Po katerih kompetencah sprašujejo v modernih službah?

Poklici in s tem tudi kompetence, ki jih potrebujemo na delovnih mestih, se sedaj spreminjajo tako hitro kot nikoli prej. Večina poklicev danes ni istih kot takrat, ko so se zaposlovali naši starši, niti kot pred nekaj leti. Gonilna sila, ki narekuje te spremembe, so globalizacija, urbanizacija, ekološka trajnost, demografske spremembe in tehnološki napredek. Hitro rastoče tehnološke inovacije pomenijo tudi, da se bosta našega delovnega mesta avtomatizacija in robotizacija vsaj dotaknili, če ga ne popolnoma spremenili.

Po katerih kompetencah torej sprašujejo v modernih službah? Na pomembnosti vedno bolj pridobivajo bolj mehke kompetence, ki se predvsem nanašajo na medsebojno povezovanje, kritično presojanje in agilnost:

  • želja po učenju in rasti: sprejemanje novih izzivov, učenje iz svojih napak in aktivno iskanje novega znanja,
  • kreativnost,
  • reševanje kompleksnih problemov,
  • kritično mišljenje: pomeni analizo informacij iz več virov, uporabo logike in tehtanje prednosti in tveganj posameznih situacij,
  • čustvena inteligentnost: sposobnost prepoznavanja (pri sebi in pri drugih), uravnavanja in izražanja čustev,
  • sodelovanje,
  • prilagodljivost: sprejemanje sprememb in prilagajanje nanje.

K sreči so tečaji, treningi mehkih veščin in tudi online učenje vedno bolj dostopni. Večino naših mehkih veščin lahko nadgradimo in izpilimo ter si tako zagotovimo ne le večjo možnost za zaposlitev, temveč tudi višjo produktivnost, zadovoljstvo in boljše medosebne odnose na delovnem mestu.

Serije, ki so trajale predolgo

0

Serije obožujemo skoraj vsi, a tudi vsi se zavedamo, da nekatere serije trajajo že predolgo. In tu ne govorim o nadaljevankah, ki imajo po petsto delov in več. Govorim o serijah, ki so bile, oziroma so, tako popularne, da jih je gledal skoraj cel svet. In težava je tičala v tem, da s(m)o serijo še vedno gledali, a nikoli ni dosegla tiste kakovosti začetka. Pogosto je razlog za to, da scenaristi ne vejo, kako serijo končati in morajo »izmolzti« gledalca do konca. V njihovo obrambo pa zdrava kmečka logika, ki ji ne gre ugovarjati. Poglejmo si, katere serije so to.

Smallville (2001-2011)

Zgodba o Clarku Kentu preden je postal Superman. Na kratko: Čakali smo deset sezon, da smo videli nekoga, za kogar vemo, da zna leteti, leteti. Zadnjih pet sezon je postajala zgodba dolgočasna in čeprav je serija imela zelo priljubljene like, tudi ti niso pomagali. Vseeno pa je bila prva super popularna serija o superjunakih, kar je privedlo do poplave novih (Flash, Arrow in tako naprej).

Tom Welling

Simpsonovi (1989-)

Brez dvoma so Simpsonovi ena največjih serij vseh časov. Kulturni fenomen, ki ga poznajo vsi. A to ni dovolj, če iz originalne ideje vlečeš in vlečeš dokler ne ostane nič. Lep način, da bi to zaključili, je bil film leta 2007, a to očitno ni bilo v redu. Kakovost je padla, a to ne pomeni, da ni več smešno. Smešno je, a se zdi preveč razvodenelo.

Simpsonovi

Dva moža in pol (2003-2015)

Serija, ki jo lahko uvrstiš na vse sezname. Od najboljših serij vseh časov, do najslabšega konca in tako dalje. Po odhodu Charlieja Sheena iz serije, bi pač moralo biti konec oziroma v najslabšem primeru ostati še eno sezono. Serija je obstala še štiri sezone, in se iz ene najboljših humorističnih nanizank prelevila v predmet posmeha.

Dva moža in pol

Beg iz zapora (2005-2017)

Serija je bila krasna, dokler niso preprosto prišli iz zapora. In kam dalje, da bi še vedno delovalo resnično? Res je, nazaj v zapor. Cilj serije je bil beg iz zapora in to je ekipi tudi uspelo, a kaj ko je treba zaslužiti še malo več. Vseeno pa je Beg iz zapora ena izmed serij, ki je edinstveno serijo preselila v srca gledalcev in tam tudi ostala. Kljub temu, da je sama na programu ostala predolgo.

Beg iz zapora

Pisarna (2005-2013)

Kljub temu, da je to serija, ki se je skoraj ne sme kritizirati, jo pač moramo. Ko odide Steve Carell in z njim lik Michaela Scotta, serija izgubi velik del. Tako bi se morala serija končati s tisto sezono in tako ne bi imela črnega madeža na sebi. To pa zato, ker so bile zadnje dve sezoni le bleda senca serije.

Pisarna

Kako sem spoznal vajino mamo (2005-2014)

Serija, ki je veliko pobrala od Friendsov, a ni imela pameti, kdaj končati. Zadnjih nekaj sezon je bilo tako dejansko napornih za gledanje. Z muko so gledalci tudi sprejeli zadnjo sezono, ko so izvedeli, da se je serija vrtela okoli ničesar (skoraj). Vsekakor ena boljših serij z določeno ciljno skupino, a kaj ko je SPET treba izmolsti vse do konca.

Kako sem spoznal vajino mamo

Ljubke lažnivke (2010-2017)

Serija, ki so jo v večini gledale le punce. Vseeno pa se je vmes našel kakšen gledalec nasprotnega spola in tako lahko to povem iz osebnih izkušenj. Pretrpel sem sedem sezon za to, da je šlo po polovici druge vse navzdol. Slabšega zapleta, razpleta in še enkrat tako še nisem videl. Bila je serija za tri sezone, nič več.

Pretty little liars

Živi mrtveci (2010-)

Serija, ki je bila v prvih treh sezonah verjetno ena najboljših vseh časov. Že ko je po prvi sezoni odšel Frank Darabont (Kaznilnica odrešitve, Zelena milja) se je poznalo na kakovosti. Trenutni ustvarjalci sploh ne vedo, kdaj bi serijo končali. To je velik razlog za preplah, čeprav je serija v zadnjih dveh sezonah dobila nekaj kakovosti nazaj. Vseeno pa ni to to.

Neznanje

Nadnaravno (2005-2020)

Serija o bratih Winchester, ki se borita proti nadnaravnim silam. Zanimiva serija, ki pa bi definitivno lahko trajala vsaj polovico manj sezon. Potek serije je bil že čisto zlajnan in tako je tudi kakovost padla. No, pa saj smo tega pri serijah, ki jih ustvarja WB, že vajeni. Ampak dokler Dean in Sam izgledata slastno, ni panike.

Brata Winchester

Talenti v belem (2005-)

V času, ko so bile zdravstvene serije v vzponu, je nastala serija mladih talentov, ki se učijo tega poklica. Zraven še ščepec ljubezni, seksa, prevar, ljubosumja in ostalih mladostniških zadev. Serija je kultna in vsako leto zadovoljuje svoje zveste gledalce. Marsikoga pa zanima, kdaj se bo sploh končala. Ne ravno kmalu, pa tudi če se bo končala, so tu še spinoffi.

Dr. Shepherd

Magister ekotehnolog – kdo je, kaj zna in kje je zaposlen?

Magister ekotehnolog je tisti, ki uspešno konča dveletni podiplomski visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na Visoki šoli za varstvo okolja.

Glede na to, da je varstvo okolja izredno interdisciplinarna veda, se lahko na ta študijski program vpišejo diplomanti širokega nabora dodiplomskih študijskih smeri: izobraževalnih, družbenih, naravoslovnih in tehniških ved, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva, zdravstva in sociale, storitev in seveda, varstva okolja.

Magister ekotehnolog se med študijem poglobi v okoljske tehnologije, pokrajinske in energetske vire, toksikologijo, zavarovana območja, pravo in ekonomiko okolja, bioindikacijo in biomonitoring, varstvo voda, zraka …

Zato je magister ekotehnolog usposobljen kader za podjetja, ki zagotavljajo okolju prijazno tehnologijo in se ukvarjajo z načrtovanjem le-te; podjetja, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem in predelavo odpadkov; podjetja, ki so IPPC zavezanci; podjetja, ki uvajajo oz. izvajajo okoljske standarde; kmetijska in gozdarska podjetja ter kmetije; inštitucije, pooblaščene za presojo vplivov na okolje, upravljavce zavarovanih območij, svetovalna podjetja, upravne in nadzorne službe na državnem in lokalnem nivoju.

Varstvo okolja, varstvo narave, ekologija, naravni viri in trajnostni razvoj so med glavnimi temami sedanjega časa in bodočnosti, zato bo magister ekotehnolog iskan in zaželen kader.

Visoka šola za varstvo okolja v Velenju izvaja študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in podiplomski stopnji.

Študenti se odločajo za študij na tej šoli zaradi atraktivnega študijskega programa, dobrih predavateljev, ki so v stiku s prakso in novostmi na njihovih področjih, zaradi izjemnih materialnih pogojev za delo (nova šola, oprema, laboratorij), širokih možnosti mednarodnih izmenjav ter vključevanja v različne projekte, ki jih izvaja šola sama ali v sodelovanju s partnerskimi institucijami.

7 top modnih trendov, ki so se včasih zdeli čudni

0

Pred dvajsetimi leti jih ni nosil nihče, danes pa so ti modni kosi must-have vsake trendi omare. Koliko jih našteješ v svoji?

Eko vrečke iz blaga

vrečka iz blaga

Danes je bombažna vrečka nepogrešljiv pripomoček vsakega študenta. Kupiš lahko vrečke vseh možnih barv, z zabavnimi napisi in poslikavami. Svojo najljubšo lahko poiščeš in naročiš v spletni trgovini Fox Boutique.

Bombažna vrečka je že zdavnaj postala trendi statment kos, ki se znajde v omarah modnih navdušencev. Modno in praktično – we love it!

 

Torbice, ki se nosijo okoli pasu

ženska v rumenem plašču

Še deset let nazaj so bile tovrstne torbice rezervirane za športnike, poulične trgovce in praktične fotre, danes pa je kakovostna belt bag močan statment kos, ki ga preprosto moraš imeti.

Majhna, vendar ravno prav velika torbica je idealna za ključe, telefon in nekaj denarja. Pa še svojemu outfitu boš instantno dodal piko na i.

Oversized blazerji

ženska v blazerju

Oprijete blazerje so grobo izpodrinili oversized. Vsaka modna navdušenka mora v omari imeti blazer, za katerega bi babica rekla, da ji je približno trikrat prevelik. Ne muči se preveč z iskanjem, v naslednjem šopingu izberi dve številki prevelik blazer in že si ready za kavo v središču ali milansko modno pisto.

Sandali z nogavicami

nogavice s sandali

Ali jih ljubiš, ali sovražiš. Modni navdušenci (še posebej moški) so trend nošenja nogavic v kombinaciji z odprtimi poletnimi sandali pograbili. Najpopularnejše so visoke bele nogavice, ki segajo vsaj do polovice meč.

Ženske kombinirajo visoke pisane nogavice z odprtimi sandali z visoko peto.

Torbe iz slametorbica

Tudi torbice iz slame so v zadnjih letih našle svoj prostor na policah modnih navdušenk. Dostopne so kot majhne clutch torbice, v obliki velikih cekarjev, okrogle, pravokotne, kvadratne…

Prav res živimo v eri slamnatih torb!

Kratke hlače v kombinaciji s hoodiejemhoodie

Še en trend, ki ga obožuješ ali sovražiš. Hoodie bi lahko imenovali kar oblačilo naše generacije, saj je idealen za skoraj vsako priložnost, ki doleti slehernega študenta. Si ga to poletje upaš kombinirati s hotkicami?

Kavbojski škornji

fant in dekle v škornjihKavbojske škornje smo pred kratkim videli le v western filmih. Če se jim ni mogel odreči niti Ted Mosby (How I met your mother), zakaj bi se jim upirali mi?

Pokombiniraj jih z luštno poletno oblekico ali z njimi poudari linijo oprijetih kavbojk.

 

Kaj od naštetega najdeš v svoji omari? Zaupaj nam v komentar.

»The Show Must Go On«

0

Ljubitelji športa s(m)o po več kot dveh mesecih le dočakali vrnitev vrhunskega nogometa. Kot prvi so nazaj nemški prvoligaši, kar je razveselilo milijone ljubiteljev okroglega usnja po svetu. A s tem, ko so vodilni možje nemške nogometne zveze (DFB) na prvi pogled osrečili večino, so posredno pokazali na bistveno večji problem. Nogomet že dolgo ni več igra za množice, temveč do potankosti organiziran šov, ki je v želji po zaslužku pripravljen iti preko vsega. Tudi preko svojih glavnih akterjev – igralcev in navijačev.

Najboljša edicija nemškega nogometa je takoj podrla vse svoje prejšnje rekorde gledanosti. Poteza je mnoge razveselila, a ne vse. Pred stadioni so transparenti lokalnih navijačev opozarjali, da se nogomet igra prav zaradi njih, zato je vrnitev pred praznimi tribunami nesmiselna. »Če ni dovolj varno za nas, potem ni niti za vse ostale,« so se glasili napisi. Zdravstveno vprašanje je v dneh pred vrnitvijo izpostavljalo tudi kar nekaj igralcev in trenerjev, a se njihovega mnenja ni upoštevalo. Ko spregovori denar, se ostale presliši.

(Ne)smiselnost ukrepov

DFB je na očitke, da z vrnitvijo nogometa v času epidemije tvega zdravje vseh vpletenih – za organizacijo tekme v Bundesligi je potrebnih okoli 350 ljudi –, odgovoril z vrsto nesmiselnih ukrepov. Prepovedano je skupno proslavljanje zadetkov, rezervne klopi so se preselile kar na tribune, preteklost pa so postali tudi športni stiski rok pred začetkom. Kontaktnega športa, kot je nogomet, pa takšni ukrepi ne bodo naredili bolj varnega, ampak prej bolj »gledališkega«. »Počutim se, kot da gledam trening,« je na Twitterju denimo zapisal Cesc Fabregas.

V ostalih športih, kjer se obrača občutno manj denarja, je imelo ob izbruhu koronavirusa prednost zdravje. V Evropi rokometa, odbojke, hokeja v tej sezoni ne bomo več spremljali, skoraj zagotovo ne tudi košarke. Kolesarstva in tenisa prav tako ne bo vsaj do konca poletja.

Panožne zveze so se v teh primerih modro odločile počakati na razplet epidemije, za kaj takega pa v nogometu ni časa. Na račun televizijskih pravic bi se izgubilo preveč denarja – samo v Nemčiji po nekaterih ocenah kar 770 milijonov evrov. Mora se igrati, četudi za ceno zdravja. Prav zato nameravajo Nemčiji kmalu slediti Italija, Španija in Anglija.

Kaj storiti z novookuženimi?

Obenem se poraja veliko vprašanje, kaj storiti, ko se med nogometaši pojavi zgolj ena nova okužba. Pri Dynamu iz Dresdna sta bila pozitivna dva, DFB pa se je odločil, da drugoligaš svojih tekem še ne bo igral, kot je bilo sprva predvideno. A nič zato, Dynamo je manjši klub, ki pred televizijske ekrane ne privablja tolikšnih množic. Če pa se bo to zgodilo pri Bayernu ali Borussii D., dveh najbolj priljubljenih nemških klubih, bo zgodba drugačna. Tedaj bodo nogometni veljaki primorani skovati nov načrt. Načrt, ki ni jasen nikomur.

Poletja 2020 si kljub povratku nogometa ne bomo zapomnili po razburljivih obračunih. Za kaj takega so potrebne nabito polne tribune in vzdušje, ki v veliki meri nogomet ločuje od ostalih športov. Zapomnili pa si ga bomo po nečem drugem. Da so se tisti, ki držijo v rokah škarje in platno, torej sponzorji ter vodilni možje nogometnih zvez, požvižgali na to, v kakšni obliki se bo nogomet igral in kaj o tem menijo njegovi glavni protagonisti. Pomembno jim je le, da se ples milijard v njegovem ozadju lahko nemoteno nadaljuje.

Kako poskrbimo za dobro držo za računalnikom?

Karantena je poskrbela za dve stvari: da smo se malo umirili in ustavili, obenem pa smo ogromno časa preživeli na mobilnih napravah in računalnikih.

Delo za faks, obštudijske projekte ali študentsko delo je terjalo svoj čas za monitorji, to pa pomeni slabšo držo, ki lahko vodi do hujših posledic v življenju. Si kdaj pomislil, kako se pravilno sedi za računalnikom? Imaš vzravnan hrbet ali se ves čas držiš sključeno?

Pri nakupu računalnika se moramo vprašati tudi to. Veliko sicer damo na zmogljivost, kakšen je procesor ali grafika, izredno pomembni komponentni, na kateri pogosto pozabimo, pa sta tudi stol in monitor.

Če računalnik uporabljaš le 15 minut na dan, ga lahko uporabiš kjerkoli, če ga uporabljaš dve uri ali več, pa je ergonomija izrednega pomena. Gotovo si že opazil, da ko delaš nekaj na kavču ali postelji, te čez čas začne boleti hrbet ali vrat. Ravno zato je pravi stol izrednega pomena.

Ampak dober stol ti nič ne pomaga, če si zaradi ekrana preveč sključen. Če želimo sedeti ravno, je najbolj pomembno, da je ekran centriran na višino oči ali malo višje, oči pa morajo biti, če ekran razdeliš na tretjine, usmerjene na črto med zgornjima dvema, da med delom usmerjaš oči naravnost in dol. Tudi lega tipkovnice in miške je pomembna. Obe morata biti na nivoju komolca, torej je pomembno, da monitor ni preprosto na mizi (saj so stojala večinoma prenizka) in je višinska razdalja ključnega pomena.

Roka za monitor – rešitev

Najpreprostejša rešitev je roka za monitor. S tem omogočamo, da računalnik uporablja več ljudi, kar pomeni, da se lahko monitor nastavlja po višini. Roka za monitor je preprosto nastavljiva, ima 5 nastavljivih spojev, ki omogočajo nastavljanje kota in višine, da je monitor na mestu, kjer ga rabiš.

Gre za preprost pripomoček, ki bo omogočil hitro in enostavno nastavitev monitorja v najboljšem vidnem položaju. Z nastavitvijo ekrana na pravo višino in pravi kot zmanjšaš utrujenost oči, hrbta in vratu, kar prispeva k boljši ergonomiji. Obenem boš dobil več prostora na mizi, zahvaljujoč petim nastavitvenim spojem pa lahko monitor premikaš naprej, nazaj in na stran. Roka ima ročaj, ki omogoča hitro in enostavno premikanje gor in dol po stebru, pride pa skupaj s pritrdilnim materialom za pritrditev na mizo.

Kaj še čakaš? Hitro si naroči roko za monitor in poskrbi za boljšo držo. Hrbtenica ti bo na dolgi rok vsekakor zelo hvaležna.

NBA nadaljuje svojo širitev na evropski trg

0

NBA je liga, ki z vsakim letom privabi vedno več gledalcev. Čeprav je najbolj gledana prav v ZDA, bi bilo to drugače, če bi bil časovni okvir tekem bolj prijazen našemu času. Temu ni tako, a to ne pomeni, da zato NBA trpi upad gledalcev v Evropi. Prav nasprotno, saj jih vsako leto dobiva več. Manjša se »luknja« v razliki kakovosti med Evropejci in Američani. Obenem pa se manjša odpor Američanov do Evropejcev in tako je NBA vedno bolj globalna liga.

Od prvega tujca v ligi do danes

Prvi Evropejec v ligi je bil Hank Biasatti. Odraščal je v Kanadi, rojen pa je bil v Italiji. Število tujcev v ligi je potem zelo, zelo počasi naraščalo. Vse do 90-ih let, ko se je zgodil velik porast tujcev v ligi. Temu pa je pripomogel tudi velik skok popularnosti košarke in same lige. Igralci kot so Dražen Petrović, Vlade Divac, Šarūnas Marčiulionis, Arvydas Sabonis, Toni Kukoč, Peja Stojaković, Pau Gasol, Andrei Kirilenko, Tony Parker in Dirk Nowitzki so bili tisti, ki so okoli preloma tisočletja orali ledino v NBA in v njej pustili ogromen pečat.

Na začetku sezone 1991-1992 je bilo v ligi 23 igralcev, ki niso bili iz ZDA.

V sezoni 2016-2017 pa je bilo v ligi že 113 tujih igralcev.

Z letom 2013 je liga začela tekme, ki jih bo odigrala izven meja ZDA, imenovati pod združenim imenom NBA Global Games. Večino tekem so ekipe odigrale v glavnem mestu južne sosede, Mehike. V Evropo jih je pot v zadnjih petih letih zanesla le trikrat (London, Pariz). A tudi to se počasi spreminja.  Liga je v zadnjih dveh letih ugotovila, da ima ogromno privržencev v Evropi in se je tako začela širiti na staro celino. Temu vsekakor pripomorejo odlični igralci Giannis Antetokounmpo, Luka Dončić, Goran Dragić, Nikola Jokič, Jusuf Nurkić, Bojan Bogdanović, Bogdan Bogdanović, Rudy Gobert in še mnogi drugi.

Evropski upi in legende košarke
Evropski upi in legende košarke

Prišel je YouTube kanal NBA EUROPE

NBA je pred dnevi predstavila nov uradni kanal na YouTubu, ki je namenjen zagotavljanju vsebin, prilagojenih evropskim oboževalcem. Novi kanal NBA Europe vsebuje izvirno in arhivirano vsebino, intervjuje z evropskimi igralci in košarkarskimi legendami, kratkimi originalnimi videi, edinstvenimi posnetki iz zakulisja, vrhunci iger NBA, odigranih v Evropi, profile igralcev in še več. Kanal se bo kot prvo vsebino predstavil ekskluzivni pogovor med štirikratnim prvakom lige NBA, Tonyjem Parkerjem in srbskim igralcem ter zvezdnikom serije Money Heist (La Casa de Papel) Darkom Perićem, ki je sam velik oboževalec košarke. Ta pogovor si lahko pogledaš spodaj.

Casa de Papel, the mind of Kobe and Dream Team inspiration | Tony Parker x Darko Peric

Intervju: Jennifer Niven, avtorica uspešnice Vsaj en popoln dan

1

Jennifer Niven je ameriška avtorica, ki se že leta uvršča na vrhove seznamov najbolj prodajanih knjig. Čeprav je v slovenščino prevedena le ena njena knjiga (za zdaj), je med bralci še kako poznana. Z lahkotnimi in težjimi tematikami se je zasidrala v srca oboževalcev in postala ne samo odlična avtorica, temveč tudi zgled mladim. Njena knjiga Vsaj en popoln dan (All the bright places), je lansko leto postala tudi film, ki si ga lahko ogledaš na Netflixu. Z nami se je pogovarjala o pisanju, navdihu, duševnih motnjah, domačem mestu, prihodnosti in nekaj malega o filmu.

Kako se pri vas začne proces pisanja zgodbe oziroma knjige? Iskanje navdiha, sestavljanje dogodkov, likov in tako naprej?

Zgodbe in like po navadi najdem v osebnih izkušnjah. Dogodki in osebe, ki so bili del mojega življenja, predstavljajo velik del mojih knjig. Od tistih prvih misli naprej pa liki rastejo, se razvijajo in prehajajo skozi odločitve, ki jim stojijo nasproti.

Običajni ljudje, ki počnejo izjemne stvari – to je tema vaših knjig, kako ste si jo izbrali?

Zato, ker sem fascinirana nad običajnimi ljudmi v ekstremnih situacijah. Morda zato, ker sem v življenju izgubila že veliko ljudi in občutila veliko žalosti. Vem, kaj je potrebno za to, da vzdržiš vse travme in spremembe, ki ti jih prinesejo taki dogodki. Težko je, ko se ti življenje obrne na glavo in se moraš spet postavljati na noge in preživeti na načine, ki jih nisi pričakoval. In tako vem, kako je najti svetle trenutke in lepe dni v težkih časih. Tema upanja mi je zelo pomembna.

Ko pišete like z določeno boleznijo in duševnim stanjem je verjetno potrebnega kar nekaj raziskovanja. Koliko časa namenite raziskovanju teh zadev?

Pri pisanju takih likov, predvsem najstnikov z duševnimi težavami in boleznimi, namenim ogromno časa raziskovanju določene teme. Čutim dolžnost, da lik in predvsem bolezen, predstavim tako, kot je v resnici. Da predstavim težave in stiske, skozi katere hodijo mladi s takimi ali drugačnimi težavami. Predvsem zato, ker je veliko takih motenj in bolezni povezanih s smrtjo. Pri knjigi Vsaj en popoln dan sem veliko črpala iz osebnih izkušenj. Veliko sem se pogovarjala s posamezniki, ki imajo duševne motnje in so se že soočili s samomorom. Poleg tega pa sem bila veliko v stiku s strokovnjaki na teh področjih. Vseeno pa sem na koncu želela čim bolj iskreno povedati svojo izkušnjo o fantu, ki sem ga ljubila in izgubila.

Prihajate iz mesta Indiane. Vam je pomembno, da svoje mesto vključite v zgodbe in kako samo poznavanje mesta vpliva na pisanje knjige in dogodkov?

Večina mojih knjig se dogaja v Indiani in njeni bližini, ker sem tam odraščala in hodila v šolo. Ko pišem zgodbo, kjer je lik iste starosti, kot sem bila jaz takrat, se v tistem svetu počutim kot doma. Svoje mesto si domišljam, ker mi to pomaga pri prikazu likov in dogodkov. Da le ti izpadejo resnični in pristni.

Jennifer Niven

Vaša knjiga All the bright places ima drugačen naslov po prevodu v slovenščino. Imenuje se Vsaj en popoln dan. Kako se vam zdi ta naslov?

Zdi se mi res čudovit naslov. Knjiga je bila prevedena že v toliko jezikov, da mi je vedno v veselje, ko izvem, kako se imenuje v tem in tem jeziku. Obožujem pa vse!

Knjižna uspešnica in zdaj uspešen film. Koliko časa je preteklo od izida knjige do prvega stika z ustvarjalci filma in vaše misli ob tej priložnosti?

Za filmske pravice smo se odločili že devet mesecev preden je bila knjiga izdana (januar 2015). Tako smo čakali kar šest let od prvih začetkov do zaključka filma. Imela sem priložnost napisati scenarij in biti vključena v casting in ostale zadeve, ki se tičejo filma. Verjetno najtežja naloga je bila, katere prizore pustiti v filmu in katere izbrisati ven. Zame in za ustvarjalce filma je bila glavna naloga ta, da se duša in srce knjige preneseta tudi v film. Želeli smo, da gledalec doživlja enaka čustva, kot če bi bral knjigo. Tudi če se je nekaj v prenosu iz knjige na film spremenilo, se mi zdi, da smo ostali zvesti knjigi in likom.

Elle Fanning in Justice Smith odigrata Violeto in Fincha. Kako sta se odrezala?

Verjamem in vem, da sta Elle in Justice perfektna v filmu. Kar se tiče mene, sta postala Violet in Finch.

Violet (Elle Fanning) in Finch (Justice Smith)) v filmu All the bright places posnetem po knjigi Vsaj en popoln dan avtorice Jennifer Niven
Violet (Elle Fanning) in Finch (Justice Smith)) v filmu All the bright places posnetem po knjigi Vsaj en popoln dan avtorice Jennifer Niven

Kaj pa nam lahko poveste o svoji novi knjigi (izid je napovedan septembra letos)?

Breathless (slovenskega prevoda še ni) je knjiga, za katero sem mislila, da je ne bom nikoli napisala. V veliko pogledih je zame morda še bolj osebna kot Vsaj en popoln dan. Je knjiga, ki sem jo potrebovala pri šestnajstih, sedemnajstih letih. Odkrit pogled na seks in ljubezen, ločitev staršev, iskanje samega sebe in pomembnost pisanja svoje lastne zgodbe.

Lahko po novi knjigi pričakujemo spet nove?

Seveda! Trenutno že delam na dveh novih knjigah, tem pa bodo sledile še druge.

Trenutno pišete mladinske knjige. Lahko v prihodnosti pričakujemo zgodovinske knjige in knjige o preživetju, kot ste jih pisali na začetku vaše kariere?

Obstaja možnost. Če bi naletela na pravo zgodovinsko temo ali zgodbo o preživetju, bi jo z veseljem napisala. A za zdaj sem srečna ob pisanju knjig o mladih in za mlade, ki se skušajo prebijati skozi najstniška leta.

V Sloveniji imamo prevedeno le eno od vaših šestih knjig. Lahko to spremenite, da bomo imeli Slovenci več vaših knjig? ?

Močno si želim, da bi bilo to v moji moči! Zdi se mi, da imajo pri tem veliko več moči bralci kot pa jaz. Oni so tisti, ki to s povpraševanjem spremenijo. Ker si močno želim deliti tudi ostale knjige s slovenskimi bralci!

Poleg pisanja knjig ste bili in ste, scenaristka in novinarka. Kaj od tega vam je najbolj pri srcu in kako se ti, sicer podobni poklici, razlikujejo med sabo?

Najbolj domače se počutim v objemu knjig, a to ne pomeni, da imam kaj manj rada ostali dve stvari. Pisati scenarij in knjige sta zelo različni stvari in na svoj način sta obe zadovoljujoči.

Kot oseba in avtorica ste navdih mnogim. Kako se počutite, ko vas ima za zgled toliko mladih?

Ko sem začela pisati Vsaj en popoln dan, se mi ni niti sanjalo, da bom tako postala navdih za toliko ljudi. Vsak dan berem in slišim besede svojih oboževalcev, ki pravijo, da jim je knjiga pomagala v življenju in jim dala nov zagon ter cilj. To je bilo vsekakor nekaj nepričakovanega, a obenem sem res počaščena, da se je to zgodilo. Ne znam niti opisati, kako resno to jemljem in kako veliko mi pomeni.

Kot avtorica obožujete knjige. Katera so vaša najljubša dela, h katerim se vedno radi vračate?

Toliko jih je. Obožujem Hladnokrvno Trumana Capoteja in vse, kar je napisala Shirley Jackson, predvsem We have always lived in a castle. Zelo mi je všeč Alica v čudežni deželi. Imam pa mehko točko za Čas deklištva in Malega princa, a moj najljubši literarni lik je Scout Finch iz knjige Ne ubijaj slavca.

Za nekoga, ki se trudi s pisanjem in ima ideje – kaj bi tej osebi kot uspešna avtorica svetovali?

Beri. Piši. Igraj se. Trdo delaj in bodi pri tem discipliniran. A ob vsem tem se ne pozabi zabavati. Ne boj se napisati nečesa, kar ni popolno. Nauči se ljubiti urejanje svojih besedil. Verjemi vase in v svoje ideje. Ne postavljaj si omejitev in ne govori si: »Ne bo mi uspelo,« ampak si povej: »Uspelo mi bo, ker sem to jaz.«

Space Force: Netflixova serija bo počasi doživela svoj vzlet

0

Space Force je nova serija, ki sta jo ustvarila Steve Carell in Greg Daniels. Ustvarjalec in glavna zvezda serije Pisarna (The Office) sta stopila skupaj in ustvarila Space Force. Serija je v osnovni ideji parodija na idejo o vesoljskem programu Donalda Trumpa. V njej igrajo Steve Carell, John Malkovich, Lisa Kudrow, Ben Schwarz in Diana Silvers. Premiero je doživela na Netflixu, kjer si jo lahko tudi ogledaš.

»Od ustvarjalcev Pisarne«

Še pred prvim napovednikom smo dobili sliko, na kateri je bil napisan ta stavek. Zato je treba za mnoge ljudi razjasniti naslednje. Ta serija ni Pisarna niti ne poizkuša biti Pisarna. Vem, da je za oboževalce Pisarne težko videti Steva Carella v vlogi koga drugega kot Michaela Scotta, ampak moramo.

Steve je v vlogi generala Marka Nairda zelo dober in nas po več letih spomni na tisto, zaradi česar smo ga vzljubili. John Malkovich je fantastičen v svoji vlogi in drugi so zelo dobri, ampak kar je najboljše, je to, kako dobro vsi ti liki sodelujejo med sabo. Čeprav se noben izmed likov med sabo ne obožuje, je to nekaj, kar seriji pomaga, ko si liki končno izkažejo spoštovanje.

Še »najslabši« del je premalo uporabljena Lisa Kudrow, ki bi s s svojim šarmom veliko pripomogla pri seriji. Spet pa je tu vprašanje, če bi bilo to res v praksi in ne le v teoriji. Ben Schwarz je igralec, ki je zadnje leto v visokem vzponu in v veliko prizorih stoji v soju luči. Diana Silvers je mladi talent, ki končno dobiva prepoznavnost, ki si jo zasluži.

Steve Carell kot general Mark Naird
Steve Carell kot general Mark Naird

Parodija na Trumpove ideje, tvite, izpade in tako naprej

Zgodba govori o vesoljskem projektu imenovanem Space Force. Cilj? Iti nazaj na Luno. Serija je sestavljena iz 10-ih delov, ki trajajo okoli 35 minut. In tu serija malo razbije rutino, ki smo jo navajeni v humorističnih nanizankah ali resnobnih dramah. Ne traja 20 minut in ne 50 minut, traja nekaj vmes. In tu tiči morda še največji problem serije, ker se ne more točno odločiti, kaj bi bila. Humoristična parodija ali resna serija s ščepcem humorja. Odgovor je nekaj vmes, odvisno od epizode.

V seriji najdeš sporočila in tematike o vsem, kar na svetu obstaja in to naredi na spet zelo parodičen način. Serija je tako ena velika parodija, ki velikokrat zadene cilj, a ga nekajkrat tudi zgreši. Močno upam, da gre po poti Pisarne, ki se je v prvi sezoni iskala in nato v drugi našla svoje poslanstvo. Vseeno pa je prva sezona Space Force veliko boljša, kakor prva sezona Pisarne. Serija se bo zdela veliko bolj smešna tistim, ki znajo iz resnih situacij izvleči, kar je smešnega. In kar je najpomembnejše, ne je primerjati s Pisarno. Naj spiše svojo pot o ponovnem stiku ZDA z Mesecem. In naj bo serija bolj uspešna.

5 najbolj arogantnih zvezdnikov na svetu

0

#5 Alec Baldwin

 

Ameriški igralec, producent, pisec in politični aktivist je že večkrat prišel navzkriž z zakonom. Znan je po burnih, agresivnih odzivih v vsakodnevnih situacijah, kot je napačno parkiranje, vožnja s kolesom v napačno smer, uporaba mobilne naprave na letalu. Kaznovan je bil za napad na fotografa, ki je fotografiral njegovo družino. Leta 2011 je zaradi Baldwina in njegove igrice na telefonu zamujalo letalo. V svoji karieri ima poleg številnih nagrad za svoje delo tudi nekaj aretacij.

#4 Kanye West

Ameriški raper in dizajner ter polovica medijsko izpostavljenega para Kimye. Nekateri njegovi videospoti so vulgarni in žaljivi (Touch the Sky). Zaradi napada na fotografa je opravljal 250 ur družbenokoristnega dela in obiskoval anger manegment svetovalca.

#3 Chris Brown

 

Ameriškega pevca, plesalca in igralca si je javnost najbolj zapomnila po fizičnem napadu na takratno dekle Rihanno, ki je bila zaradi hudih poškodb hospitalizirana. Za svoje nasilno vedenje je dobil pet let pogojne svobode, prav tako je moral opravljati ure družbenokoristnega dela in obiskovati svetovalca.

Udeležen je bil v večkratnih gostilniških pretepih, leta 2013 mu je sodnik zopet naložil družbenokoristno delo zaradi hit-and-run incidenta. Zaradi svoje kartoteke mu je prepovedan vstop na Novo Zelandijo, v Avstralijo in v Združeno Kraljestvo.

#2 Mariah Carey

Nekoč je izjavila: »For me, there’s different rules.« V svoji seriji (v stilu Keeping Up with the Kardashians) Mariah’s World se je pokazala kot diva z nemogočimi zahtevami. Velikokrat zamuja (po več ur) na svoje koncerte, navadno ni niti obveščena, v kateri državi nastopa. Znana je po svoji posesivnosti in ljubosumju do partnerja.

#1 Ellen DeGeneres

 

The Ellen DeGeneres Show je ameriško komičarko in igralko pognal med zvezde. Na televiziji vidimo vedno nasmejano Ellen, ki pomaga svojih gledalcem, jih obdaruje in jih zabava.

Vedno glasnejši so (nekdanji) zaposleni, ki so delali pod njeno taktirko, ki pa jo opisujejo kot arogantno in nedostopno ter izjemno zahtevno delodajalko. Ellen naj bi bila obsedena perfekcionistka. Njeno osebje jo opiše kot »Queen of Mean«. Posebej ignorira mlajše zaposlene, ki jo pozdravljajo na hodnikih. Od osebja pričakuje 24/7 razpoložljivost, obenem pa jih ne obvešča o podrobnostih, ki bi jih morali vedeti. Zaposleni so jo opisali kot osebo z velikimi nihanji razpoloženja: »Hot and cold. Jekyll and Hyde. Angels and demons.«

Prispevek je subjektivno mnenje avtorja in je napisan za razvedrilo ter na nikakeršen način ne diskreditira dela in dosežkov omenjenih artistov.