – imena nagrad namreč pišemo z malo začetnico.

Domače nagrade pišemo z malo začetnico; na primer viktor, kresnik in drejček. Z malo začetnico pa pišemo tudi tuje nagrade, kot sta na primer oskar ali grammy. Če pa je nagrada poimenovana po osebi oziroma je zapisana s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena, se ime nagrade piše z veliko začetnico. V to kategorijo spadajo na primer Nobelova nagrada, Prešernova nagrada, Pulitzerjeva nagrada, Borštnikov prstan ter za srednješolce pomembna Vegovo in Cankarjevo priznanje.

Prireditve

Poimenovanja prireditev oziroma festivalov so stvarna občna imena, kar pomeni, da se prva beseda piše z veliko začetnico, ostale sestavine besede pa se pišejo z malo, razen v primerih, ko gre za ime. Primer tega sta prireditev Sto petdeset let slovenske fotografije ali sejem Vse sladkosti življenja. Če je v uradnem poimenovanju prva beseda festival ali prireditev, se tudi ta piše z veliko začetnico, na primer Festival Lent. Če je pred imenom prireditve vrstilni števnik, ta ne vpliva na veliko začetnico. Primer tega so 37. Melodije morja in sonca, a to ne velja vedno, saj nekateri števnik pred naslovom štejejo kot začetek naziva festivala samega.

Ustanove, društva in podjetja

Pri poimenovanju ustanov, organizacij, društev in zavodov z veliko začetnico zapisujemo prvo besedo uradnega imena, ostale sestavine uradnega naziva pa z veliko pišemo le, če so lastno ime. Slovenci v uradne nazive radi vključimo tudi zemljepisno ime, ki ga pišemo seveda z veliko začetnico. Primer tega je Univerza v Ljubljani, ki je tudi uradno ime univerze. V primeru, da uporabljamo uradno ime univerze, je treba prvo besedo pisati z veliko začetnico. Če pa uporabljamo generično ime, lahko veliko začetnico izpustimo, na primer: »Hodim na ljubljansko univerzo.«

Če pa ti take stvari res ne gredo v glavo ali si preprosto prezaposlen, da bi se to lahko naučil, lahko brez skrbi uporabiš spletno lektorico Amebis Besana, ki ti bo pomagala pri vseh slovničnih zagatah. Za daljše tekste pa uporabi program Amebis Besana, ki ti bo besedilo popravljal kar sproti. Lažje kot tako ne gre!

Je nadomestno materinstvo v Sloveniji dovoljeno?

Marija Soldat
-
0

Kaj je nadomestno materinstvo?

Najpreprostejše lahko nadomestno materinstvo opišem kot to, da ženska za par nosi otroka. Za to je lahko plačana ali pa to stori brezplačno. Obstajata dve vrsti nadomestnega materinstva. Eno je tradicionalno, kjer je otrok genetsko in gestacijsko od nadomestne matere, drugi način je gestacijski, ko dedni material nadomestne matere ni prisoten. Drugi način je na svetu pogostejši, saj ima tudi manj legalnih zapletov.

Nadomestno materinstvo po svetu

Legalnost je odvisna od vsake države. Francija, Nemčija, Italija, Španija, Portugalska in Bolgarija so med državami, kjer je nadomestno materinstvo popolnoma prepovedano. V Veliki Britaniji, na Irskem, Danskem in v Belgiji je dovoljeno le, če nadomestna mati ni plačana, oziroma je plačana le za stroške med nosečnostjo. Plačilo za nošenje otroka je prepovedano. Nadomestno materinstvo za plačilo je dovoljeno v državah, kot so Indija, Ukrajina, Rusija ter v nekaj državicah ZDA.

Zemljevid sveta, ki prikazuje kej je nadomestno materinstvo dovoljeno

Ljudje, ki želijo biti starši, in jim država ne dopušča nadomestnega materinstva, gredo lahko v tujino in nadomestno mati lahko najdejo tam. Treba pa je biti previden, saj nekatere države ne dovolijo niti tega.

Nadomestno materinstvo v Sloveniji

Nadomestno materinstvo v Sloveniji ni dovoljeno. Zakaj? Tako kot v mnogih drugih državah trenutno vlada mnenje, da je etično in pravno vprašljivo. Mnenje je, da otrok tako postane objekt, nadomestna mati pa instrument.

Lahko pride tudi do okoliščin, da nadomestna mati noče predati otroka, ali pa otrok ne ustreza pričakovanjem para in ga nočeta vzeti.

Rešitev za pare, ki se soočajo z neplodnostjo je tako v Sloveniji samo zdravljenje. Vprašanje še vedno poraja veliko debato, zato v Sloveniji nadomestnega materinstva še nekaj časa zagotovo ne bo.

Prihodnost potrebuje inženirje

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
-
0
Prihodnost potrebuje inženirje

Podnaslov: Študij na fakulteti z dolgoletno tradicijo in sodobnimi programi zagotavlja dobre zaposlitvene možnosti

Svet okrog nas se razvija z neverjetno hitrostjo. Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, masovni podatki, 5G in internet stvari. Prihodnost napoveduje le še bolj pospešen in napreden razvoj ter s tem tudi velike izzive na vsakem koraku. Poleg tega tehnologija spreminja načine opravljanja dela in ustvarja delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja. Da bomo vsem tem izzivom kos, potrebujemo dovolj kakovostno in primerno izobraženega kadra, pri čemer so zagotovo najpomembnejši dobri inženirji.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) je mednarodno prepoznavna izobraževalna in raziskovalna fakulteta, ki pokriva področja elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike. Primerna kombinacija tako temeljnih inženirskih znanj ter praktičnih znanj z ožjega področja stroke kakor tudi sposobnost integracije znanj z drugih področij zagotavlja diplomantom znanje za reševanje kompleksnih inženirskih nalog.

Napoveduje se, da bodo mehanizacija, digitalizacija in umetna inteligenca v prihodnjih letih prevzemale vse več ponavljajočih se standardiziranih delovnih procesov. Čeprav bi si mislili, da nas bodo »stroji« v prihodnosti izpodrinili, pa je dejstvo, da bo tudi njih moral nekdo izdelati, programirati, upravljati itd. in da so strokovnjaki za to med najbolj perspektivnimi poklicnimi skupinami. Da bodo potrebe po kadrih, ki jih izobražujejo na FERI, velike, napoveduje tudi raziskava Poklicni barometer, ki jo je konec leta 2019 opravil Zavod za zaposlovanje RS.

V Varšavi bodo na slonih preizkusili marihuano

Tilen Kemperle
-
0

V živalskem vrtu v Varšavi so se odločili, da bodo na slonih preizkusili, kako medicinska marihuana vpliva na zmanjševanje stresa pri teh največjih kopenskih živalih. Pred kratkim jim je poginila njihova glavna samica, ker naj bi bila pod stresom. Metodo z marihuano že uporabljajo pri konjih in psih.

»V nasprotju z morda predstavami nekaterih, sloni ne bodo uporabljali pip za kajenje trave, prav tako ne bodo dobivali velikih sodov z marihuano,« je v smehu povedala veterinarka Agnieszka Czujkowksa. Trije sloni bodo dobili tekoče doze visoko koncentriranega kanabinoida CBD. Ta ne povzroča evforije in je brez stranskih učinkov za jetra in ledvice.

Preučevali bodo, kako medicinska marihuana vpliva na zmanjševanje stresa pri slonih. »Gre za poskus, da bi našli nove naravne alternative obstoječim metodam zdravljenja stresa, zlasti s farmakološkimi sredstvi,« je dejala Czujkowska za francosko tiskovno agencijo AFP.

Pri slonih pod učinkom marihuane bodo spremljali ravni hormonov in opazovali njihovo obnašanje. Za ustrezne rezultate bo treba počakati vsaj dve leti. Če bodo rezultati dobri, bodo marihuano začeli uporabljati tudi na drugih živalih v tem živalskem vrtu.

Kaj je Istanbulska konvencija?

Žiga Kastelic
-
0
Kaj je Istanbulska konvencija?

Zadnje dni, predvsem po strateškem forumu na Bledu, slišimo veliko besed o istanbulski konvenciji. Tako je pred kratkim Ministrstvo za pravosodje razglasilo, da ne vidi razlogov za odstop od istanbulske konvencije. Da bomo lahko točno vedeli, o čem je govora v medijih, smo pripravili vodič po istanbulski konvenciji.

Istanbulska konvencija 101

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (poznana tudi pod imenom Istanbulska ali Carigrajska konvencija). Na kratko je to najobsežnejši in najmočnejši ukrep za boj proti nasilju nad ženskami in v družini.

Obsega dvanajst poglavij, ki temeljijo na štirih P-jih (Prevention, Protection and support of victims, Prosecution of offenders and Integrated Policies). Dogovor velja tako v času miru kot v času vojne. Čeprav sta glavni temi dogovora nasilje nad ženskami in nasilje v družini, ima veliko večji pomen. Prav tako isti »P-ji« veljajo za tiste, ki so diskriminirani na podlagi spola, rase, izvora, spolne orientacije, starosti, zdravja, statusa begunca in drugih. Psihološko nasilje, zalezovanje, fizično nasilje, spolno nasilje, posilstvo, prisilni zakon, prisilna splavitev, prisilna sterilizacija se morajo kaznovati.

Flag of Turkey in focus among other European countries flags. Europe marked with table flags 3d rendering
Foto: koya79 iz iStock

Podpisalo jo je že več kot 45 držav in članice Evropske unije. Podpisale, a nato zavrnile so jo Bolgarija, Slovaška, Poljska in Madžarska. Pri vseh je šlo za nesprejetje konvencije zaradi določenih razlogov. Niso želeli sprejeti istospolnih porok in večjega števila spolov, kot naj bi jih poznali.

Če te zanima več o Istanbulski konvenciji si to lahko prebereš v letaku.

1...1.1441.1451.146...2.160Stran 1.145 od 2.160