Če ravnokar bereš ta članek na telefonu in si nekje na javnem mestu, dvigni pogled z ekrana in poglej, koliko ljudi okoli tebe počne enako kot ti. Ti morda res bereš članek, 90 % drugih, ki buljijo v telefon in se ne zmenijo za zunanji svet, pa verjetno samo scrolla čez news feed svojega priljubljenega družabnega omrežja. In ko tole prebereš, se boš najbrž tudi ti vrnil k temu opravilu.
Si se kdaj vprašal, zakaj je tako? Kaj nas pripravi k temu, da neutrudno preverjamo svoje telefone in nenasitno čakamo (in upamo) na obvestila, sporočila, lajke, novice? Zakaj nas družbena omrežja tako zlahka zasvojijo? In zakaj nas lahko zasvojijo celo enako močno kot kokain?
Nova dimenzija zunanjega sveta
Instagram ali Facebook profil je za človeka virtualno okolje, kjer si lahko izoblikuje svojo identiteto in kjer komunicira z drugimi ljudmi. Po nekaterih študijah naj bi bila družabna omrežja zgolj podaljšek naših odnosov v pravem svetu, ne pa zamenjava zanj. Toda čedalje bolj se zdi, da so naša življenja vedno bolj pogojena z našo virtualno dejavnostjo na družabnih omrežjih. Zakaj preprosto ne moremo več odložiti telefona?
Brez komu
nikacije nam živeti ni
Človeška potreba po povezanosti z drugimi ljudmi je univerzalna in se je ne da izkoreniniti. Socialni instinkt je to, kar daje smisel našemu življenju.
Družbena potrditev
… oziroma potreba po njej je zato del človeške narave. Na Facebooku ali Instagramu nam jo drugi izrazijo – seveda, preprosto – z lajkom. Ko vidiš obvestilo, da je nekdo lajkal tvojo objavo, tvoji možgani izločijo dopamin, ki ureja center za užitek v možganih. Gre za enak proces kot pri drogah. Več dopamina kot se izloči, bolj možgani spoznavajo, da to sproži neka nagrada (torej lajk na tvojo objavo, ki te osreči). In možgani si tega želijo vedno znova in še več – zato lahko od lajkov postaneš odvisen.
Lajk ali všeček je danes že pravi kulturni fenomen, ki vpliva tudi na offline življenje uporabnikov Facebooka ali Instagrama.
FOMO
»Fear Of Missing Out« (FOMO) oziroma strah, da bi kaj zamudil, je prav tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki te spodbujajo k nenehni uporabi družbenih omrežij. Z objav, ki jim sledimo na teh platformah, zaznavamo, da drugi ljudje počnejo nekaj, kar mi ne. Tudi če na Facebooku deliš najboljšo stvar, ki se ti je zgodila v življenju, bo tam še vedno kup objav o ljudeh, ki se imajo (domnevno) bolj fajn kot ti. Ko začneš primerjati svoje pravo življenje z virtualnim življenjem drugih, to v tebi sproži negativne občutke. Tak odziv je pogost predvsem pri uporabnikih, ki so stari manj kot 30 let in še gradijo svojo identiteto ter še niso finančno samostojni.
Ego
Družbena omrežja so izložba za boostanje ega. Omogočajo ti, da imaš na internetu svoj lasten prostor, kjer lahko objavljaš o sebi, o sebi in še enkrat o sebi. Če v resničnem življenju govorjenje o samem sebi predstavlja 30-40 % procentov tvojih pogovorov, je me, myself & I na Facebooku ali Instagramu tema več kot 80 % tvojih objav.
Tvoj homogeniziran mehurček
… vsebin in ljudi, ki ti ustrezajo. Na platformah kot sta Blogger in Tumblr naj bi ljudje lahko izrazili tisto, kar v resničnem življenju ne morejo. Tudi svoj Facebook news feed si lahko prilagodiš tako, da vidiš le vsebine, ki te zanimajo in objave ljudi, ki imajo podobna mnenja in interese kot ti. Na tak način se sicer zavaruješ pred neželeno vsebino, a si lahko zelo zožiš svoj pogled na svet in preprečiš, da bi spoznal še ostale perspektive.
Strategija pozornosti
… ali »Attention Economy« je marketinška strategija družabnih omrežij za ohranjanje sledilcev. Da bi pritegnili čim več pozornosti uporabnikov, družabna omrežja prilagajajo svoj videz in funkcije, da so vedno vizualno privlačna in bolj učinkovita. Tako se Instagram recimo poslužuje vedno novih updatov, kot je recimo Question sticker (sledilci lahko postavljajo vprašanja na tvoje storyje, ti jim lahko odgovarjaš javno ali zasebno).
Si zasvojen? (Saj smo vsi malo)
Zasvojenost z družbenimi omrežji je definirana kot nekontrolirana, obsedena uporaba Facebooka, Twitterja, Instagrama ali Snapchata, ki negativno vpliva na tvoje odnose z ljudmi v resničnem življenju. Oziroma, po kmečko: ko preprosto moraš prečekirat svoj news feed, sicer postaneš anksiozen.
Če ves čas preverjaš svoj telefon in čakaš na Facebook ali Twitter obvestila, si morda obseden z družbenimi omrežji. Če se počutiš slabo, ko nimaš dostopa do družbenih omrežij, in če zapraviš več časa z objavljanjem svojega izleta kot dejansko z uživanjem na izletu, imaš problem.
Ukrepaj!
Postavi si časovne omejitve za brskanje po družabnih omrežjih. Ugasni si obvestila, ki se nenehno pojavljajo na tvojem ekranu, da te ne motijo pri drugih dejavnostih na telefonu. Pred spanjem pusti elektronske naprave izven tvoje sobe, da ni scroll po družabnih omrežjih zadnja stvar, ki jo narediš pred spanjem in prva, ko se zbudiš. Zamenjaj ogledovanje slik z izletov tvojih Instagram prijateljev z dejanskim izletom – in z dejanskimi prijatelji.
