Na 13. Fanfari se bo govorilo o tebi! – PRESTAVLJENO ZARADI COVID-19!

PRESTAVLJENO ZARADI COVID-19

Več informacij sledi kmalu.

Fanfara je prva in največja študentska marketinška konferenca v Sloveniji, ki jo vsako leto obišče več kot 400 udeležencev. Celodnevni dogodek, na katerem preprosto ne smeš manjkati, se bo odvil 19. marca. Poleg odlične priložnosti za druženje in ustvarjanje novih poznanstev, boš nadgradil tudi svoje študijsko znanje.

Jaz, uporabnik.

Fanfara se letos predstavlja s sloganom »Jaz, uporabnik.« V središču letošnjega dogodka bo namreč uporabniška izkušnja. »Uporabniška izkušnja se ne navezuje le na dizajn spletne strani ali aplikacije. Je vse, kar vsak izmed nas doživi od prvega srečanja z znamko do uporabe produkta ali storitve,« pojasnjuje letošnja vodja Fanfare, Bianca Žitnik. »Letos smo se še posebej potrudili pri izbiri govorcev. Vsak izmed njih je namreč strokovnjak na svojem področju, med seboj pa so si zelo raznoliki« še dodaja. In res je. Letos se bo na Fanfarinem odru zvrstilo kar 11 izkušenih govorcev iz 4 različnih držav.

Poleg bogatega programa na odru Grand Hotela Union pripravljajo tudi praktični delavnici. Prva bo Animiranje v Adobe After Effects in druga Design Thinking. Tako se boš lahko kot udeleženec preizkusil tudi kot strokovnjak za uporabniško izkušnjo in s konference odšel s praktičnim znanjem.

Eary Bird vstopnice s posebnim popustom bodo na voljo že 19. februarja na www.fanfara.si. Vsako leto se hitro razprodajo, zato poskrbi, da ti letos ne uidejo! Vse informacije in ažurne novičke o dogodku pa najdeš tudi na Facebook strani Fanfare.

»Maksimalno se bomo potrudili, da bodo obiskovalci od konference odnesli veliko znanja, pridobili nove veščine, predvsem pa se družili in s svojimi vrstniki preživeli čudovit dan«, še obljublja Bianca.

Pomlad 2020 – trendi, ki jih narekujejo frizerji slavnih

0

Videz mokrih las

Črni mokri lasjeNa modnih pistah pomladi 2020 se ga poslužujejo velika imena, kot so Carolina Herrera in Chanel. Stajling je primeren za vse dolžine las.mokri lasje

 

 

 

 

 

Da bi dosegla moden videz mokrih las, potrebuješ gost glavnik ali krtačo in veliko gela za lase. Videz zaključiš s svetlečim lakom za lase.

Izbiraš lahko med strogo urejenimi lasmi, ki so počesani nazaj, ali živahnimi razgibanimi valovi, ki izgledajo, kot da si ravnokar izpod tuša.

Kodri in valovi

Drugi velik trend, ki se še kar ne poslavlja, so živahni kodri. Na pistah lahko občudujemo vse od najmanjših kodrčkov v afro stilu, pa do lahkotnih poletnih valov. Za nekaj mesecev kar pozabi na likalnik in na plano privleci figaro!                                  skodrana puncakodri in stranska prečka

Spomladi bomo kodre videvali vsepovsod. V vzponu bo retro look, torej poišči velika sončna očala ter najljubši jeans ali karo srajco.

 

 

Stranska preča

Tretji glasen trend letošnje pomladi so prečke, ki se nevarno odmaknejo iz srede lasišča. To pomlad jih občudujemo na pistah znanih oblikovalcev, kot sta Michael Kors in Tory Burch. Stransko prečko lahko kombiniraš z voluminoznimi kodri.

Lase boš najlažje prečka na straniuredila sprečka in kodri tankim glavnikom, ki ima na eni strani špico, veliko uslugo pa ti bo naredil močan lak za lase, ki bo lase obdržal na mestu skozi cel dan.

 

 

 

Pri izbiri frizure upoštevaj obliko obraza in zaupaj lastnemu občutku. Veliko uporabnih nasvetov boš našla v prispevku Kakšna frizura mi najbolj paše?. Prepusti se navdihu in eksperimentiraj!

NASA ujela redek pojav peščenega vrtinca na Marsu

1

Peščeni viharji, ali kakor jih imenujejo v originalu, Dust Devils, na Marsu niso ravno redki. Rdeči planet je navsezadnje zelo prašno in vetrovno mesto. Ker pa vrtinci pogosto izginejo prav tako hitro kot nastanejo, je zajem slike enega v akciji redka poslastica.

Toda oktobra 2019 je Nasin Mars Reconnaissance Orbiter uspel posneti fotografijo ogromnega aktivnega vrtinca in to lahko sedaj vidite tudi sami.

Peščeni vrtinec
Originalna fotografija s HiRise, ki prikazuje redki peščeni vrtinec. Vir: (NASA/JPL/UArizona)

Reconnaissance Orbiter je ustvaril fotografijo s pomočjo visoko naprednega znanstvenega eksperimenta (HiRISE), zmogljivega fotoaparata, ki od leta 2006 snema fotografije Marsovske površine. O Marsovem orbiterju in fotografijah z Marsa smo že pisali.

V ponedeljek je ekipa z univerze v Arizoni, ki je gradila in upravlja HiRISE, objavila podrobnosti o na novo fotografiranem Hudiču iz prahu, ki je nastal na Amazoni, vulkanskih ravnicah Planitia.

Jedro vrtinca je široko 50 metrov, po mnenju ekipe HiRISE, in glede na dolžino njegove sence verjamejo, da je visok približno 650 metrov. Čeprav je vrtinec  velik, še zdaleč ni največji.

Serpentin hudič iz prahu iz leta 2012. (NASA / JPL / UArizona)
kačji hudič iz prahu iz leta 2012. (NASA / JPL / UArizona)

Marca 2012 je HiRISE posnel fotografijo aktivnega prašnega vrtinca, ki je bil visok 20 kilometrov. Toda kljub impresivni višini je bil ta hudič prahu komaj nekaj širši od zdajšnjega. V premeru je meril le 70 metrov. Površino Marsa si lahko v visoki definiciji in v detajlih ogledate tudi na uahirise.org.

Z drugimi besedami, bodoči kolonisti Marsa imajo veliko skrbi – zdaj pa lahko na seznam dodajo ogromne vrteče stolpe prahu.

Manj seksa pomeni hitrejšo menopavzo

0

Študija, ki so jo opravljali celo desetletje na skoraj 3 tisoč ženskah je ugotovila, da imajo ženske ki imajo več spolnih odnosov krajšo menopavzo, ki sama po sebi pride kasneje. Poleg tega so negirali ugotovitve, ki so bile popularne kot je ta, da izbira spola partnerja in biti izpostavljena moški feromonom, vplivata na menopavzo.

»Prikazali smo, da je večje število spolnih odnosov tisto, kar bo zmanjšalo možnost menopavze in njeno dolžino,« so povedali avtorji raziskave, ki je bila objavljena v Royal Society Open Science. »Nismo ponovili nekaterih raziskav, ki pravijo da naj bi na menopavzo vplival spol našega partnerja. Menimo, da gre pri temu bolj za trenutna stanja kulture in okolice, ki so se zgodile v času tistih raziskav.«

Glavna avtorica raziskave, Megan Arnot, je razložila, da če ženska nima spolnih odnosov in tako ni možnosti zanositve, bo telo iskalo, držalo in porabljajo energijo drugje. »Morda je točka v življenju, ko je bolje prenehati z ovuliranjem, če ne boste več imele otrok. Tako lahko telo energijo vloži nekam drugam in telo bo hvaležno.«

Ženske, ki so sodelovale pri raziskavi, so bile na začetku v povprečju stare 45 let in so raziskovalcem poročale, kolikokrat in kako imajo spolne odnose. 45 % žensk v raziskavi je prešlo v menopavzo s povprečno starostjo 52 let.

Tiste, ki so poročale o vsaj tedenskem spolnem odnosu, so imele v 28 % manj možnosti, da preidejo v menopavzo kot tiste, ki so imele spolne odnose le enkrat na mesec.

»Med ovulacijo je žensko telo veliko bolj dovzetno za bolezni. Če želje po otroku ni več je za telo bolje, da stopi v menopavzo saj v tem obdobju možnosti za zanositev ni. Telo se bo tako namesto pripravljanju na zanositev pripravljajo na druge porabnike energije.«

Generacija Z vs. Y

0

Trenutno živimo v takem obdobju, da sta tako Z, kot Y generacija zastopani med študenti. Z-jevci s(m)o na dodiplomskem študiju, ali malo čez, medtem ko so Y-ovci večinoma na podiplomcu.

Generacija Y

Generaciji pa sta precej širši, kot le teh nekaj letnikov, ki trenutno faksiramo. V generacijo Y štejemo vse, ki so rojeni v obdobju 1981–1995. Zanje je značilno, da jim veliko pomenijo osebni uspeh, kariera in izkušnje. Generacija je odraščala z analogno tehnologijo. V najstniških letih je prišlo internetne revolucije in pojavljala so se prva družbena omrežja. Večina najstnikov je posedovala Walkman, MP3 in znamenito Nokio 3310. Po naravi je generacija Y pozitivno naravnana, kljub hitrem tempu življenja in stanovanjski problematiki, s katero se sooča v zadnjem času.

Pripadnik generacije Y

Generacija Z

Vsi rojeni po letu 1995 spadamo v generacijo Z. Generacija, ki je odraščala z družbenimi omrežji in mobilnimi telefoni. Internet je bil v času odraščanja že del skoraj vsakega gospodinjstva, kar je vplivalo na generacijo Z, posledica je veliko število introvertiranih posameznikov. Z-jevci študiramo več in dlje, kot starejši kolegi. Zaradi obdobja recesije in gospodarske krize v občutljivih letih odraščanja smo po naravi previdnejši. Zabeleženih je veliko manj najstniških nosečnosti. Usmerjeni smo v individualnost in se zanašamo le nase. Značilna je podjetniška žilica.

introvert

Milenijci

Nekateri avtorji navajajo tudi generacijo milenijcev. Sem spadamo vsi, rojeni med letoma 1981 in 2000, torej generacija Y in začetek generacije Z, otroci 80ih in 90ih let. Milenijcem naj bi bilo skupno, da smo ambiciozni in delavni, kljub temu se pričakuje, da bomo ekonomsko slabše situirani od naših staršev. Milenijce združuje odraščanje v obdobju prehoda iz analognega v digitalni svet.

Izogibanje nevšečnostim

Snežinke

Mikrogeneracija Snežink so otroci, rojeni po letu 2000. Gre za drugi del generacije Z. Za skupino je značilno, da so zagovorniki politične korektnosti. So občutljivejši od prejšnjih generacij in hitro užaljeni.

I'm handsome

Prispevek je napisan za zabavo. Please, do not feel offended. ?

Ocena filma: Ptice roparice

0

Oboževalci slavne in tragične ljubezenske zgodbe med Jokerjem in Harley Quinn so končno dočakali svoj film, v celoti posvečen ženski polovici para. Joker se v filmu niti ne pojavi, saj zgodba sledi Harley po razhodu od svojega partnerja.

Harley si v usta stiska tekoč sir

Harley – sama in v nevarnosti

Ko zločinci ugotovijo, da se je slavni par razšel, začnejo iskati Harley Quinn. Želijo jo namreč kaznovati za vse grozljive stvari, ki jih je storila. Glavni negativec pa ob tem išče še diamant, ki ga po spletu naključij pogoltne mlada tatica.

Harley in dekle tečeta po prehodu v trgovini.

Harley mora najti diamant, a ko pride do dekleta, ugotovi, da ima pri tem kar nekaj konkurence. Celo mesto želi najti punco, zato morata stalno bežati. Na pomoč jima pridejo tudi skrivnostna morilka, nekdanja policistka in pevka.

Film je zabaven, ampak nasilen

Za nekatere bo ta film preveč nasilen. Veliko je zlomljenih kosti, olupljenih obrazov in raztrganih telesnih delov. Je sicer zabavno videti, da ženske tepejo moške (in jih premagajo!), ampak na trenutke bi se nasilje dalo omiliti.

Ženske bojevnice v filmu.

Margot Robbie je super odigrala rahlo zmešano Harley Quinn, pa tudi soigralke so jo dobro podprle. Šale so smešne, film pa dobro zadane ravnovesje med zabavo in resnostjo. Prikazuje žensko solidarnost in preprosto rečeno »girl power«.

Zgodba je preprosta, obstaja prostor za nadaljevanje

Kot smo že navajeni pri filmih o superjunakih, bodo verjetno dobili še nadaljevanje. Poison Ivy se recimo sploh ne pojavi, zato sklepamo, da bo sledil še drug del. Zgodba je bila predvidljiva, z izjemo presenetljivega (in rahlo ogabnega) konca.

Zaključni del filma, Harley umakne sončna očala izpred oči in se spogleda s kamero.

Film priporočamo ženskim navdušenkam nad superjunaki, pa tudi fantje bodo uživali v njem. Če ne drugega, zaradi gole kože (kot ženske rade gledamo Thora). Je zabaven in ob njem se lahko smejiš, samo ne ustraši se nasilja.

BIRDS OF PREY Official Trailer #2 (2020) Margot Robbie, Harley Quinn DC Movie HD

Milenijci uničujejo proizvodnje

1

Milenijci uničujejo vse, kar je pred njimi. Generacija, ki ne ve, kaj naj sama s seboj, se je več kot očitno spravila na vse mogoče industrije. A nekako ne gre in ne gre uničiti vsakdana obupnih politikov, uničevanja planeta in tako naprej. Vsekakor je zanimivo, kaj točno je uničila generacija Milenijcev, za katero mnogi še zdaj ne vedo katera leta so všteta vanjo.

Uničena industrija hišnih zvoncev

Milenijci naj bi namesto hišnih zvoncev preprosto uporabljali telefone. Kratek SMS, ki nam pove, da je nekdo pred vrati, je nadomestil klasičen zvonec. Pri Doorbells International so tako zabeležili 600 % padec prodaje zvoncev v zadnjih 5 letih. S takim nadaljevanjem pričakujejo zaključek proizvodnje v naslednjih 3 letih.

Zvonec

Uničena industrija majoneze

Sodeč po Euromonitor je prodaja majoneze v zadnjih 10 letih padla za skoraj 8 odstotkov. Krivi se seveda milenijce, ker so postali tista skupina, ki je največja in predstavlja največjo prodajno tarčo. Problem lahko tiči v preveliki preprostosti majoneze, ki je samo bela in ni dovolj zanimiva. Drugi del so sestavine, predvsem jajca, ki niso po godu starostni skupini.

Majoneza

Uničena proizvodnja piva

Že leta 2017 so nas opozorili na 1 % padec prodaje piva in nismo bili pozorni. Številke se niso spremenile, a skoraj zagotovo so bili tudi milenijci za tem. Vsekakor je tu več pogledov na to. Evropsko pivo je nepremaknjeno in kvečjemu beleži rast prodaje, če govorimo o ameriški brozgi, je odločitev logična in se zato ne krivi kupcev, ampak proizvajalce.

Pivo

Uničena prodaja diamantov

Medtem ko naj bi trgovine kot so Tiffanys in De Beers zabeležile skoraj 10 % padce v prodaji, moramo pogledati stvar iz druge perspektive. V 50. letih prejšnjega stoletja so se v povprečju poročali z 22. leti, zdaj je številka narasla na 30. To pomeni, da ne kupujemo manj diamantov, ampak z nakupom samo odlašamo. Twit izpred nekaj let je omenil, da v diamantu ne moreš živeti ali ga pojesti. Rekel bi, da ima prav.

Diamantni prstan

Uničena proizvodnja kosmičev

V to štejemo vse kosmiče, tudi Nesquik, Chocapic in ostale verzije zajtrkov. Od leta 2010 je prodaja kosmičev padla za kar 17 %. Obstajajo nekateri, ki pravijo, da so kosmiči preslabi in da za njih potrebuješ preveč časa. No za ciljno skupino, ki močno trdi, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, je to zelo grdo. Kosmiči se morajo vrniti.

Kosmiči

5G za telebane

0

Kaj točno sploh je 5G? Ali res prinaša take probleme, kot se jih mnogi bojijo? Kdaj lahko pričakujemo novo tehnologijo? Obstajajo prednosti in slabosti, ki jih pravzaprav še ne poznamo. Novo desetletje se je začelo z uvedbo novosti v omrežja, telefone in komunikacijo.

Kaj točno je 5G?

Prva generacija omrežja je bil GSM (UMTS), potem je prišla verzija 3G in njena nadgradnja 3G+. V prejšnjem desetletju je prišlo vse splošno navdušenje nad 4G (LTE). Če še niste ugotovili, je 5G naslednik teh generacij. S 3G+ smo začeli z mobilnim internetom. S 4G, oziroma LTE, smo dostop do spletnih vsebin in storitev skoraj v celoti preselili na telefone. 5G se bo povezal še z infrastrukturo, mestnimi sistemi in verjetno tudi avtomobili, ki se bodo vozili brez voznika. Poleg tega bo verjetno še več možnosti povezave.

Prednosti

  • Večji obseg frekvenc in posledično večja hitrost in kapaciteta.
  • Odzivnejše omrežje.
  • Sporočanje med napravami brez povezovanja z bazno postajo. Pomembno za promet in primere, ko se je treba uskladiti hitro.
  • Ločene komunikacijske poti za povezavo med napravami.
  • Hitrejše »pretakanje« iz interneta in nanj.

Na frekvencah, ki so nižje od 6 GHz bo nadgradnja le malenkostna. Ko (in seveda če) se bodo operaterji odločili za ta korak, bodo začeli postavljati bazne postaje v območju 24 GHz. To bi pomenilo izjemno hiter internet za veliko več uporabnikov. Koristno bi bilo za prireditve kot so koncerti, tekme in podobni dogodki.

Pomanjkljivosti

  • Same antene bodo veliko manjše.
  • Manjše bazne postaje, ki jih bo lažje umestiti v prostor.
  • Majhen doseg valov (med sprejemno in oddajno napravo ne sme biti ovire).
  • Verjetno ne bo drugje kot v mestnih središčih ali prireditvah.
  • Vpliv na zdravje?
Za Slovenijo brez 5g
Gibanje Za Slovenijo brez 5G

Strahovi za nič?

To, da bomo počasi začeli vpeljevati tehnologijo 5G, je potegnilo zraven tudi veliko glasov. Ti nasprotujejo tehnologiji in se je »bojijo«. Govori se, da naj bi bilo sevanje zaradi višje frekvence prav tako višje. Temu pač ni tako. Valovanje na višjih frekvencah ne prodira tako daleč, zato se pri človeškem telesu ustavi in ne gre naprej. Obstajajo študije, ki so bežno dokazale, da je 5G škodljiv za telo. Obstajajo tudi študije, ki so močno dokazale, da temu ni res. Vsekakor bomo, kot za vsako drugo stvar tudi tu rekli, da pretiravanje ni zdravo. Če te zanima več o 5G in temu nasprotuješ, potem si lahko več o negativnih učinkih prebereš na spletni strani Za Slovenijo brez 5G.

Največje znanstvene obletnice v letu 2020

0

Leto 2020 je leto kar nekaj velikih in bolj ali manj okroglih obletnic v znanstvenem svetu. Rojstni dnevi tistih, ki so močno pripomogli k znanosti in odkritjem. Obletnice ravno teh odkritij, ki nam še mnogo let po tem pomagajo in jih iz dneva v dan nadgrajujemo. Žal so tudi nekateri izumi, ki so povzročili več škode kot koristi, a nas vseeno spominjajo na moč znanosti.

Odkritje rentgenskih žarkov – 125. obletnica

Wilhelm Roentgen je odkril rentgenske žarke leta 1985. Takoj so se začeli uporabljati v medicini in nam do sedaj izjemno pomagali pri razumevanju telesa. Po naključju je odkril nov tip elektromagnetnega valovanja ob preučevanju sevanja različnih tipov elektronk. Med drugim je odkril tudi zaslon, s katerim je mogoče to valovanje zaznati.

hand, roentgen, x-ray image
Foto: 0fjd125gk87 iz Pixabay

 

Atomska bomba

Prva atomska bomba je eksplodirala julija 75 let nazaj. Najprej kot poskus, nato v vojni. Eno izmed najbolj pogubnih znanstvenih odkritij, ki je bilo uporabljeno v napačne namene. Poleg tega je tudi simbol moči znanosti. Od izuma atomske bombe do konca človeštva bo atomska bomba veljala kot eno izmed največjih odkritij in kot spomin. Spomin na žrtve in posledice, ki jih je pustila za seboj.

atomska bomba

 

Bose-Einsteinov kondenzat

Leta 1925 sta Albert Einstein in Satjendra Nat Bose napovedala odkritje, ki so ga lahko uresničili šele 70 let kasneje. Tako sta leta 1995 na Univerzi v Koloradu Cornell in Wieman z dovolj napredno tehnologijo lahko podtrdila njuno tezo. Stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Bose-Einsteinov kondenzat
Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo)

Rosalind Franklin

Letos mineva 100 let odkar se je 25. julija rodila strokovnjakinja na področju rentgenske kristalografije. Ključno je prispevala k razumevanju molekulske zgradbe DNK, RNK, premoga, grafita in virusov. Znana je po slikah z rentgenskim uklonom DNK, ki so vodile do odkritja dvojnovijačne zgradbe DNK.

Rosalind Frenklin

 

Elektromagnetizem

200 let mineva odkar je Hans Christian Ørsted opazil, da se igla kompasa odmakne od magnetnega severa, če vklopi električni tok iz akumulatorja. To je bil zanj dovolj velik dokaz, da se prevodniki obdajajo z magnetnim poljem. Tako je potrdil direkten odnos med električno energijo in magnetizmom.

Shapley-Curtis debata

Muzej Smithsonian, 26. aprila 1920. Med astronomoma Harlow Shapley in Heber Curtis se bije ena najbolj znanih debat. Shapley je trdil, da so druge meglice v vesolju del naše galaksije (Mlečna cesta). Curtis je temu nasprotoval z mnenjem, da so to svoje galaksije, ločene od naše. Uradni konec debate je bil leta 1924, ko je bil za zmagovalca razglašen Heber Curtis.

mlecna cesta

 

Najbolj grozne živali, ki so že izumrle

0

Najstrašnejše živali, ki so že izumrle. Kakšen bi bil svet, če bi te živali še obstajale, je zanimivo vprašanje. Vsekakor bi bilo naše življenje malo drugače. Dinozavri in Megalodon sta odšteta, saj jih že kar predobro poznamo. Čeprav strašljive, so te živali vseeno čudovite in vsaka nova stvar, ki jo izvemo o njih je fantastična.

Titanoboa

Odkriti so le fosili te vrste kač, ki je živela pred 60 milijoni let. Njeno ime se dobesedno prevede v Velikanski udav. Živele naj bi na področju današnje Kolumbije. Po najdbi vretenc so jih primerjali z vretencami živečih kač in ugotovili, da bi bi bile težke okoli 1100 kilogramov in dolge preko 13 metrov.

Titanoboa

Deinosuchus

Izumrli sorodnik krokodilov je živel pred pred približno 75 milijoni let. Njegovo ime pomeni Grozni krokodil. Iz njegovih ostankov so ugotovili, da so bili dolgi več kot 13 metrov in tehtali več kot 8 ton. Predvidevajo, da je bila to žival z močnejšim ugrizom od vseh mesojedih dinozavrov in vsekakor današnjih krokodilov.

Deinosuchus

Monesi

S polnim imenom Josephoartigasia monesi je največji glodalec, ki je kadarkoli živel. Z dolžino 3 metrov in višino 1.5 metra je bila to ogromna podgana. Tehtala naj bi med 500 in 2 tisoč kilogrami. Ostanke so našli v Južni Ameriki. Bi imeli tako miško tudi doma?

Josephoartigasia

Daeodon

Izumrla vrsta, ki je živela v Severni Ameriki pred približno 20 milijoni let. Bil je prednik prašiča, ki je bil vsejed. Visok je bil skoraj 2 metra, dolg 4 metre in tehtal okoli ene tone. Vsekakor grozljiv prašič.

Daeodon

Megalania

Pradedek današnjih Varanov je bil tisto zaradi česa se pišejo legende. Več kot 7 metrov dolg in 500 kilogramov težak zmaj je teroriziral Avstralijo pred 50 tisoč leti.

Megalania

Phorusrhacidae

Grozljiv ptič, ki je živel v Južni Ameriki v obdobju med 60 in 2 milijoni let nazaj. Mesojedi in neleteči ptiči so bili stvar nočnih mor. Veliki do 3 metrov so lahko dosegli hitrost do 50 km/h kar je strašno.

Grozni ptič