ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Stari so malo več kot pol leta, kar 8 jih je in odkar obstajajo, so osvojili že številne odre slovenskih mladinskih glasbenih festivalov, kjer so se podpisali s svojim unikatnim zvokom, ne tako značilnim za slovenske srednješolske bende, ki v večini premorejo največ 4 člane. Hinotama s svojim prihodom na tonsko vajo milo rečeno šokira tonske mojstre, ki se morajo poleg klasičnih pop inštrumentov soočiti še z ozvočenjem inštrumentov, ki jih sicer niso vajeni: violine, violončela, flavte, saksofona … Kljub nekaj zapletom, so jih do sedaj še na vseh nastopih vseeno uspeli dobro ozvočiti. Pa čeprav so se z vsemi inštrumenti malo drenjali na odru, pevka Hana pa je skoraj padla na publiko. A vse te zagate so pač del Hinotamine identitete: gužva na odru = kvalitetna muzika. O dosedanjih dosežkih, premajhnih odrih, vajah v kleti, posrečenih komentarjih toncev, načrtih za prihodnost in še čem sem se pogovarjala s pevko in klaviaturistko Hano Fatur, violinistko Laro Fatur in basistom Rokom Ljubičem.

Ker vas poznam, vem, da ste vsi člani Hinotame bivši ali sedanji dijaki Gimnazije Poljane.

Vsi razen flavtistke, ki je hodila na Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana, smo Poljanci. Večina se nas je vzporedno izobraževala na Poljanah in na Konservatoriju, dva od nas sta šolanje tam tudi uspešno zaključila in se za prihajajoče študijsko leto vpisala na glasbeni akademiji: flavtistka Lucija Mikuž v Linz in bobnar Staš Planinšek na Dunaj.

V kratkem času svojega delovanja ste se predstavili že na različnih glasbenih festivalih, med drugim na letošnjem ljubljanskem Vičstocku.

Res je, na Vičstockovo avdicijo smo se uvrstili z glasovanjem na Facebooku. Bili smo eden izmed dveh bendov z največ zbranimi lajki, kar je pomenilo direkten vstop na avdicijo, torej ne da bi žirija poslušala naše posnetke. To je bilo za nas kar priročno, saj smo bili takrat še tako mlad bend, da posnetkov enostavno nismo imeli. Vičstock avdicija marca v Orto baru je bil naš prvi nastop kadarkoli. Oziroma bolj naša »peta vaja«. ? Tja, pa tudi na vse ostale nastope, nas je prišlo podpret ogromno Poljancev, ki so res najbolj supportive ljudje in zaslužni za tisti »glas publike«. S tem nastopom smo se uvrstili na sam Vičstock, ki je potekal maja. Kot bolj uveljavljena benda sta takrat nastopila Lumberjack in Zablujena generacija.

Najbolj smešno je, ko se na skupnih vajah na neki točki začnemo izmenjevati na inštrumentih. Vaja se konča tako, da čelist igra klavir, basist pa bobne.

Nato ste nastopili tudi mariborskem Droogstocku.

Tam smo dobili nagrade za najboljšo pevko, najboljšo priredbo in najboljši stil ter makeover celotnega benda v s.Oliverju.

… na Glasbenem festivalu pa ste zmagali!

Res je, 27. maja smo se predstavili tudi na 12. Glasbenem festivalu v Festivalni dvorani v Pionirskem domu, kjer smo zmagali. V žiriji so bili takrat Gal Gjurin, Andrej Karoli in Rok Trkaj.

Igrali ste tudi na Poljanskih bendih. Kakšne vrste dogodek je bil to?

Po nekajletnem zatišju smo letos spet obudili ta dogodek, v organizacijski ekipi je bil tudi naš basist Rok. Šlo je za koncert, na katerem so nastopile glasbene skupine (pa tudi posamezniki), ki delujejo na Gimnaziji Poljane oziroma imajo vsaj enega člana s Poljan. Koncert, ki je bil v celoti v dijaški organizaciji, se je odvil v Centru slovanskih kultur France Prešeren, nabralo se je kar nekaj bendov, igrali so različne stile glasbe: od punka in rocka do trapa, popa … Mi (Hinotama) smo bili na Poljanskih bendih headlinerji, zadnji bend, ki je nastopil. Tudi sicer smo velikokrat na vrsti zadnji, enostavno iz tehničnih razlogov: veliko nas je, postavitev nam vzame veliko časa, tudi tonskim mojstrom tako olajšamo delo.

Če se prav spomnim, ste se kljub »mladosti« vašega benda že lotili tudi snemanja …

Snemali smo v studiu Jakoba Ostanka. Tam smo v manjši zasedbi (»samo« 5 nas je bilo) posneli Hanino pesem, s katero se je prijavila na International Songwriter Competition, ki ga organizira Song Academy. Na tem tekmovanju (kjer je bil v žiriji tudi Tom Odell) se je Hana s pesmijo No More Memories of You uvrstila med Top 3. ?

Hana ni samo piansitka in pevka Hinotame, ampak očitno tudi uspešna ustvarjalka novih skladb, s katerimi se je letos predstavila na Madžarskem.

Hana: Prijavila sem se na razpis za ženske avtorice iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Madžarske. Jaz sem se uvrstila na nastop na madžarskem festivalu Arts Festival, kjer sem lahko nastopila s triom. Tako smo v madžarskem Kapolcsu julija skupaj nastopili jaz, Lara (violina) in Aljaž Luci (violončelo). Igrali smo moje avtorske pesmi, nekatere so bile prirejene za trio prav za to priložnost.

Trenutno na vaših nastopih igrate coverje in Hanine avtorske pesmi. Se nameravate v prihodnosti popolnoma preusmeriti v izvajanje lastnih komadov in opustiti coverje?

V našem primeru pa ima vsak cover tudi avtorski vložek, saj moramo vsak komad prirediti za vse inštrumente v našem bendu.

Gotovo je cilj vsakega benda preusmeritev v avtorske pesmi, coverji pa so fajn za animacijo občinstva in za uigravanje benda. V našem primeru pa ima vsak cover tudi avtorski vložek, saj moramo vsak komad prirediti za vse inštrumente v našem bendu, ki je res specifičen, večina sodobne popularne glasbe pa v svojem aranžmaju ne vsebuje na primer violončela. Do sedaj smo od avtorskih skladb igrali pesmi, ki sem jih že prej napisala in izvajala Hana, zdaj pa smo naredili priredbe za bend. Tudi Rok se ukvarja s pisanjem pesmi, zato bo nekaj novosti v prihodnosti prispeval tudi on.

Vaša številčnost in raznolikost vaših inštrumentov je gotovo vaša posebnost in prednost na trenutni slovenski glasbeni sceni.

Menimo, da je naš skill to, da pokažemo, da se da klasične inštrumente vključiti v pop izvedbe, in da ta kombinacija zveni res dobro. To je naš zvok, zvok, ki se razlikuje od ostalih bendov.

Večina mladinskih bendov vsebuje bobne, bas, 2 kitari, mogoče še klavir. Mi pa imamo poleg vsega tega še saksofon, violino, violončelo, flavto – najbolj random 4 inštrumente.  Menimo, da je naš skill to, da pokažemo, da se da klasične inštrumente vključiti v pop izvedbe, in da ta kombinacija zveni res dobro. To je naš zvok, zvok, ki se razlikuje od ostalih bendov. Trudimo se, da ima vsak inštrument kdaj solo, da izpostavimo posamezne inštrumente in pokažemo, kaj vse imamo. Tako ljudje, ki sicer hodijo le na rock koncerte, slišijo tudi inštrumente, ki  spadajo bolj v klasično glasbo. Zgodilo se nam je že recimo, da so tonski mojstri vprašali čelista, kateri inštrument sploh igra.?

Te tonske vaje so očitno res podvig.

Vedno so zanimivi pogledi toncev, ko vidijo, koliko nas je prišlo na oder. In čeprav je na razporedu tonskih vaj za vsak bend predvidene pol ure, mi že vnaprej vemo, da bo naša vaja trajala vsaj eno uro, ker je treba pripraviti vsak inštrument posebej. Vsi naši specifični inštrumenti bodo gotovo prišli še bolj do izraza v studiu, ker se jih na odru vedno ne sliši, saj igra veliko inštrumentov naenkrat. V studiu pa lahko tudi tiste zvoke, ki se na odru izgubijo, potisneš v ospredje.

Torej je snemanje v kratkoročnem načrtu.

Tako je, za ploščo še sicer nimamo nabranih dovolj pesmi, a se nameravamo kmalu usmeriti v snemanje, na začetku seveda le posameznih pesmi.

Ali po nastopu na Črnfestu 31. avgusta do konca leta sledijo še kakšni drugi nastopi?

Razmišljamo o nastopu konec septembra, datuma in lokacije zaenkrat še ne vemo, o vsem bomo pravočasno obvestili na našem Facebook in Instagram profilu. Pred nami je zdaj pol leta, ko bo zasedba bolj okrnjena, saj grejo nekateri člani študirat v tujino. Zato se bomo ta čas bolj kot v večje koncerte usmerjali v ustvarjanje novega programa in v majhne, akustične nastope. Vsak od nas ima seveda tudi kup drugih obveznosti, šolo, Konservatorij, in tega seveda ne smemo zanemariti. Veliko nas je in tudi za vaje je težko uskladiti urnike.

Kako potem potekajo vaje?

Velikokrat so vaje sekcijske. To izgleda tako, da skupaj vadijo na primer kitarist, basist in čelist, ki so podlaga benda. Nato se dobijo recimo violinistka, flavtistka in saksofonistka, ki izdelujejo melodijo in sole.

In »šefica«, tista, ki vodi vaje, je Hana?

Hana izbira in preposluša pesmi, ki si jih izberemo za nastope in poskuša ugotoviti, kaj bi igral kateri inštrument. Tako se pripravi na sekcijske vaje, ko posameznemu inštrumentu razloži, kaj je pravzaprav njegova naloga pri posamezni pesmi, potem pa vsak posameznik improvizira, napiše aranžma za svoj inštrument … Soli so improvizirani oziroma si solo vsak napiše zase, kakor mu ustreza.

Torej mora biti vsak posamezen član benda opremljen z veliko izkušnjami in kilometrine.

Vsi smo večinoma šolani glasbeniki, hodili smo na Konzervatorij, v javne in zasebne glasbene šole, nekaj smo se naučili tudi sami. Tudi medsebojno se v bendu spodbujamo, da se vsak izmed nas vedno izboljšuje. Recimo, nekdo je prej manj improviziral, pa zdaj v Hinotami to počne večkrat. Zato je popolnoma drugače igrati v bendu kot pa sam. Tudi vaje so zelo sproščene (trajajo sicer tri ure), veliko improviziramo, poskušamo nove stvari. Najbolj smešno je, ko se na skupnih vajah na neki točki začnemo izmenjevati na inštrumentih. Vaja se konča tako, da čelist igra klavir, basist pa bobne.? Smo že razmišljali, da naredimo komad, kjer vsak izmed nas igra inštrument nekoga drugega.?

Zdaj pa še malo k vašemu imenu. Kako je sploh nastalo, kaj pomeni?

Uporabili smo Google Prevajalnik in v najrazličnejše jezike prevajali random besede, ki bi bile lahko dobro ime za bend. Nič ni dobro zvenelo in konec koncev nismo želeli neke nesmiselne besede za ime benda. Hana dobila idejo, da za iskanje imena uporabi naslov ene izmed svojih pesmi, ki jo izvaja tudi Hinotama, Meteor. Tako je vrgla besedo meteor v Google Prevajalnik in jo malo prevajala v vse možne jezike. Na koncu je dobila japonsko besedo hinotama (kar sicer ni direktni prevod slovenske besede meteor, angleška ustreznica je fireball). Šla je v uho in bendu je bila všeč. Tako smo zdaj Hinotama. Na temo našega imena skoraj vedno slišimo: »Vi ste … Hino … Hinomama … Ne … Hinotme … Hinota …« (se nadaljuje).? Ali pa kakšne druge »izvirne« komentarje, kot so: »Ooo, kok vas je velik!« ali »Kaj pa ti igraš?«.?

Kaj bi za konec sporočili našim bralcem?

Hana: Poskusite nas ujeti na kakšnem koncertu in če mogoče kdo igra še kakšen čuden inštrument … Lara in Rok: Ne, ne tega pisat, že itak nas je preveč!?

Hinotamo lahko naslednjič slišiš že v soboto, 31. avgusta na Črnfestu, kjer bosta nastopila tudi Hamo & Tribute 2 love in Opća opasnost.