ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Študijsko leto je v polnem teku, izpiti in kolokviji se približujejo s svetlobno hitrostjo. Kako si olajšati učenje in kar najboljše izkoristiti čas preživet med knjigami? Zagotovo ima vsak posameznik svoj najljubši način učenja. Odvisno je tudi od tega, kakšen učni tip si.

Piši, skiciraj

Morda je profesor objavil izročke, si dobil zapiske starejših študentov, ali imaš pred sabo debelo knjigo. Vseeno poprimi za svinčnik in si izdelaj svoje povzetke. Naši možgani so narejeni tako, da si veliko lažje zapomnijo snov, ki si jo napisal (ali prepisal) sam. Super za motorične tipe.

Markerji

Highlighterji, osvetljevalci, markerji, kakorkoli jim rečeš, uporabni so! Iz besedila skušaj potegniti bistvo in ga barvno označi. Ko boš šel še enkrat skozi, ti bo takoj padlo v oči, kar si ocenil, da je pomembno. Super za avdio-vizualne tipe.

Mikrofon

Sigurno imaš na telefonu možnost, da posnameš svoj glas. Če se moraš naučiti večjo količino gradiva in je bolj piflanje, kot razumevanje, ti bo ta trik zelo pomagal. Posnemi se med branjem teksta in med vsakodnevnimi aktivnostmi zbrano prisluhni posnetku. Lahko se posnameš po sklopih, da bodo posnetki krajši. Potem pa lahko kuhaš, lakiraš nohte, treniraš na fitnesu, sprehodiš psa ali očistiš hladilnik, medtem pa prisluhneš lastnemu predavanju. Super za slušne tipe.

Branje naglas

Slišati je, kot bi se pogovarjal sam s seboj. Sprašuj se vprašanja, ki bi jih lahko postavil profesor, nato nanje tudi odgovori. Cimri te bodo morda gledali malo postrani, ampak to vzemi v zakup. ? Super za slušne tipe.

Za proces učenja in pomnenja je pomembno, da se v študijski sobi počutimo karseda udobno. Več o tem v prispevku Ustvari si prijetno študijsko okolje »on budget«.

Ob 30-letnici aktivnosti Jean Monnet so konec novembra v Bruslju priredili konferenco na temo prihodnosti izobraževanja v EU, katere smo se udeležili tudi z revijo Študent. Jean Monnet, poimenovan po francoskem diplomatu in političen ekonomistu, je projekt Erasmus+, namenjen spodbujanju odličnosti v izobraževanju in raziskovanju na področju študij Evropske unije.

Na konferenci je izstopala predvsem prof. Deirdre Butler z inštituta izobraževanja Dublin City University, ki je poudarila pomen sprejemanja modernih tehnologij na področju izobraževanja. Namreč tehnologije, ki so danes nepogrešljiv del življenja, ne morejo izstopati iz izobraževalnega procesa. Povedala je, da uvedba novih tehnologij ne pomeni le njihov priklop, temveč je za to potreben celoten proces od predhodne raziskave in implementacije, do evalvacije in potrebnih prilagoditev.

Poklici prihodnosti

Po raziskavi Levy & Murnane z leta 2013 se drastično spreminjajo potrebe delodajalcev. Zmanjšuje se število rutinskih in nerutinskih ročnih opravil ter rutinskih kognitivnih opravil. Veča pa se potreba po delu z novimi informacijami reševanju nestrukturiranih težav. Drugače povedano to pomeni, da se bo število delovnih mest z natančno določenimi delovnimi navodili v prihodnosti zmanjšalo, povečala pa se bo potreba po kadru, ki je sposoben kritičnega razmišljanja in primerjalnega raziskovanja. To pa sta dve lastnosti, na katere šolstvo ne privaja. Zaposlitve 21. stoletja bodo zahtevale spremembe v načinu razmišljanja od kreativnosti in inovacije do kritičnega razmišljanja, reševanja težav in odločanja. Delovni procesi bodo zahtevali še več komunikacije in kolaboracije. Zahtevana pa bo visoka stopnja informacijske in ICT pismenosti.

Te sposobnosti je potrebno začeti razvijati že v otroštvu s pristopi, ki spodbujajo napredne načine razmišljanja in ustvarjajo Computational Thinkers. To se lahko doseže z nalogami kot so spreminjanje delujočih mehanizmov, da razumejo spremembe ali iskanjem in odpravljanjem njihovih težav.

Dejansko stanje

Povsem nepresenetljivo je bilo vprašanje s strani enega izmed udeleženih izobraževalcev, da ob preobremenjenosti z delom profesorji ne najdejo časa za dodatno izobraževanje tako na področju, ki ga učijo, kot na novih informacijskih tehnologijah. Morda komično, je prof. Butler prvi del kar preslišala, na drug del pa je odgovorila, da se profesorjem ni treba ukvarjati z uporabo novih tehnologij, saj lahko to delo prenesejo na svoje učence, ki jih obvladajo v veliko večji meri. Torej ko profesor odpredava na klasičen način, lahko študenti pripravijo zapiske in seminarske naloge s pomočjo digitalnih tehnologij.

Zanimivo je še bilo eno izmed vprašanj za udeležence v anketi v živo, ki je izobraževalce vprašalo, koliko v svojih predavanjih uporabljajo moderne tehnologije. Tri četrtine jih je sicer odgovorilo pogosto ali zelo pogosto, glede na svoje izkušnje in izkušnje naših piscev v izobraževanju pa sem se ves čas spraševal ali kot moderne tehnologije smatrajo uporabo PowerPoint prezentacij, česar osebno vsekakor ne smatram kot modern učni pristop.

Kdo je kriv?

Kaj lahko torej povzamemo iz napisanega? Delovni procesi se hitro spreminjajo in potrebe po novih načinih razmišljanja so že tu. Kritičnega razmišljanja in reševanja težav pa je med mladimi z vsako generacijo manj. Ni pomembno kdo je za to krvi, pomembno je, kje leži rešitev. In tu pade odgovornost tako na izobraževalce, kot tudi mlade in njihove starše. Ne glede na to na kateri strani se nahajaš, lahko drugo stran opozoriš na ta problem in skušaš skupaj z njo uvesti spremembe, ki bodo izboljšale prihodnost vseh.

»In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od 9-ih do 10-ih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.«

Tako so v časopisu Slovenski narod 3. decembra 1919 naznanili velik premik v zgodovini slovenskega izobraževanja – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi, na katerem je dr. France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika. Danes je torej dan, ko obeležujemo slavnostno 100. obletnico največje in najstarejše slovenske univerze – Univerze v Ljubljani.

Na Kongresnem trgu v rektoratu univerze je zato danes potekala slavnostna seja Senata UL v dvorani, v kateri je pred 100 leti potekalo prvo predavanje. Na slavnostni seji so bili zbrani senatorji in drugi častni gostje, posnetek seje pa se je v živo predvajal tudi prek Facebook profila Univerze v Ljubljani. V duhu praznovanja bo potekal tudi slavnostni Teden univerze 2019.

Skozi zgodovino je ljubljanska univerza postopala med različnimi obdobji in se v skladu z družbenim napredkom tudi spreminjala. V obdobju med obema vojnama je preživljala tudi težke čase, ko je bila kot najmlajša in najmanjša prikrajšana pri proračunskih sredstvih. Tako je na univerzi primanjkovali prostora in v takratni Jugoslaviji so se večkrat prizadevali, da bi ukinili nekatere fakultete Univerze v Ljubljani. Ob kriznih razmerah, ko je bil ogrožen obstoj slovenske univerze, so se za njeno ohranitev na protestnih shodih večkrat zavzeli študenti, profesorji in politična javnost. Po drugi svetovni vojni pa je univerza začela delovati v polnem obsegu.

Danes Univerza v Ljubljani vključuje 23 fakultet in 3 umetniške akademije, na katerih skupaj študira skoraj 40.000 študentov. Na svetovni lestvici spada med 3 procente najboljših univerz, med prvih 500 univerz pa se razvršča tudi na mnogih svetovnih lestvicah.

Današnji dan bo zapisan v zgodovino, mi pa smo veseli, da smo lahko del tega mejnika v delovanju največje slovenske univerze.

Univerza v Ljubljani, vse najboljše in na naslednjih 100 let!