Ste že kdaj ležali budni v postelji, sredi noči strmeli v strop in si zastavljali vprašanja brez odgovora? »Kaj je smisel življenja, zakaj sem tukaj, kam grem?« Ste kdaj ob kozarčku vina malce »pofilozofirali« s prijatelji o teh temah, a se nikoli niste lotili raziskovanja filozofije kot vede?Filozofija se marsikomu zdi preveč komplicirana, saj se v svojih deli premnogo krat ujame sama vase in o eksistenčnih vprašanjih razglablja na abstrakten, nerazumljiv način.
Če se tudi sami sprašujete, ali pa se želite spraševati o filozofskih vprašanjih, pa se kar nekako ne morete pripraviti do tega, da v roke vzamete kakšno delo znanega filozofa, potem je roman Perdikas, prvenec Sebastijana Pešca, kot nalašč za vas.
Roman se dogaja v izmišljeni deželi, v nekem drugem času in se skozi fantazijsko pripoved reševanja sveta med vrsticami sprašuje prav o teh temeljnih vprašanjih.
Glavni junak Perdikas predstavlja tako rečeno »izgubljeno dušo«, s katero se lahko poistoveti vsakdo izmed nas, saj smo se gotovo vsi že kdaj počutili malce izgubljeni v tem življenju. Po izgonu iz domovine se začne njegovo popotovanje v neznane vode, kjer se sreča z neštetimi fantazijskimi in mističnimi preprekami, ki v svojem bistvu predstavljajo dobro in zlo – sili, ki sta v človeški mitologiji in zgodovini prisotni že od nekdaj.
Temna sila, bog uničenja Anaris, stoji nasproti boginji božanskosti, ljubezni in stvarjenja, Tunis. Sili sta si med seboj nasprotujoči, a v popolnem ravnovesju – Anaris uniči, da lahko Tunis ponovno ustvari. Njuno sožitje pa iz tira vrže prihod črtov, nezemeljskih demonov, ki uničijo vse česar se dotaknejo, a trupla njihov žrtev ne propadejo. Tako se ne morejo vrniti v krog življenja in so obsojena na neobstoj nekje vmes.
Čeprav Perdikas, tako kot mnogi izmed nas, Anarisa označi za zlobnega in Tunis za dobro, tekom svojega popotovanja, ob pomoči modrecev, pride do spoznanja: tako temna kot svetla stran sta potrebni, saj skupaj sestavljata popoln krog življenja. Sovražnik ni tisti, ki uničuje, ampak tisti, ki podira naravni red življenja. S tem spoznanjem v mislih in pomočjo modrecev ob strani se tako prične napet boj proti črtom, kjer na kocki ne stoji le Perdikosovo življenje ampak obstoj celotnega sveta.
Roman se srečuje s tematiko, ki nas obkroža na vsakem koraku – življenje in smrt, dobro in slabo. Skozi napeto fantazijsko pripoved nam poskuša pokazati, da sta tako smrt kot življenje dve nujno potrebni sili, ki nas obdajata že od začetka časa. Obe sta potrebni za obstoj sveta, saj brez ene ne bi bilo druge. Rešitev težave torej ne leži v delitvi na dobro in slabo, ampak na veri vase in svojo notranjo moč. Mi, kot junak Perdikas, smo simbiotičen del sveta in narave in torej nismo ločeni od univerzalnih naravnih zakonov smrti in življenj; in eno in drugo potrebujemo za polno življenje.
Filozofijo ob strani, v vsakdanjem življenju najdemo popolne primere tega ravnovesja – ko drevo izgublja liste, le te padejo na tla in zgnijejo, odmrejo, a hkrati s tem zemlji dajo gnojilo, kar spomladi privede do novega rojstva rastlin. Podobno kot drevesa in živali smo tudi ljudje živi organizmi, ki smo kljub našim napredkom v znanosti biološko še vedno del Zemlje.
Zgodba nam tako na eni strani ponuja popoln odklop od vsakdanjega življenja – napeto zgodbo o pošastih, bogovih in boginjah ter velikih bitkah, ki ji vodi en sam junak. Je knjiga, ki jo lahko vzamemo na plažo in si po dolgem, napornem izpitnem obdobju spočijemo male sive celice ter napolnimo baterije. Čeprav med vrsticami skriva filozofske nauke, pa teh bralcu ne vsiljuje. Tako razmišljanje in nenazadnje odgovore na eksistenčna vprašanja povsem prepusti bralcu, le-ta se namreč sam odloči, ali želi zgolj uživati v pestrem fantazijskem romanu, ali pa želi pogledati globje za tančico in se skozi Perdikosove dogodivščine soočiti s filozofskimi vsebinami, relevantnimi za naše življenje.
Če se bralec odloči za ta korak samorefleksije, pa ga, zamaskirano v fantazijsko pripoved, čaka zgodba, ki se dotika ljubezni, prijateljstva, sovraštva, smisla življenja, vsakodnevnih notranjih bojev in čudenja ob tem, kako neverjeten in edinstven je naš svet. Na lahkoten način, primeren tudi za ljudi, ki jim filozofija kot veda ni blizu, nam pokaže drug zorni kot razmišljanja o življenju in nam da vedeti, da v teh vprašanjih nismo sami.
Dandanes, morda bolj kot kadarkoli prej, ko živimo v nenehno spreminjajočem se svetu, smo tudi ljudje vedno bolj zmedeni in negotovi. Imamo hitrejše avtomobile, boljše telefone, večje hiše, zdravila za skoraj vse… a izgubili smo stik sami s seboj in drug z drugim. Individualnost je postala zaželena, celo cenjena in včasih preprosto ne najdemo več stika s samim seboj. In tukaj nastopi roman Perdikas, ki nam, če se tako izrazim, pokaže pot »back to basics« in usmeri človeka na pot sprejemanja in notranjega miru.
Avtor romana Sebastijan Pešec se je pri svojem študiju filozofije gotovo nemalokrat srečal z eksistenčnimi vprašanji, na katera se trudijo filozofi odgovoriti že stoletja. Vse od antike dalje je bila filozofska veda gonilo, ki je navdihnila velike ume, kot so bili Sokrat, Artistotel, pa kasneje Galileo, Kopernik in drugi.
Zaveda se torej, da so filozofska vprašanja in spoznanja še kako pomembna za življenje, a jih veliko ljudi zaradi njihove abstraktnosti ne razume; tako se je torej lotil pisanja romana, v katerem na laičen način človeku preda svoje znanje in ga spodbudi k nadaljnjem razmišljanju. Pri le 27. letih je tako Sebastijan Pešec objavljen avtor, njegov roman pa doživlja že 2. ponatis.
Roman je že na voljo v knjigarnah in pa nekaterih knjižnicah in čaka, da ga pridete iskat! Lahko ga kupite tudi na spletu na povezavi http://primus.si/perdikas.
