ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

18. novembra se v ljubljanskem BTC Cityju obeta že 4. izvedba teka na Kristalno palačo. Gre za tek po stopnicah na prepoznavne stavbe velikih mest, kakršnega poznajo tudi v New Yorku, Chicagu, na Dunaju, v Singapurju in drugih velemestih.

18. novembra se v ljubljanskem BTC Cityju obeta že 4. izvedba teka na Kristalno palačo. Gre za tek po stopnicah na prepoznavne stavbe velikih mest, kakršnega poznajo tudi v New Yorku, Chicagu, na Dunaju, v Singapurju in drugih velemestih. Del te zgodbe je od leta 2014 tudi Ljubljana.

Športna prireditev bo ob novosti – Step Up Triglav Run teku na Kristalno palačo, ko bodo tekači premagovali vzpon enak višini Triglava in imeli 5 ur časa, da kar 31x prečkajo ciljno črto – tudi letos imela v sodelovanju s Pediatrično kliniko v Ljubljani dobrodelno noto.

Že 7.11. z dogodkom Alive Step Up 24 ur Kristalne palače odpiramo linije za SMS donacije (OTROK in OTROK5 na 1919). Beba Ščap in Andrej Težak Tešky se bosta v 24-ih urah kar največkrat skušala povzpeti na vrh. Družbo jima bodo delali nekateri ultratekači in stand up komiki. 

Tekači so dvakrat že preizkusili adrenalinski tek na vrh najvišje stavbe v Sloveniji, društvo Alive pa tretji in s tem tudi zadnji brezplačni uradni trening organizira to soboto ob 10.00. Dvojico čaka brezplačna prijavnina. Slednja je za vse ostale cenejša vse do 12.11., prosta mesta za tekmovanje (600) pa se že polnijo.

Dogodek je skozi triletno pot postal stalnica za tiste, ki iščejo nenavadne izzive in priložnost za tiste, ki si drznejo preizkusiti kaj novega. Hkrati s športno aktivnostjo, s katero skušamo tudi ozaveščati ljudi o pomembnosti uporabe stopnic, smo tudi dobrodelni in tako na en mah naredimo nekaj zase in za otroke.

Se vidimo 18. novembra!

Nujno se zavaruj, da se izogneš stroškom doplačila zdravstvenih storitev. Sodeluj še v igri za bon za potovanje in izberi svojo WIZ ugodnost do 99 €.

A se tudi ti te dni veliko ukvarjaš s svojim statusom? Zaljubljen, samski, v zvezi, »it's complicated« … Ah! »It's complicated« je tudi status, če ostaneš brez svojega študentskega indexa. Najprej moraš nujno poskrbeti za svoje dopolnilno zdravstveno zavarovanje Zdravje WIZ. Če ga ne skleneš, se ti lahko zgodi, da te po obisku zdravnika čaka račun. Zakaj?

Pri nas so nekatere zdravstvene storitve v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za kar nekaj storitev pa moraš doplačati, če nimaš urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če kot študent izgubiš status, nujno potrebuješ urejeno to vrsto zavarovanja! Pri WIZu omenjeno zavarovanje hitro in enostavno urediš preko spleta. Pa še eno izmed spodnjih ugodnosti do 99 € dobiš.

✓ šoping za bon v Sportini v vrednosti 50 €

✓ nakazilo na TRR v vrednosti 40 €
✓ slušalke urBeats by Dr. Dre v vrednosti 99 €

✓ bon za WIZ Avto zavarovanje v vrednosti 70 €
✓ bon za KD sklade v vrednosti 60 €
✓ športna zapestnica Withings GO v vrednosti 75 €

Za konec pa še dve povabili.

1. SODELUJ V WIZOVI IGRI IN ZADENI BON ZA POTOVANJE: če že ostaneš brez statusa, ne ostani brez potovanja. 😉 

1. PREBERI ZAPIS WIZOVKE URŠKE AHAC. Urška si ni pravočasno uredila Zdravje WIZ in pri obisku urgence jo je čakal račun.L WIZovci smo ji pomagali rešiti vse. J

Plačna vrzel med spoloma se ne zmanjšuje.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans ter komisarki Marianne Thyssen in Věra Jourova so pred evropskim dnevom enakega plačila, ki ga letos znova obeležujemo 3. novembra, v skupni izjavi poudarili, da je enakost spolov med temeljnimi vrednotami Evropske unije, ki pomeni tudi enako plačilo za moške in ženske. Vendar take enakosti še nismo dosegli,plačna vrzel, ki znaša 16,3 %, pa se v preteklih letih sploh ni spremenila.

Poleg tega ženske še vedno pogosteje delajo v slabše plačanih sektorjih, redkeje napredujejo in so premalo zastopane na vodstvenih položajih. Nedavna razkritja o spolnem nadlegovanju pa so pokazala, da morajo včasih delati tudi v sovražnem delovnem okolju, kar vpliva na njihov poklicni razvoj in dobro počutje. 

Evropska komisija namerava prevzeti pobudo v boju proti tej krivici. V prihodnjih tednih bo predstavila akcijski načrt za odpravo plačne neenakosti med spoloma, novembra pa gostila kolokvij o pravicah žensk v viharnih časih. Takrat naj bi bil razglašen tudi evropski steber socialnih pravic, ki prav tako poudarja pomen enakega plačila za delo enake vrednosti. V EU dosegajo ženske enake ali celo boljše učne izide kot moški, kar pa se ne odraža na trgu dela. Leta 2016 je imelo v Uniji zaključeno terciarno izobrazbo 33 % žensk in 29 % moških. Hkrati je skupna stopnja delovne aktivnosti žensk za 11,6 odstotne točke nižja kot pri moških. Na vodstvenih položajih največjih podjetji v EU je še vedno premalo žensk. Med 14 predsedniki uprav je samo ena ženska in med 20 izvršnimi direktorji prav tako samo ena. Evropski dan enakega plačila se vsako leto praznuje na dan v letu, ko ženske v primerjavi z moškimi prenehajo prejemati plačilo, kar je skoraj dva meseca pred koncem leta.

Podatki Eurostata kažejo, da je plačna razlika med moškimi in ženskami v Sloveniji leta 2015 znašala 8,1 %.

Vsako leto od 1. do 7. novembra poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko so na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije v prodaji doplačilne znamke, na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa doplačilne vozovnice (25.000).

Vsako leto od 1. do 7. novembra poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko so na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije (Ur.l. RS, št. 7/93, 79/2010) na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije v prodaji doplačilne znamke (1.800.000), na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa doplačilne vozovnice (25.000).  

Nakup doplačilnih znamk in vozovnic je obvezen, vrednost znamke in doplačilne vozovnice pa na podlagi 28. člena Zakona o RKS in sklepa Vlade RS (štev.: 426-4/2017-3, z dne 20.4.2017)  za leto 2017 znaša 0,17 EUR. Sredstva, zbrana s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic v Tednu solidarnosti, se stekajo v Sklad solidarnosti Rdečega križa Slovenije in so namenjena pomoči ljudem ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega oz. takojšnji pomoči posameznikom in družinam ob manjših nesrečah (požari, poplave, plazovi, …). 

»Teden solidarnosti je priložnost, da se spomnimo pomena solidarnosti kot temeljne vrednote posameznika in socialne države in pokažemo, da solidarni ljudje pomagamo drugim ljudem in verjamemo, da bodo tudi drugi ljudje pomagali nam, če bomo potrebovali njihovo pomoč. Še posebej ob nesrečah je stiska prizadetih stiska nas vseh«,  je ob letošnjem tednu solidarnosti povedal dr. Dušan Keber, predsednik Rdečega križa Slovenije. Več o tednu solidarnosti lahko preberete tukaj.

Mirjana Jarc, 

strokovna sodelavka za pridobivanje sredstev in odnose z javnostmi

Okoli 264 milijonov otrok in mladih po svetu se leta 2015 ni izobraževalo.

Na svetu pa je 40 držav, kjer četrtina otrok ni zaključila srednje šole, ter le 14 držav, kjer jo je zaključilo 90 odstotkov otrok, je sporočila Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Organizacija je v svojem poročilu o napredku razvojnih ciljev ZN za izobrazbo še zapisala, da so po padcu števila šolanih otrok okoli leta 2000 opazili, da njihovo število sedaj stagnira. Po svetu okoli 83 odstotkov otrok zaključi osnovno šolo, le 45 odstotkov pa tudi srednjo, je razvidno iz podatkov 128 držav med obdobjem od leta 2010 do 2015. Čeprav je v 82 odstotkih nacionalnih ustav zapisana pravica do izobraževanja, pa jih le 55 odstotkov to tudi zagovarja pred sodišči.

Vlade so glavni nosilci pravice do izobraževanja 

Ampak v skoraj polovici držav ta pravica ne more biti osnova za sodni primer. V poročilu so opozorili, da morajo vsi prevzeti svoj del odgovornosti v izobraževalnem sistemu, vendar bi moral biti prevzem odgovornosti za šole bolj elastičen. Statistični podatki namreč niso dokazali, da naj bi se izobraževalni sistem izboljšal, če se kaznuje šole, kjer učenci dosegajo slabše rezultate.

Ob tem so navedli ameriški zakon, ki grozi šolam z zaprtjem, če njihovi učenci dosegajo slabše rezultate. Zakon namreč ni imel pozitivnega učinka na usposobljenost učencev oz. je bil ta minimalen, je pa še poglobil vrzel med belopoltimi in temnopoltimi učenci ter njihovimi sposobnostmi. Unesco pa je še opozoril pred ukrepi, ki promovirajo konkurenčnost med šolami in ponujajo staršem več možnosti glede izbire šole za svoje otroke. Veliko razvitih držav je namreč v zadnjih 25 letih spodbujalo zakonodajo, ki podpira raznolikost šol, vendar se je to obrestovalo le premožnejšim družinam, ki so tudi imele dovolj denarja, da svoje otroke pošljejo na zasebne šole oz. tiste s posebnimi programi. Problema pa niso rešile niti različne štipendije, ki krijejo stroške izobraževanja, so še ocenili v poročilu.

Kocbekov dom na Korošici (1808 m) je pretekli petek, 20. oktobra, popolnoma uničil požar, Planinsko društvo (PD) Celje Matica pa bo predvidoma spomladi že začelo na Korošici graditi novo planinsko kočo. Investicija bo po prvih ocenah vredna najmanj 400 tisoč evrov. Sredstva od zavarovalnice ne bodo zadoščala, zato so pri PD Celje Matica odprli poseben bančni račun za pomoč pri zbiranju sredstev za gradnjo novega doma, hvaležni bodo za vse prispevke.

Kocbekov dom na Korošici je bil konec oktobra že v zimskem režimu obratovanja in zaprt, požar pa se je zaradi neprevidnosti obiskovalcev zimske sobe razširil na celotno stavbo in popolnoma uničil planinski dom. Ob južnem vznožju Ojstrice je ostalo samo pogorišče z nekaj ožganimi kamnitimi stenami in zvito fasadno pločevino. Neuradno je škoda ocenjena na 300.000 evrov, nanašajoč se na škodo na objektu, ni pa upoštevan izpad prihodka.

Prvo kočo na Korošici je požar uničil že leta 1881, le pet let po odprtju. Naslednje leto so zgradili novo, ki je bila skozi čas deležna več obnov in dozidav, obsežnejše obnove so se lotili v zadnjem obdobju. “Ravno smo končali dvanajstletno obdobje tretje sanacije Kocbekovega doma. Izvedena je bila statična sanacija kamnitih sten, sanacija vodotesnosti fasadnih sten z obitjem doma s pločevino, zamenjava notranje opreme, preplesk celotnega doma, pred tednom dni smo končali montažo novih stranišč in fotovoltaike. V tem obdobju je bilo vloženih več kot 200.000 evrov in številne prostovoljne ure naših članov,” razloži predsednik PD Celje Matica Mirko Doberšek. 

Planinsko društvo bo predvidoma spomladi začelo na Korošici graditi nov planinski dom. “Upravni odbor društva se je odločil, da postavimo nov Kocbekov dom na Korošici, kajti prevelika je pomembnost te visokogorske postojanke na križišču poti s Koroške, Štajerske in Kranjske. Določen je bil gradbeni odbor, ki bo pripravil smernice za nadaljnje delo. Dom je bil zavarovan, a sredstva, ki jih bomo prejeli od zavarovalnice, ne bodo zadoščala za gradnjo doma, ki bo odvisna od financ in vremena, računam pa, da bo dom zgrajen v dveh letih,“ napoveduje Doberšek. Gradnja sodobne planinske koče z upoštevanjem ekološke in energetske učinkovitosti bo po prvih ocenah vredna najmanj 400 tisoč evrov. “Po medijskih objavah o požaru v Kocbekovem domu smo doživeli zelo širok odziv ljudi, društev in civilnih združenj, ki želijo pomagati, zato smo pri Abanki Celje odprli poseben račun. S široko podporo in racionalno rabo denarja smo prepričani, da bomo uspeli,” dodaja predsednik PD Celje Matica.

Za vse, ki bi želeli priskočiti na pomoč pri gradnji novega planinskega doma na Korošici, je PD Celje Matica odprl poseben račun. Hvaležni bodo za vse prispevke.

TRR: 051 0080 1595 8723

Sklic: 00 005 

Namen: prispevek za izgradnjo novega doma na Korošici

“Vse akcije, ki se bodo odvijale na pogorišču, bodo vodene s strani našega društva in opravljane s pomočjo planincev in drugih ljubiteljev gorske narave, ki se jim že vnaprej zahvaljujemo. Predvideva se že prva akcija čiščenja pogorišča, saj ga ne moremo zaščititi pred radovedneži in skritimi pastmi novozapadlega snega, kar je lahko smrtno nevarno,” še sporočajo iz PD Celje Matica, ki bodo aktualne informacije objavili na svoji spletni strani, najti jih bo tudi na spletni strani PZS. 

“V Planinski zvezi Slovenije se zavedamo, da požar, ki je uničil Kocbekov dom na Korošici, ni povzročil škode samo prizadevnim planincem in lastnikom objekta, PD Celje Matica, ampak je to velika izguba za celotno planinstvo. Zato smo v stalnem stiku z vodstvom planinskega društva in pričakujemo, da se bomo aktivno vključili v vse aktivnosti gradbenega odbora za pripravo in izvedbo novogradnje. Skupaj bomo dorekli, na katerih področjih lahko PZS glede na razpoložljive možnosti najučinkoviteje pomaga,” poudarja podpredsednik PZS Miro Eržen in dodaja: “Ob nesreči, ki je prizadela PD Celje Matica, je veliko posameznikov, ki želijo tako ali drugače pomagati. Tudi v imenu PZS se jim za to pripravljenost iskreno zahvaljujemo in jim sporočamo, da lahko finančna sredstva nakažejo na poseben TRR, tisti, ki bi želeli pomagati s prostovoljnim delom, pa naj spremljajo spletno stran PD Celje Matica in PZS, kjer bodo objavljene ustrezne informacije o terminih in drugih pogojih izvedbe delovnih akcij. Pri tem prosimo za razumevanje in potrpljenje, saj mora gradbeni odbor delovne akcije ustrezno načrtovati, da bodo glede na specifičnost situacije, lokacije pogorišča in drugih okoliščin potekale učinkovito in varno.”

Jutri, 27. oktobra, bo na Pogačarjevem trgu še zadnjič to sezono zadišalo iz loncev Odprte kuhne.

V petek, 27. oktobra, se bo kulinarični vrtiljak Odprte kuhne še zadnjič to sezono zavrtel na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Na sklepnem dogodku bo sodelovalo 35 različnih ponudnikov, ki bodo obiskovalce, poleg priljubljenih klasik, razveselili tudi z jesensko obarvanimi dobrotami, kot so lečina čorba, domača dimljena klobasa in kruhov hren z ocvirki, kuhano vino, gobova juha ali pečen krompir s slanino. Zadnje petkovo druženje ob najboljši ulični hrani izpod rok najboljših slovenskih kuharskih mojstrov se bo začelo ob 10. uri in končalo ob 21. uri.

S tem se bo zaključila že peta sezona delovanja te gurmanske in turistične senzacije v prestolnici, katere stojnice so letos obiskali mediji, blogerji in dobrojedci z vsega sveta. To je središču mesta ob petkih nadelo še posebej zabaven in kozmopolitski pridih. »Da ne bo pomote: naši najbolj cenjeni obiskovalci so domačini. Zavedamo se, da brez njihove podpore Odprta kuhna ne bi bila to, kar je. Smo pa ponosni, da projekt igra pomembno vlogo pri umeščanju Slovenije na kulinarični zemljevid sveta, kar je tudi eden naših ciljev. Letos tako skoraj ni minil petek, da Odprte kuhne ne bi obiskala kakšna mednarodna medijska ekipa. Za dobro urico so prišli s kanadske Ocean TV in ostali pol dneva, zabavno je bilo z ekipo japonske televizije, precej smo se nasmejali tudi simpatičnim nesporazumom ob gostovanju finske javne televizije in se za več ur zaklepetali z dopisnikom priznane britanske medijske hiše Monocle. Seveda ne morem mimo New York Timesa, ki je Odprto kuhno vključil v svoj prispevek o 36 urah v Ljubljani, prispevkov kulinaričnih in potovalnih blogerjev pa je toliko, da jim komaj še sledimo,« je pred zadnjim dejanjem 5. sezone Odprte kuhne povedala vodja projekta Alma Kochavy.

V sedmih mesecih kar 37 dogodkov širom Slovenije

Od 24. marca dalje, ko je Odprta kuhna ob skoraj poletnih temperaturah vstopila v svojo 5. sezono, je najbolj priljubljena kulinarična tržnica pri nas slikoviti Pogačarjev trg napolnila kar 27 petkov. »Vreme nam je bilo letos res izjemno naklonjeno, še posebej smo se razveselili prijetnih temperatur indijanskega poletja, ki so omogočile, da se lahko družimo še globoko v jesen. Poleg dogodkov v Ljubljani smo se z našo kulinarično karavano podali tudi na pet gostovanj v Celje, tri gostovanja v Novo Gorico ter dve v Koper, kjer nam je vreme še najbolj ponagajalo. Vsako mesto je nekaj posebnega in ima svojstveno energijo, zato so gostovanja vedno zabavna. Vsekakor pa so bili zame vrhunci sezone 100. Odprta kuhna v Ljubljani; obisk svetovno priznanega in z Michelinovimi zvezdicami nagrajenega chefa Massima Botture ob Tednu nezavržene hrane; ter naše prvo gostovanje na Ptuju, nad mestom in njegovo energijo sem bil resnično navdušen,« je sezono na kratko strnil Lior Kochavy in dodal, da je v peti sezoni sodelovalo skoraj 80 različnih ponudnikov z vseh koncev države.

Zimo bo ekipa Odprte kuhne kot običajno izkoristila za polnjenje kreativnih baterij, iskanje novih ponudnikov in prijateljska srečanja z obstoječimi ponudniki, »spomladi pa se polni novih idej zopet vidimo. Naš cilj še naprej ostaja najširši javnosti predstavljati vrhunsko ulično kulinariko izpod rok najboljših slovenskih kuharskih mojstrov ter obiskovalkam in obiskovalcem nuditi resnično izjemno družabno doživetje,« je napovedal Lior Kochavy.

Skupina raziskovalcev z Univerze v Ljubljani je odkrila mehanske povezave med bakterijami, za katere je veljalo, da ne obstajajo.

Raziskovalci so prvi opazili, da se celice v suspenziji povežejo v nevidno mrežo, prek katere sledijo gibanju optično ujete bakterije. Za vidno bakterijsko strukturo se skriva nevidna mreža medceličnih povezav, ki predstavlja do sedaj nevidno tkanino ekosistema. Temeljno naravoslovno odkritje raziskovalcev Univerze v Ljubljani omogoča novo razumevanje bakterijskega sodelovanja, komuniciranja in njihovega vpliva na okolje.

Vse od definicije planktona leta 1887 so bili raziskovalci prepričani, da je gibanje bakterij prvenstveno določeno s tokom okoliške vode, kjer celice nimajo medsebojnih povezav in se prosto gibljejo neodvisno druga od druge. Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so nedavno dokazali, da to ne drži. »Fizične povezave med bakterijskimi celicami so v planktonski obliki prisotne, vendar jih s standardnimi mikroskopskimi tehnikami ni mogoče zaznati. Medtem ko lahko posamezne celice v razredčenih bakterijskih suspenzijah vidimo in preštejemo, je njihove povezave mogoče dokazati šele z aktivno motnjo ene ali več celic, ki so v medsebojnem stiku ,« je ob pomembnem odkritju povedal vodja skupine raziskovalcev prof. dr. David Stopar z Biotehniške Univerze v Ljubljani. Da bi to potrdili, so raziskovalci uporabili optično pinceto in kot prvi opazili, da se celice v suspenziji povežejo v nevidno mrežo, prek katere sledijo gibanju optično ujete bakterije. Za vidno bakterijsko strukturo se tako skriva nevidna mreža medceličnih povezav, ki predstavlja do sedaj še nevidno tkanino ekosistema.

Raziskava je pokazala, da so bile mehanske povezave prisotne pri nizkih gostotah bakterij, kar je v ostrem nasprotju s trenutno sprejetim modelom, da se mreženje bakterij pojavi šele pri visokih gostotah, pri prehodu v t. i. biofilm.

Bakterije so glede na rezultate raziskave sposobne izdelati dobro povezano mikrobno tkivo na dolge razdalje (tudi več kot 100 mm). To je presenetljivo, pravi Stopar, saj je do sedaj veljalo, da so enocelični organizmi v suspenziji med seboj nepovezani. Medcelična povezanost je bila vedno znak višje stopnje razvoja, rezervirana za večcelične organizme, poudari. A delo raziskovalcev na tem mestu še ni končano. Odkritje šibke viskoeleastične zunajcelične bakterijske mreže je prineslo dodatna vprašanja o delovanju bakterij v suspenzijah, hkrati pa omogoča reševanje nekaterih temeljnih mikrobioloških problemov, ki so vezani na medcelično komunikacijo bakterijskih celic in njihovo odpornost na protimikrobne snovi.

Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so ugotovili, da bakterije le niso tako osamljene, kot se je zdelo. Rezultati raziskave so spremenili pogled na naše dojemanje bakterij kot osamljenih samotnih celic, ki se družijo zgolj občasno, ko so razmere slabe. Temeljno naravoslovno odkritje omogoča novo razumevanje bakterijskega sodelovanja, komuniciranja in njihovega vpliva na okolje. 

Pri raziskavi so sodelovali raziskovalci s treh članic Univerze v Ljubljani:

–          Prof. dr. David Stopar, Biotehniška fakulteta

–          Simon Sretenović, Biotehniška fakulteta

–          Doc. dr. Iztok Dogša, Biotehniška fakulteta

–          Prof. dr. Rok Kostanjšek, Biotehniška fakulteta

–          Prof. dr. Igor Poberaj, Fakulteta za matematiko in fiziko

–          Dr. Biljana Stojković, Medicinska fakulteta