Serijo so snemali med letoma 1994 in 2004. Je večna klasika, saj se vsak lahko poistoveti z vsaj enim izmed glavnih likov. Zgodba govori o šestih prijateljih, ki živijo na Manhattnu, se sestajajo v kavarni Central Perk in gredo skupaj čez vse življenjske preizkušnje. Kdo si ti? Zapeljiva Rachel, umetniška Pheebe, cinični Chandler, resni Ross, redoljubna Monica ali simpatični Joey? Ideja serije je tisto, kar vsak izmed nas išče: »I'll be there for you!«.
Two and a Half Men
Zgodba se začne, ko se Alan Harper po ločitvi preseli v razkošno vilo na plaži v Malibuju k bratu Charlieju. Med vikendi ju obišče Alanov desetletni sin Jake. Charlie živi razuzdano življenje in zapravlja denar, ki ga služi kot pisec jinglov za reklame. Brat mu zavida bogastvo in lepotice, ki prihajajo iz njegove spalnice. V seriji spoznamo svojeglavo hišno gospodinjo Berto, Alanovo bivšo ženo Judith, spogledljivo mamo Evelyn in noro zalezovalko sosedo Rose. Serijo so snemali od leta 2003 do leta 2015. Leta 2011 spoznamo Waldna Schmidta, ki nadomesti Charliejevo glavno vlogo v naslednjih epizodah.
The Big Bang Theory
Prvi del serije je bil objavljen leta 2007. Lepotica Penny se preseli v Californio z namenom postati igralka, čeprav se to nikoli ne uresniči. Najame stanovanje nasproti teoretičnega fizika Sheldona in eksperimentalnega fizika Leonarda. V seriji spoznamo tudi sramežljivega programerja in astrofizika Rajesha in Howarda, inženirja brez doktorata. Fantje so geniji, delajo na univerzi, naročujejo take-out hrano in se navdušujejo nad stripi in računalniškimi igrami. Penny jih uči socialnih veščin, z njeno pomočjo spoznajo dekleta, Bernadette in Amy, in gredo prvič na zmenek. V seriji se prepleta komičnost z romantiko. Seveda vsi upamo, da bosta Leonard in Penny (p)ostala par, ane?
How I Met Your Mother
Od 2005 do 2014 je bilo posnetih 208 epizod. Zgodba se začne, ko arhitekt Ted Mosby svojima otrokoma pripoveduje zgodbo, kako je spoznal njuno mamo. Konča se po devetih sezonah, ko dejansko razkrije, kako jo je spoznal. Spremljamo življenja prijateljev: odvetnika Marshalla in njegove Lily, romantičnega Teda, televizijske voditeljice ponosne Kanadčanke Robin in simpatičnega ženskarja Barneya. Skozi epizode se zvrsti mnogo deklet, a le ena je tista prava za Teda.
Slovenija je majhna država, a nekateri kazalci uspešnosti nas uvrščajo ob bok večjih in bogatejših. Slovenke so na primer bolje digitalno izobražene kot evropske kolegice. Zasluge za to gredo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom, ki spodbujajo mlada dekleta in ženske za študij oziroma usposabljanje na tehnoloških področjih.
Človeški kapital je ena od največjih prednosti Slovenije, znanje za digitalno preobrazbo zato obstaja. Smo pa v zadnjem času v primerjavi s prejšnjimi leti stagnirali. Napredovali smo na primer pri deležu prebivalstva, ki ima vsaj osnovne in nad osnovne digitalne spretnosti in znanja, nismo pa napredovali pri deležu ljudi, ki imajo osnovne sposobnosti uporabe programske opreme. Ti deleži pa so žal tudi nekoliko pod povprečjem evropske unije. Stabilen in nad evropskim povprečjem pa ostaja delež strokovnjakinj in diplomantk informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (IKT), delež strokovnjakinj se je celo povečal iz 3,5 na 3,8 odstotke.
Pozitivno je tudi, da je v mlajši generaciji več deklet z nad osnovnimi digitalnimi spretnostmi in znanji, kot fantov. Slovenija pa se celo uvršča na prvo mesto po deležu diplomantk s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), saj je dobrih 20 odstotkov diplomantov ženskega spola. V tem pa smo precej nad povprečjem, ki znaša dobrih 13 odstotkov.
Kljub temu pa gospodarstveniki opozarjajo, da slovenski izobraževalni sistem ne zagotavlja dovolj usposobljenih strokovnjakov, pomanjkanje je zlasti opazno na področju programiranja. Kljub stereotipom, da morebiti tehnični poklici nisi primerni za dekleta, imajo te dobre možnosti, da priložnosti in znanje, ki se ponuja s tehnično revolucijo, izkoristijo enako, če ne še bolje od svojih moških kolegov. Prav tako pa so priložnosti tudi na strani gospodarstva, saj še vedno velja, da so moški za enaka dela plačani več kot ženske. Priložnosti za spremembe so torej na obeh straneh. Zavod Ypsilon je v sodelovanju s SAP Slovenija in s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana že četrto leto zapored pripravil brezplačne delavnice programiranja, letos so dali prednost dekletom in jim tako osvetlili svet programiranja in možnosti, ki jih osnovno znanje programiranja omogoča. Projekt bodo zaključili s srečanjem 20. novembra v pospeševalniku ABC Hub v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City, kjer bodo imeli udeleženke in udeleženci priložnost prisluhniti pogovoru z ambasadorkama projekta, dr. Emilijo Stojmenovo Duh in dr. Mojco Volk. Dogodek je odprt za vse, predvsem lepo pa so vabljena dekleta, ki jih programiranje zanima skupaj s fanti, ki jih pri tem podpirajo.
Letošnje leto bo tradicionalna razglasitev atleta in atletinje leta ter podelitev nagrad potekala v Novem mestu. 15. novembra ob 18. uri bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine razglasili zmagovalce posameznih kategorij: članske, mlajše članske, mladinske in pionirske.
Naj atleti?
Med člani se bodo za naslov Atlet leta 2019 borili Kristjan Čeh (met diska), Luka Janežič (400 metrov), Jan Petrač (1000 in 1500 metrov), Nejc Pleško (met kladiva) in Žan Rudolf (800 metrov).
Najbolje kaže Kristjanu Čehu in Luki Janežiču, ki sta svojo sezono zaznamovala tudi z uvrstitvijo na Svetovnem prvenstvu v atletiki v Dohi, ki je potekalo letos septembra in oktobra, a so tudi ostali nominiranci dosegli kar nekaj uvrstitev na pomembnih mednarodnih tekmovanjih.
Naj atletinje?
Med članicami se je kar vseh 5 atletinj udeležilo svetovnega prvenstva v Dohi, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Martina Ratej (met kopja, 10. mesto), Maruša Mišmaš (3000 metrov z zaprekami) in Maja Mihalinec (200 metrov) pa sta dosegli odlično 12. mesto. Maja Mihalinec je v Dohi nastopila tudi na stometrski razdalji in osvojila 25. mesto.
Državne rekorde sta postavili Maruša Mišmaš in Tina Šutej (skok s palico), prav tako udeleženka svetovnega prvenstva, odličen rezultat pa je dosegla tudi Maruša Černjul (skok v višino), ki je v Dohi osvojila 16. mesto.
Lanska zmagovalca?
Priznanje v letu 2018 sta prejela Luka Janežič v kategoriji članov in Martina Ratej v kategoriji članic. S tem sta prvo mesto osvojila že drugo leto zapovrstjo.
Za koga bi glasoval ti? Spisek vseh nominirancev najdeš na spletni strani slovenska-atletika.si.
Objavljen je razpis za Erasmus+ študijske izmenjave v tujini. Prijavo za mobilnost oddaš na svoji članici (fakulteti) do roka, ki ga ta določi. Obvezno spremljaj spletno stran (obvestila) svoje fakultete, saj se roki med fakultetami razlikujejo.
Postopek prijave
Na Erasmus+ izmenjavo se lahko prijavljajo študentje, ki bodo v času izmenjave vpisani vsaj v drugi letnik prve stopnje in bodo imeli status študenta. Običajno se prijaviš s prijavnico, ki jo dobiš na svoji fakulteti (oziroma v elektronskem sistemu fakultete), dokazilom o povprečni oceni in motivacijskim pismom.
Če na trenutni stopnji še nimaš vpisanih ocen (recimo, da si v prvem letniku druge stopnje), oddaš dokazilo o povprečni oceni s prve stopnje. Motivacijsko pismo je navadno dolgo eno ali dve strani; v njem razložiš, zakaj bi rad šel na izmenjavo, zakaj prav na to univerzo in v ta kraj.
Na prijavnico lahko napišeš tri univerze/kraje, kamor bi rad šel: začneš s tisto, ki je tvoja prva želja. Ob prijavi in pisanju motivacijskih pisem (vsaj na FF moraš napisati motivacijsko pismo za vsako univerzo posebej) upoštevaj predmetnik in dolžino izmenjave.
Preden se prijaviš, razmisli o tem, kam si želiš, koliko časa bi rad tam prebil in na kakšno univerzo bi rad šel.
Trajanje in izpiti
Cilj je, da ti ustanova v tujini nudi čim več predmetov, ki so podobni tvojim. Tako ti jih ne bo potrebno še enkrat opravljati, ko se vrneš domov. Nekateri faksi ponujajo izmenjave za en semester, drugi pa za dva. Skratka, dobro moraš premisliti, česa točno si želiš ter nekako skombinirati mesto, program in trajanje izmenjave tako, da ti bodo odgovarjali.
Ne pozabi, da imaš na vsaki stopnji na voljo 12 mesecev za Erasmus+ izmenjave in prakse. Postopek prijave in prijavni roki so za prakse nekoliko drugačni. Če greš torej na izmenjavo za 6 mesecev, imaš potem na voljo še 6 mesecev.
Ko te tvoj faks izbere za eno od tvojih želja, je čas za študijski sporazum. To je zahtevno delo, saj vključuje dogovarjanje s profesorji/oddelkom in preračunavanje ECTS. Morda boš moral še kakšen izpit opraviti v Sloveniji po končani izmenjavi, a kljub temu se ti splača iti v tujino. Izkušnja bo zagotovo nepozabna!
Ne pozabi, da velikokrat pride do naknadnega razpisa (ko ostanejo prosta mesta). V tem primeru imaš ponavadi manj časa za prijavo.
V Sloveniji je po oceni NIJZ okoli 130.000 oseb s sladkorno boleznijo. Med številnimi možnimi zapleti je tudi razvoj diabetične retinopatije ali poslabšanje vida zaradi sladkorne bolezni. Ta zaplet ogroža kar vsakega tretjega bolnika, zato je Bayer v podporo bolnikom s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem izdal dve knjižici o presejanju diabetične retinopatije in diabetičnem makularnem edemu. Obe knjižici sta dostopni pri oftalmologih ali na spletnih straneh bayer.si/dr in bayer.si/dme.
Na pregled očesnega ozadja sladkorni bolnik vsaj enkrat letno
Diabetična retinopatija na začetku ne povzroča težav z vidom ali pa so neopazne in blage. Z napredovanjem bolezni pa diabetična retinopatija preide v diabetični makularni edem, ki lahko povzroči slepoto. Zato so redni presejalni pregledi ključni v obravnavi sladkorne bolezni oči.
Bayer želi s knjižicami ozavestiti sladkorne bolnike o vlogi rednih pregledov očesnega ozadja. Knjižici ponujata informacije o diabetični retinopatiji; tveganjih in simptomih diabetične retinopatije ter tudi uporabne napotke, npr. kdaj po diagnozi na očesni pregled in različna vprašanja, ki naj jih bolniki zastavijo osebnemu zdravniku, diabetologu in oftalmologu.
O diabetični očesni bolezni
Sladkorna bolezen ostaja eno najpomembnejših globalnih zdravstvenih vprašanj. Od leta 1980 se je število sladkornih bolnikov že štirikrat povečalo, na 415 milijonov odraslih.
Diabetična retinopatija – DR, najpogostejša oblika diabetične očesne bolezni, je zaplet zaradi visoke ravni glukoze v krvi, ki poškoduje krvne žile v očesnem ozadju.
Diabetični makularni edem je napredna oblika diabetične retinopatije, ki nastane, ko krvne žile prepuščajo tekočino v mrežnico, kar povzroča zamegljen vid. Če diabetične retinopatije ali diabetičnega makularnega edema ne diagnosticirajo in zdravijo, lahko bolnik oslepi.
Pri vseh sladkornih bolnikih z boleznijo tipa 1 ali 2 obstaja višje tveganje za nastanek očesnih bolezni, kar lahko preprečimo z nadzorom nad krvnim sladkorjem, zgodnjo diagnozo in ustreznim zdravljenjem sladkorne bolezni.
Diabetični makularni edem lahko povzroči temne lise v vidnem polju, zamegljen vid ali barve, ki so videti izprane oziroma zbledele. Tem težavam se lahko izognemo, če retinopatijo odkrijemo dovolj zgodaj.
Viri:
NIJZ: Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017; dostopno prek: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2017/2.4.4_sladkorna_bolezen_2017_koncna.pdf; zadnji dostop november 2019
IDF Diabetes Atlas, 2017. International Diabetes Federation. Available at: https://diabetesatlas.org/resources/2017-atlas.html. zadnji dostop november 2019.
WHO Global Report on Diabetes 2016. Dostopno prek: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/204871/1/9789241565257_eng.pdf?ua=1. Zadnji dostop november 2019.
Lara je diplomirala, nato pa še magistrirala na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Spregovorila je o boljših in slabših plateh študija, o pričakovanjih, praksah, obštudijskih dejavnostih in še čem.
Kaj študiraš in zakaj si se odločila za ta študij?
Študirala sem psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Proti koncu osnovne šole me je začelo zanimati, zakaj se ljudje obnašajo, kot se. Ko smo v 2. letniku gimnazije imeli psihologijo, se mi je zdelo, da na to odgovarja ravno psihologija. (Zdaj sicer nisem prepričana, da lahko psihologija ponudi vse odgovore, a takrat se mi je zdelo tako). Potem sem nekako vedela, da bom šla to študirat, in se nisem nikoli več resno vprašala o svoji izbiri študija. V četrtem letniku sem sicer pogledala še nekaj programov, da si ne bi očitala, da jih nisem, a sem po prebiranju predmetnika psihologije vedela, da bo to moja prva izbira.
Naštej dve dobri in dve slabi lastnosti študija na tem faksu.
Na prvo mesto bi postavila ljudi – spoznala sem veliko dobrih prijateljev in kolegov, za katere verjamem, da bodo svoje delo dobro opravljali. A razred ni neposredno odvisen od študijskega programa, zato navajam naslednji dve dobri stvari. Nedvomno smo se veliko naučili, čeprav večino tega spoznaš enkrat, ko študij zaključiš. Drugo, kar bi izpostavila, je »delovna kondicija«. Naučiš se delati, poiskati informacije, jih povezati in pripraviti kakovostne izdelke v kratkem času.
Sama količina (sprotnega) dela je pa tudi prva slaba stvar, če jo lahko tako imenujem. Sprotnega dela je veliko in kar nekaj dela ti vzame veliko časa, poleg tega pa nisi prepričan, kako ti bo to prišlo prav, kje ti bo pridobljeno znanje koristilo. To postaja bolj jasno v višjih letnikih, a včasih se še vedno zgodi, da kaj »obvisi« brez posebnega namena. Drugo, kar sem pogrešala, je povezovanje med posameznimi predmeti in večja praktičnostmagistrskega študija. Verjetno k temu prispevajo tudi drugi dejavniki, ki jih ne poznam, a sem to vseeno pogrešala.
Študij psihologije na Filofaksu v Ljubljani zahteva veliko sprotnega dela.
Koliko časa ti vzame učenje za izpite?
Kolikor ga imaš na voljo. ? Pravzaprav veliko, čeprav so med predmeti razlike. Če ti predmet leži, si si z (dobrih) predavanj kar nekaj zapomnil in se ne bi rad od jutra do večera samo učil, bi rekla, da je en teden (pet dni) kar dobra ocena. V teoriji, v praksi je bilo precejkrat drugače. Roki različnih izpitov so si včasih res blizu in imaš za pripravo na izpit le nekaj dni, če se, seveda, odločiš za ta rok.
Sama sem se skušala učiti sproti, a je bilo to zaradi sprotnega dela in drugih obveznosti kar težko. Tako sem skušala čim več odnesti od predavanj in k učenju pristopala z mislijo, da bom to znanje potrebovala pri delu, in morda bo kdo od tega odvisen. Iz letnika v letnik je učenje lažje, več vsebin ti je znanih in vse lažje jih povezuješ nad sabo in nadgrajuješ. Poleg tega lažje oceniš, koliko časa ti bo kaj vzelo in za koliko izpitov se lahko primerno pripraviš. Vsekakor so bili izpiti, na katere sem se pripravila precej hitro, in vsebine, ki sem si jih težko zapomnila. V teh primerih sem upala na najboljše.
Ali bi ta študij priporočila drugim?
Mene je presenetilo, da je psihologija precej drugačna od tega, kar izveš iz pop-kulture in srednje šole. Tako, da priporočam, da bi kdo, ki o tem razmišlja, šel na kakšno predavanje na fakulteti ali stopil v stik s kakšnim študentom, preden se odloči za študij. Tako bo predstava o študiju bolj realna in mogoče odločitev lažja ali bolj ustrezna. Študij vsekakor priporočam tistim, ki jih področje zanima in se vidijo delati v tem poklicu (kar pa ni samo biti terapevt, pravzaprav je vse kaj drugega prej).
Kaj pri študiju pogrešaš?
Kot sem rekla, povezovanje med predmeti, da bi bil magistrski študij bolj praktičen, kolikor je to mogoče. Ne samo v smislu opravljanja prakse. Včasih sem pogrešala tudi to, da bi se nam predstavilo možnosti za sodelovanje pri različnih projektih in da bi od profesorjev odnesli več. Morda je bila naša generacija specifična in z izjemo posameznikov nismo veliko hodili na govorilne ure ali samoiniciativno spraševali profesorje za pomoč, dodatno literaturo ali za projekte, kamor bi nas lahko vključili. Vem, da je samoiniciativnost cenjena in spodbujana, a jo je v prvem letniku morda težko pričakovati. Morda bi bili lahko k temu bolj odprto pozvani, povabljeni, morda celo usmerjani. V kasnejših letnikih težko spremeniš ustaljene navade, tako smo bili v splošnem precej samostojni v iskanju informacij, vključevanju v projekte in s profesorji nismo veliko sodelovali.
Ali imaš ob študiju čas za službo?
To je odvisno od tega, kako si stvari urediš in koliko si pripravljen delati in kaj dati na stran v zameno za to. Večina v letniku, če ne vsi, smo kje delali prostovoljno, da bi si pridobili izkušnje, izkusili teorijo v praksi in navezali stike z ljudmi v stroki. Nekateri sošolci so kasneje te oblike dela spremenili v plačano delo, nekateri smo prostovoljstvu dodali plačane oblike dela. Pri tem bi izpostavila, da se to da, ni pa idealno. Je precej naporno, dnevi postanejo dolgi in včasih prideš v dom ali stanovanje samo prespati. Pomembno je, da postaviš svoje prioritete, veš, kaj in koliko česa ti ustreza, kaj te sprosti in kaj napolni z energijo.
Sama sem redno študentsko delala samo med vikendi v prvem letniku, a mi je potem to postalo preveč, in sem se kasneje odločala samo za priložnostna dela in seveda prostovoljne dejavnosti ter redno obiskovala predavanja. Drugi so, denimo, na račun dela predavanja obiskovali manj redno. Odvisno od posameznika in prioritet. Vredno je poskusiti, videti, odločiti se in potem sprejeti odgovornost za svojo odločitev.
Kako si zadovoljna z utripom tvojega študijskega mesta?
Zelo. V Ljubljani se odvija veliko raznolikih dogodkov, tako po obliki (žuri, zabave, prireditve, seminarji, tečaji) kot tudi po vsebini. Nekaj časa je potrebnega, da odkriješ kraje dogodkov in ljudi, ki so vanje vključeni. A mislim, da vsak najde kaj zase. Seveda je v toplih delih študijskega leta, na jesen in pomlad, dogodkov več.
Ljubljana kot študentsko mesto študentom ponuja veliko dogodkov in aktivnosti.
Ali morda veš, kaj so glavne razlike med študijem psihologije v Mariboru, Ljubljani in Kopru?
Ne, pravzaprav bi govorila na pamet, saj sama nisem iskala razlik. Glede na to, kako sem se pogovarjala z drugimi, ki so študirali na enem od omenjenih dve študijev, imajo v Mariboru prakso tudi na prvi stopnji in nekaj razlik je v predmetniku. O količini dela in kakovosti študija ne morem nič reči, ker tja nisem hodila.
Enako velja za Koper. Ko sem bila na informativnem dnevu in ko sem se pogovarjala z nekom, ki je študiral biopsihologijo, ko sem se vpisovala na fakulteto, se mi je zdelo, da ima ta študij več naravoslovnih vsebin (npr. matematike, obdelave podatkov, biologije). Je pa to bilo dolgo nazaj in program se je do zdaj nekajkrat spremenil, zato tudi tu težko povem kaj več. Priporočam, da pred vpisom, kdor razmišlja o tem, pogleda predmetnik, se udeleži informativnih dni in če le uspe, govori s katerim od študentov smeri, ki ga zanima.
Pravo ime in podatke o študentih, s katerimi smo opravili intervjuje, zaradi varovanja osebnih podatkov hranimo v uredništvu.
Ja, prav si prebral. Jezike se lahko učiš preko aplikacij na telefonu, računalniku ali tablici. Če si vzameš 10 minut na dan, se lahko v roku enega meseca naučiš osnove želenega jezika. Predlagamo ti nekaj brezplačnih aplikacij, ki so dostopne tako na App store kot na Google Play.
Duolingo
Duolingo je brezplačna aplikacija, ki ponuja učenje 90 različnih jezikov v 22 možnih jezikih. Na aplikacijo je registriranih več kot 400 milijonov ljudi, ker se poleg klasičnih evropskih jezikov lahko učiš tudi japonščino, hindujski jezik in različne afriške jezike.
Rosseta Stone
Je najbolj popularna aplikacija za učenje tujih jezikov na svetu. Za učenje uporablja slike, besedila, zvok in je edina od neštetih aplikacij, ki sproti popravlja slovnico. V Ameriki jo v šolah uporabljajo kot pomoč za učenje. Učiš se lahko več kot 30 jezikov, in če ti gre dobro, te aplikacija nagrajuje s pohvalami in napredovanji v višji level.
Memrise
Preko Memrise se lahko brezplačno učiš 16 različnih jezikov, vendar se ta od drugih aplikacij razlikuje po tem, da se učiš jezika na podlagi dejanskega pogovora z osebo, ki govori ta jezik, ki se ga ti učiš. Poleg »pogovorov« aplikacija ponuja tudi možnost preizkusa znanja preko testov različnih težavnostnih stopenj.
Beelinguapp
Brezplačna aplikacija, ki ponuja učenje 12 različnih jezikov. Uporablja besedila in zvok. Uporabnikom omogoča, da posnamejo svojo izgovarjavo, sistem pa jo nato preveri. Aplikacija ponuja tudi možnost karaok in branja besedil.
Učenje jezikov zna torej biti zabavno in poučno hkrati. Če imaš možnost, da zastonj pridobiš znanje, ki je uporabno in kasneje lahko tudi pomembno zate, zgrabi priložnost in se naučil nekaj novega ter stopili iz svojih okvirjev.
Emma je slikarka. Njena tiha narava je lahko zavajajoča, saj v mislih ves čas ustvarja barvite in fantastične svetove. Na svojem balkonu lahko preživi cel dan le s papirjem in svinčnikom, ko želi uresničiti svojo vizijo vzporednega vesolja. Drugič jo srečate na javnih mestih, ko stoji in opazuje ljudi, ter skicira zanimive vizualne pojave.
Najbolj od vsega pa Emma uživa v opazovanju in možnosti, da se kot umetnica izogne resničnosti. Pojasnila nam je, da ji risanje daje občutek lebdenja nad množico pred seboj. Sposobna je miselno izključiti ves hrup okoli sebe in v tišini zaznavati tankočutne spremembe. Rada pa opazuje tudi odsev neba v lužah po deževju, da v celoti dojame prostranstvo okoliškega sveta. Emma uporabi vsakodnevne prizore, ki jih opazi, jih obarva s svojo domišljijo in ustvari svoj sanjski svet.
Emmine digitalne skice po vzoru Alfonsa Maria Muche
Risati je začela, ko je bila stara šest let. Najprej je vadila s črtami, nato so prišle na vrsto površine, preden je razvila sposobnost v mislih oblikovati vzporedne svetove. Močan vpliv nanjo je imel češki umetnik Alfons Maria Mucha, predvsem zaradi poguma preizkušanje različnih slikarskih slogov. Kljub temu pa je za Emmo skiciranje najbolj neposreden in avtentičen način izražanja. Njene risbe niso omejene z resničnostjo, temveč z njeno na videz brezmejno domišljijo. Kadar pri sebi nima svinčnika, tedaj riše v mislih.
Risbe, ki izstopajo na papirju, pa so lahko videti manj impresivno v digitalni obliki. Po digitalizaciji jih je zato potrebno modificirati na 2D ali 3D raven. Emma potem, ko risbo fotografira ali skenira, uporabi vse grafične tehnike, ki so ji na voljo, da ji doda izboljšane teksture in brezhibno kompozicijo. Tako lahko izdela brezhibno umetniško delo tudi v digitalni obliki.
Slika po 2D in 3D digitalni obdelavi
Emmi je uspelo združiti izpopolnjeno tehniko risanja z naprednimi 2D in 3D učinki. Tako je oblikovala edinstveni slog, ki vključuje imitacijo 3D učinkov z ročnim risanjem ali imitiranje ročnega risanja v digitalnem 3D računalniškem okolju. Vse svoje znanje in veščine pa je uporabila tudi pri oblikovanju sistema EMUI 10.
Med delom se ji je zdelo najbolj zahtevno prizemljiti domišljijo. Huawei si namreč prizadeva, da bi EMUI 10 postal vodilni sistem in upa, bodo to dosegli s pogumnim in trendovskim oblikovanjem.
Emma ima zelo raznolike umetniške izkušnje, od tradicionalnega kitajskega slikarstva in risanja, do nam bolj pozanega slikanja z oljem. Vsak od umetniških slogov zahteva svojo lastno barvno shemo. Oljne slike imajo po navadi visoko nasičene barve, tradicionalne Kitajske pa nizko. Ravno ta raznolikost je bila navdih za uporabniški vmesnik z visoko nasičenimi barvami na omejenih območjih in nizko nasičenostjo na velikih, kar uporabniku ponuja udobne in visoko estetske vizualne učinke. Zato je v sistemu EMUI 10 uporabila barvno shemo, imenovano po italijanskem slikarju Morandiju. Je namreč elegantna, podcenjena in popolnoma skladna z identiteto Huaweievega sistema. Nove barve so do zdaj že uporabili za zaslona »Imenika« in »Beležka«, kasneje pa jih nameravajo vključiti še drugam.
Druga ključna izboljšava pa je bila sprememba prikaza z vsebino bogatih zaslonov. V prejšnjih različicah sistema so bile pri prikazu na primer »Nastavitev« poudarjene možnosti, vendar prostor ni bil učinkovito optimiziran. Umetnik na sliki opozori na glavni predmet ali na ozadje, s spreminjanjem relativne lokacije, barv in obsega tega elementa. Načelo, ki je uporabno tudi pri oblikovanju revij, od tod ime »revijalni prikaz oziroma slog«. Emma je za EMUI 10 pripravila štiri glavne zahteve: večje pisave za naslove, več praznega prostora na zaslonu, vpeljava mrežnih črt in več okrasnih elementov. Zaradi njihovega vključevanja uporabniški vmesnik ni samo vizualno prijetnejši, ampak uporabnika vodi do najbolj uporabnih in pomembnih podatkov na zaslonu. Z novim slogom so že nadgradili nastavitve sistema, pa tudi aplikacijo za elektronsko pošto in beležnico.
Da bi dodatno prilagodila revijalni slog zaslona pametnega telefona, je Emma uporabila algoritem umetne inteligence, ki analizira ozadje revijalnega prikaza in določi položaj slike na zaslonu v skladu z njeno kompozicijo, hkrati pa po naprednih estetskih načelih določi optimalni položaj besedila. Algoritem nato samodejno spremeni njegov kontrast ter prikaz na zaslonu, da je videti, kot da bi bil vzet iz revije.
Emma delo pri vizualnem oblikovanju sistema EMUI 10 ocenjuje kot svoj največji in tudi najbolj odmeven izziv. Operacijski sistem pametnega telefona mora biti privlačen raznolikim uporabnikom, ki živijo v različnih delih sveta in v različnih kulturnih okoljih. Njegov videz zato ne more biti preprost in svoboden, kot sta lahko skiciranje in slikanje, če to počnemo za zabavo. Podrobnosti figur za ilustracijo, vključno s stasom in oblačili, morajo biti univerzalne, ustrezati prevladujočim estetskim standardom in vsebovati optimistični etos. To odraža tudi glavno načelo sistema EMUI 10, omogočanje kakovostnega življenja.
Za sistem EMUI si Emma nadvse želi, da bi spodbujal domišljijo in iz vsakega uporabnika potegnil le tisto najboljše, kar se skriva v njem. Ne glede ali gre za starejše, ki uživajo v zasluženi upokojitvi ali mlade, polnih ambicij in pripravljenih na vse, kar jim bo življenje vrglo pod noge, EMUI vsem ponuja pobeg in možnost izhoda v sanjski svet na dlani.
Kdaj bo na voljo nova različica EMUI?
Nekatere beta verzije za razvijalce so že na voljo, stabilna različica pa bo v Slovenij na voljo konec meseca, ko se začne prodaja Huawei P30 Pro v novi mistično modri barvi.
To je zgodba o odnosu, ljubezenskem trikotniku, s katerim se trije študentje prvič srečajo na fakulteti. Kaj jim bo postalo pomembnejše: ljubezen ali prijateljstvo? Ali obstaja kakšna odločitev za to težko situacijo, ko imaš nekaj rad, vendar tega ne želiš izgubiti?
2. Scott Fitzgerald – This Side of Paradise
Privilegirani študent iz Princetona po diplomi popolnoma razočara. Ugotovi, da je življenje za zidovi njegove fakultete popolnoma drugačno, zdaj pa mora znova iskati sebe. Ti zveni znano?
3. Haruki Murakami – Norwegian Wood
To je zgodba o resnični ljubezni in prijateljstvu, ko mora en študent spremeniti svoja življenjska načela in odnos do vsega, kar se dogaja okrog njega. Knjiga te bo naučila ceniti prijateljstvo in ljudi, ki te imajo radi.
4. George Orwell – 1984
Svet, razdeljen med tri totalitarne države. Popoln nadzor, odpravljanje vseh človeških vrednot in poskusi preživetja na tem svetu, polnem sovraštva. Knjiga o sistemu, moči in individualnosti.
5. Fyodor Dostoyevsky – Crime and Punishment
Če knjige nisi prebral za domače branje v srednji šoli, jo preberi v enem dolgem večeru. Dobro znan roman o učencu Raskolnikovu in njegovih poskusih, da bi našel svoje mesto v tem življenju in razumel, kdo v resnici je. Po tem, ko je ubil staro zastavljalko, mladenič skuša utemeljiti svoja dejanja. Raskolnikova zgodba lahko vsakega študenta spomni, da premisli o moralnih zakonih in svojem mestu v družbi.
6. Aldous Huxley – A Brave New World
Novela, ki jo je avtor označil za »negativno utopijo«. To je zgodba o našem prihodnjem svetu, kjer ima sreča pomembno vlogo, vendar individualnost ni cenjena. Je mogoče ostati srečen, biti podoben drugim? Kaj je za mlade bolj pomembno: sprejeti stvari takšne, kot so, ali se poskusiti upreti sistemu?
7. Gabriel Garcia Marquez – One Hundred Years of Solitude
To je mitsko-epski roman o evoluciji človeštva, kjer je vsak od nas obsojen na osamljenost in kjer je osamljenost edina stvar, ki dominira v svetu, kjer je vse zapleteno z vezmi usodne ljubezni. Popolno branje za razumevanje in pomen družine in bližnjih ljudi.
8. Vladimir Nobokov – Lolita
Ta roman o prepovedani ljubezni med moškim in mlado žensko nimfo. Knjiga te bo naučila razumevanja, žrtvovanja, odpuščanja in mnogih drugih lastnosti, ki so tako pomembne, a se danes veliko pozabljajo.
9. John Steinbeck – The Grapes of Wrath
To je zgodba o depresivni družini, ki se preseli v Kalifornijo v upanju, da bi našla boljše življenje; zgodba o pomenu ljubezni, podpori in bližnjih ljudi.
10. Mikhail Bulgakov – The Master and Margarita
Hudič pride v Moskvo. Vesele zablode in melanholična žalost, romantična ljubezen in čarobna obsedenost, skrivnostnost in nepremišljena igra z zlim duhom – vse to lahko najdemo v tem romanu. Odlično branje, če želiš izvedeti, kako je lahko zlo bolj pošteno kot družba in politični režimi.
Študentsko življenje je lahko zelo pestro… in tudi potrošno. In verjamem, da si nihče od nas ne želi, da bi že v študentskih letih zabredel v dolgove samo zaradi nekaj kavic in obrokov na teden. Torej, kako prihraniti kot študent?
Shranjuj račune
Uporabljaj aplikacijo za sledenje porabi denarja ali si preprosto shranjuj račune in na koncu meseca naredi računico. Če vidiš, da si presegel budget, pomisli, česa od kupljenih stvari nisi nujno potreboval. Je bil to morda nov pulover ali nova šminka? Kakorkoli, na voljo je ogromno aplikacij, ki ti omogočajo sledenje porabi. Samo dosleden moraš biti in vpisati res vsako kavico. Da, tudi tisto z avtomata. Presenetilo te bo, koliko se nabere na koncu meseca.
Tudi ti poješ svoj denar?
Budget
Nujno je tudi, da si zastaviš budget. Lahko je ta mesečni, še bolje pa je, če si zastaviš tedenski budget, saj tako lažje slediš porabi in predvidevaš vnaprej, za kaj boš potreboval denar.
Kuhaj sam
To velikokrat slišimo in veliko študentov se s tem ne strinja. Če ješ zgolj en obrok na dan, se ti morda splača nekaj konkretnega pojesti zunaj za nekaj evrov, nekje se lahko s hitro hrano naješ celo zastonj. Če pa rad kuhaš in si želiš jesti bolj zdravo, potem je ceneje, če kuhaš sam. Za solato, od katere si sit, boš moral v veliko lokalih odšteti 4 evre na bon, če si jo narediš doma, pa te pride veliko ceneje.
Planiraj obroke
Prihranil boš tudi, če boš planiral obroke v naprej. Tako boš začetek tedna točno vedel, kaj kupiti v trgovini in ne boš vsak dan znova taval lačen med policami, saj tako kupiš veliko več, kot bi sicer. Pa še en nasvet: nikoli ne hodi lačen v trgovino!
Prevoz
Če imaš možnost in dobre povezave, se vozi v mesto študija z vlakom ali avtobusom. Subvencionirana letna karta pride mnogo ceneje, kot če bi se vozil s prevozi ali z lastnim avtom, za karto za mestni promet pa boš odštel bistveno manj, kot če bi vsak mesec znova kupoval mesečno.
Žurke
Pa še en trik, ki ga poznamo vsi študenti. Poskušaj čim manj zapraviti zvečer v barih in v klubu, kjer gre cena piva v oblake. Pijačo raje kupi v trgovini in se igraj bartenderja preden greste z družbo ven. Tako boš imel že »podlago« in na žurki ne boš tako žejen. ?
