ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Pot iz Vietnama v Laos je bila dolga in naporna. Na spalnem avtobusu sva bili edini turistki in nihče od potnikov ali šoferjev ni govoril angleško. Ko smo prispeli na mejo, so naju z glasnim »You, go!« usmerili dol z avtobusa. Po približno kilometru hoje, sva prispeli na mejo in uredili vse potrebno za vizo, potem pa nadaljevali še 15 urno pot do glavnega mesta Laosa. Iz Vientiana sva se takoj odpravili v Vang Vieng.

Vang Vieng je manjše mesto, ki ga obdaja čudovita narava. Najine dni sva tako izkoristili za kolesarjenje, ogled manjšega slapa, obisk modre lagune, raziskovanje vasic in vzpon na dih jemajočo razgledno točko. Navdušeni sva bili nad barom, ki 24 ur na dan predvaja serijo Friends.

S kombijem sva se naprej odpravili v Luang Prabang. Prvi dan sva obiskali šolo Big Brother Mouse, ki jo je ustanovil Američan. Opazil je, da prebivalci Laosa ne berejo, zato je najprej zanje napisal nekaj knjig, kasneje pa še ustanovil šolo. Na šoli smo mladim pomagali pri učenju angleščine. Obiskali sva tudi tečaj tradicionalnega ročnega pletenja. Z drugimi popotniki smo se z motorji odpravili do bližnjega slapu Kuang Si in si na poti ogledalo Buffalo Farm. V mestu sva si ob sončnem vzhodu ogledali tradicionalni shod monkov, ko jim prebivalci mesta v posebnem obredu darujejo hrano.

Pot v severni Nong Khiew je bila zelo zanimiva, saj smo zaradi sesedlega mostu morali del poti prehoditi. Manjše mestece se skriva v dolini obdani z visokimi hribi. V upanju na ogled sončnega vzhoda, smo se zgodaj zjutraj odpravili na razgledno točno, a zaradi goste megle vzhoda nismo videli. Zvečer smo vajo ponovili in še enkrat opravili na vrh hriba in opazovali sončni zahod. Ponoči smo na jasnem nebu videli več tisoč zvezd!

Z majhno leseno ladjico smo se za eno noč odpravili v vasico Phong Ngoy in uživali v raziskovanju okolice in pogovorih z našima gostiteljema. Pot v Muang Khua, ki smo jo zopet preživeli na ladjici, je bila dolga 6 ur. Nabito polna ladjica z domačini in paketi hrane, je služila kot prevoz domačinov v njihov dom, odročne vasi sredi džungle. V mestu smo poiskali sobo za prenočišče in se naslednji dan zgodaj zjutraj odpravili nazaj v severni Vietnam.

S prijateljico sva popotovanje po Vietnamu, ki ima skoraj 95 milijonov prebivalcev, začeli v največjem mestu na jugu države. Ho Chi Minh City oz. Saigon je veliko, glasno in kaotično mesto, kjer je že prečkanje ceste svojevrsten podvig. Vietnam namreč velja za kraljestvo motorjev, ki prebivalcem predstavljajo glavno prevozno sredstvo. Mesto ima veliko tržnic, zelenih parkov in prijetnih manjših lokalov, kjer strežejo sladko vietnamsko kavo. Najbolj se spominjam enodnevnega izleta v Cu Chi Tunnels, v katerih so se med vojno skrivali vietnamski vojaki. Predori so dolgi več kot 250 km in se raztezajo vse do Kambodže. Približno 20 metrov tunela smo sklonjeni in v počepu tudi sami prehodili.

Pot sva s spalnim avtobusom, ki ima namesto sedežev kar postelje, nadaljevali v obmorski Mui Ne. Tam sva si na White Sand Dunes ogledali sončni vzhod, se bosi sprehodili po Fairy Streamu, ogledali ribiško vasico in iz Red Sand Dunes občudovali razgled na morje.

Naslednja destinacija je bilo mesto Da Lat, kjer sva za razliko od prejšnjih dni morali zvečer obleči debelo jopico. Majhno in ljubko mestece omogoča dolge  sprehode ob jezeru in ogled različnih tržnic, posebne hiše imenovane Crayz House in pagode Linh Phuoc, kjer sva se sprehodili po podzemnem peklu.

Z nočnim avtobusom sva pot nadaljevali v ekstremno vroč Hoi An, ki je eno izmed najbolj poznanih in turističnih mest v Vietnamu. Ko se stemni, se prižge več sto lantern, ki krasijo mesto in ustvarjajo nežno, umirjeno in romantično vzdušje. Hoi An, kjer sva jedli najboljši tipični vietnamski sendvič Banh My, je tudi mesto krojačev, saj si lahko na vsakem vogalu po zelo ugodni ceni narediš obleko po meri.

Iz Hoi An-a sva se z motorjem odpravili v Hue. Uspešno sva opravili tako imenovan TOP GEAR motorcycle challenge, kjer sva prevozili Hai Van Pass. Ta cesta velja za eno izmed najlepših obmorskih poti na svetu.

Preden sva za dva tedna odšli v sosednji Laos, pa sva obiskali še Phong Nha. Tam sva prvi dan okolico raziskovali s kolesi in obiskali tudi Duck Farm, kjer lahko vsak obiskovalev gosko (ja, v bistvu niso race) prime in vrže v ribnik. Tista goska, ki poleti najdlje, bo svojemu metalcu uresničila željo. Čudovito manjše mestece, ki leži med visokimi hribi, pa omogoča predvsem raziskovanje raznolikih jam in nacionalnega parka.

Zgodba tu še ni zaključena, za nadaljevanje počakaj na drugi del najinega potovanja! 🙂