Študija, da ali ne?
Zadnjih nekaj let se zmanjšuje delež mladih v starosti 19–24 let, vključenih v terciarno izobraževanje. Ta delež je v študijskem letu 2017/18 znašal 46,5 % in je za skoraj odstotno točko nižji, kot je bil v letu 2016/17, in za več kot 3 odstotne točke nižji, kot je bil v študijskem letu 2012/13, tj. v letu, ko je bil najvišji (49,9 %). Kljub temu je delež mladih, vključenih v terciarno izobraževanje v Sloveniji, še vedno visok in višji kot v večini drugih držav članic EU. (vir: SURS). Ob enem se v javnosti in medijih vse pogosteje govori o »inflaciji diplom« in »razvrednotenju diplom« ter pomenu srednjega poklicnega izobraževanja, ki naj bi zagotavljal lažji vstop na trg dela, saj naj bi ti poklici bili deficitarni.
Hkrati pa napovedi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) glede prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih kažejo, da bo v obdobju do leta 2020 povpraševanje po srednji in visoki izobrazbi večje kot po nizkokvalificiranih delavcih. Povečuje se tudi povpraševanje po novih poklicih ter posodobljenih in izpopolnjenih znanjih in spretnostih. V prid študija govorijo tudi statistični podatki o višini plač. Glede na izobrazbeno strukturo so v letu 2017 prejeli najvišjo povprečno mesečno bruto plačo višje in visokošolsko izobraženi; ta je znašala 2.356 EUR. Tisti s srednješolsko izobrazbo so v povprečju zaslužili 1.389 EUR in tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj 1.134 EUR.
Mladi, ki končujejo srednje izobraževanje oziroma prvo stopnjo študija, se lahko upravičeno sprašujejo ali je smiselno šolanje nadaljevati, ali pa je bolje, da vstopijo na trg delovne sile in si začnejo pridobivati konkretne delovne izkušnje, ki jim bodo pomagale zgraditi željeno kariero in pridobiti zadovoljiv prihodek. Ali torej izobraževanje res povečuje možnost zaposlitve in ali res prinaša boljšo plačo in zaposlitev?
Odgovor na to vprašanje je odvisno zlasti od posameznika ter od poklica, ki ga opravlja oziroma želi opravljati.
Vpliv posameznika
Veliko ljudi preprosto ne ve, kaj bi pravzaprav najraje počeli v življenju, obenem pa jih pri doseganju želenega lahko ovirajo marsikateri družbeni ali osebni dejavniki. Najprej si je potrebno razjasniti lasten položaj in želje za prihodnost. Globoko se je treba zazreti vase ter pridobiti vpogled v lasten položaj, vrednote, prepričanja, interese, želje, cilje in predvsem osebnostne lastnosti. Le ko boste zares dobro poznali sebe, boste lahko iskali poklic, ki bo skladen z vašimi sposobnostmi, interesi, osebnostnimi značilnostmi, vrednotami,.. skratka, poklic, ki vam bo v čim večji meri pisan na kožo, ki vas bo osrečeval in v katerem boste imeli možnost izkoristiti vse svoje potenciale. Študij in poklic, ki vam je pisan na kožo vam bo tudi prinesel večje možnosti za uspeh v karieri. V kolikor se prepoznate v poklicih, ki so bolj regulirani in ki zahtevajo specifična strokovna znanja (npr. medicina, pravo, farmacije,…), potem je odločitev za študij edina pravilna. Marsikdo pa v mladosti in brez delovnih izkušenj ne ve kaj je tisto kar ga veseli. In tudi marsikdo je študiral nekaj, opravlja pa povsem drugo delo ali pa zamenjal področje študija in dela kasneje v življenju. Takim izbira študija ni tako samoumevna. Zato je možno začeti karierno pot tudi z druge strani. Najprej si pridobite prve delovne izkušnje na podlagi katerih boste potem lažje sprejeli odločitev ali je študij potreben.
Trg dela
Naraščajoča ekonomija, temelječa na znanju, ki zaznamuje 21. stoletje, še posebej poudarja pomen visoke izobrazbe za zagotovitev uspešne prihodnosti. Cilj vsakega delodajalca je zagotoviti najustreznejše kadre, ki bodo sposobni opravljati naloge kakovostno in učinkovito in bodo prispevali k uresničevanju poslanstva in strategije podjetja. Formalna izobrazba je le temelj za nadaljnja znanja, saj delodajalci danes od zaposlenih zahtevajo mnogo več kot le spričevalo ali diplomo. Pričakujejo predvsem praktična znanja, ki jih znajo takoj uporabiti v praksi in ki prispevajo k večji konkurenčnosti podjetja in tudi tako imenovane mehke veščine, kot so komunikacijske veščine in veščine timskega sodelovanja oziroma sposobnosti dela z ljudmi. Te pa se običajno pridobijo z izkušnjami.
Višina plač je odvisna tudi od tega, kdo je naš delodajalec in katere odgovornosti so nam zaupane. Tako lahko, glede na osebne dosežke in učinkovitost lastnega trženja na trgu dela, razlike v plačah dveh enako izobraženih oseb dosegajo tudi večkratnike. Številni obrtniški poklici, ki so postali deficitarni, so danes veliko bolj cenjeni kot pred leti. Prav tako rastejo plače pri tek poklicih.
Terciarna izobrazba torej ni zagotovilo takojšnje stalne zaposlitve posameznika na želenem področju dela po končani izobrazbi. Mnogo mladih je namreč po končanem izobraževanju brezposelnih ali nestalno zaposlenih. Šele ko si pridobijo prve delovne izkušnje, postanejo za delodajalce bolj zanimivi.
Odgovor najde vsak sam
Tretjino življenja pustimo v službi. Zato je prav, da tja hodimo z veseljem in da smo seveda tudi zadovoljni s plačilom. Vendar pa je zmotno prepričanje, da našo karierno pot v celoti določa izbira študija.
Ne glede na to ali se na trg delovne sile podajte s svežo diplomo ali pa srednješolskim spričevalom, se morate zavedati, da se vaše učenje in dokazovanje pravzaprav šele začenja, ne pa končuje. Tudi tisti z delovnimi izkušnjami se temu težko izognejo. Če želite postati in ostati zaposljivi in konkurenčni, je nenehno izobraževanje in iskanje novih znanj ter priložnosti pravzaprav edina prava rešitev.
Negotova prihodnost na mlade, ki sprejemajo pomembne odločitve, povzroča še dodaten stres. Vendar se morate zavedati, da posamezne odločitve niso tako usodne, kot se morda zdijo na prvi pogled. Tudi v prihodnosti boste še vedno imeli možnost spremeniti svojo odločitev in prav tako uspešno zasledovati nove cilje.
Zavedati se morate tudi, da sanjskih služb ni. Nobena zaposlitev ni popolnoma v skladu z našimi željami, interesi in kompetencami. In nobena služba ni popolnoma v neskladju z našimi željami, interesi in kompetencami. Na vsakem delovnem mestu vas čaka določena mera prilagajanja, vlaganja v osebni in poklicni razvoj. Kariere ne zgradimo v času študija, ampak skozi vseživljenjsko učenje in osebno rastjo. To pa nam bo uspelo, le če bomo opravljali delo, ki nas veseli in notranje motivira.
