Temeljna načela zdrave prehrane

Smernice zdravega prehranjevanja določa prehranska piramida, ki so jo prvič predstavili pred približno dvema desetletjema.

Leta 2005 jo je nadomestila precej spremenjena MyPyramid, ki poudarja, da je za zdravje potrebno ravnotežje med prehrano in telesno aktivnostjo.

 

Natančnega recepta žal ni

Smernice zdravega prehranjevanja nam pomagajo, da se pravilno odločimo, da uživamo hrano, ki nam dolgoročno ne bo v škodo. A natančnega recepta za zdravo prehranjevanje ni, saj smo med seboj precej različni, tudi po genski zasnovi. Zelo pomembno je tudi okolje, v katerem živimo, pa izpostavljenost stresnim situacijam, svoje doda še fizična aktivnost. Zato raje govorimo o splošnih smernicah zdravega prehranjevanja. Kot zdravo se pojmuje prehranjevanje, ki dolgoročno ne bo imelo škodljivih posledic za naš organizem.

 

Smernice zdravega prehranjevanja na osnovi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije

V Sloveniji so na osnovi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pripravili 12 splošnih smernic zdravega prehranjevanja v okviru programa CINDI na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Te so:

  1. V jedi uživajmo in jejmo redno.
  2. Izbirajmo pestro hrano, vsebuje pa naj več živil rastlinskega kot živalskega izvora.
  3. Izbirajmo raje živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.
  4. Večkrat dnevno uživajmo raznovrstno zelenjavo in sadje.
  5. Nadzorujmo količine zaužite maščobe in nadomestimo večino nasičenih maščob z nenasičenimi rastlinskimi olji.
  6. Nadomestimo mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
  7. Hrano pripravljajmo zdravo in higiensko.
  8. Omejimo uživanje sladkorja in sladkih živil.
  9. Zaužijmo dovolj tekočine.
  10. Omejimo uživanje alkohola.
  11. Jejmo manj slano hrano.
  12. Bodimo telesno dejavni.

 

Tri do pet obrokov

Redno prehranjevanje obsega tri do pet obrokov na dan. Strokovnjaki priporočajo, da naj raje posegamo po živilih rastlinskega izvora, ki so poleg vitaminov in mineralov bogata še s prehranskimi vlakninami in antioksidanti. Izogibajmo pa se prečiščenemu (rafiniranemu) sladkorju, beli moki in oluščenemu rižu.

Maščobe in sladkor uvrščamo med skrita živila in se nahajajo v mnogih pijačah in sokovih, ki jim je dodan sladkor. Pred uživanjem zato preverimo vsebnost dodanega sladkorja ali še bolje, zamenjamo z živili brez dodanega sladkorja.

 

Pomembno je tudi pitje zadostnih količin tekočine. Organizem potrebuje za normalno delovanje 1,5 do tri litre vode na dan. Na količino vplivajo telesna masa, fizična in športna aktivnost, temperatura in vlažnost zraka, vrsta hrane, ki jo uživamo.

“Ne zakockaj svoje prihodnosti”

V okviru projekta “Ne zakockaj svoje prihodnosti” in programa brezplačne pomoči mladim s težavami, ki so posledica iger na srečo, te spletni portal za mlade www.mladihazarder.si  in Zavod Etnika vabita, da se prijaviš na:

NAGRADNI NATEČAJ za najboljši:

  • video
  • zgodbo ali pesem
  • fotografijo

Namen natečaja

Osnovni namen natečaja je povečati ozaveščenost mladih o tveganjih, ki jih prinaša igranje na srečo in o možnih negativnih posledicah, ko igranje uide izpod nadzora. Z natečajem želimo aktivirati mlade, ki gojijo ljubezen do umetnosti in jim ponuditi priložnost, da s kreativnim avtorskim  prispevkom pripomorejo k boljšemu osveščanju mladih in celotne slovenske javnosti o tej problematiki.

Kdo se lahko prijavi? 

Prijavijo se lahko mladi v starosti od 15 do 29 let.

Kategorije:

VIDEO

Dolžina filma ne sme presegati  tri (3) minute, lahko pa je seveda krajši.

Filmske zvrsti: Videospot, dokumentarec, igrani film, animirani film, …

Tehnične zahteve: filmi se lahko posnamejo z vsemi razpoložljivimi napravami, s katerimi je dandanes moč snemati video. To so lahko vse vrste kamer, fotoaparatov ali mobilnih telefonov.  Visoka tehnična kakovost filmov je seveda dobrodošla, vendar pa bodo v pri ocenjevanju vaših izdelkov najvišje ocene dobile predvsem najboljše ideje. Video nam pošljete na CD ali DVD nosilcu.

FOTOGRAFIJA, ZGODBA ALI PESEM

Najboljši rezultat bo dal pristop, pri katerem avtor ne bo iskal resnične zgodbe, ampak bo ponudil izdelek (fotografijo, pesem ali zgodbo), ki je plod domišljije oz. čista fikcija.

V vsaki kategoriji bomo podelili samo po eno praktično nagrado. Dobil jo bo izdelek, ki ga bo med vsemi prispelimi avtorskimi deli v njegovi kategoriji komisija ocenila za najboljšega.

Kategorije in višina nagrad :

  • Nagrada za naj video:  zunanji disk 2 TB
  • nagrada za naj zgodbo ali pesem: knjiga enega od nobelovcev po lastnem izboru
  • nagrada za naj fotografijo:  pomnilniška kartica 32 GB 

Pravice:

Organizator natečaja Zavod Etnika ima pravico vse nagrajene izdelke javno objavljati oz. jih uporabljati za potrebe osveščanja. Tudi avtorji imajo pravico objaviti svoje izdelke.

 

Rok za prijavo:

Nagradni natečaj se zaključi  16. novembra 2015. To je zadnji dan, ko boste še lahko odposlali kuverto z vašim avtorskim delom (v primeru videa).  Hkrati boste morali poslati še prijavo oz. spremni e-mail  na naslov: natecaj@mladihazarder.si, v katerem boste navedli vaše osnovne osebne podatke (ime in priimek) ter s katerim avtorskim delom sodelujete na natečaju. V primeru pošiljanja fotografije, zgodbe ali pesmi bo dovolj, če vašo prijavo in izdelek pošljete po e-pošti.

Razglasitev nagrajencev

Predstavitev avtorskih izdelkov in razglasitev nagrajencev bo 20. novembra 2015 v Mariboru, v okviru prireditve Dan brez stave.

Dodatne informacije:

E-pošta:  natecaj@mladihazarder.si,  diana.natecaj@gmail.com,  tel. 040 88 99 18

Spletna stran projekta:  www.mladihazarder.si

FB: https://www.facebook.com/NeZakockajSvojePrihodnosti?ref=hl 

Igraš športne stave oz. druge igre na srečo?

Te skrbi, da staviš ali igraš prepogosto?

Izpolni anonimni test o tvojih navadah pri igranju iger na srečo!

http://www.mladihazarder.si/index.php/test

Izvajalec natečaja:

Zavod Etnika

Dravska 8, 2000 Maribor

www.etnika.si

“A zmenkaš?”

Dejtaš? Se s kom dobivaš? A s kom hodiš?

MOŽNE PASTI ZMENKANJA


Droge za posilstvo

V lokalih in na zabavah ne puščaj svoje pijače brez nadzora, saj lahko postaneš žrtev droge za posilstvo (ryhpnol ali ‘roofies’, ketamin in GHB ali ‘tekoči ekstazi’, ‘juice’, ‘G’).

Kaj lahko narediš za svojo varnost?

  • Ne sprejemaj pijač v kozarcih, odprtih steklenicah, pločevinkah ali plastenkah (alkoholnih ali brezalkoholnih) od nekoga, ki ga ne poznaš zares dobro in mu ne zaupaš dovolj.
  • Pijačo naročaj le za šankom in ves čas spremljaj njeno pripravo.
  • Nikoli ne puščaj svoje pijače nenadzorovane.

Spletno zmenkanje in klepetanje

Klepetalnice, forumi in socialna omrežja (npr. Facebook, MySpace, Tubely itd.) so razširjen način spoznavanja novih ljudi. Vendar pa oseba na drugi strani ni nujno to, za kar se izdaja.

Kaj lahko narediš za svojo varnost?

  • Ne izdajaj svojih osebnih podatkov (ime in priimek, telefon, naslov, v katero šolo hodiš…), ne objavljaj ali pošiljaj fotografij in ne uporabljaj spletne kamere.
  • Ne odgovarjaj na nespodobna sporočila.
  • Če se z nekom dogovoriš za zmenek, se srečajta podnevi, na javnem kraju. Povej staršem ali prijateljici oziroma prijatelju, kje si in kdaj se vrneš.

Zmenek z bežnim znancem / neznancem

Na zabavi, preko znancev ali »na slepo« srečaš nekoga, ki te povabi na zmenek ali predlaga, da zapustita zabavo in odideta nekam na samo.

Kaj lahko narediš za svojo varnost?

  • Zavrni povabilo, da odideta na samo – ne poznaš ga dovolj, da bi mu lahko zaupala.
  • Če se želiš z njim vendarle sestati, mu predlagaj, da se dobita podnevi in na javnem kraju. Povej staršem ali prijateljici oziroma prijatelju, kje si in kdaj se vrneš.
  • Z nekom, ki mu ne zaupaš popolnoma, nikoli ne odidi v tujino ali mu izroči svoje osebne izkaznice ali potnega lista. Lahko namreč postaneš žrtev trgovine z ljudmi.

 

ALI ZMENKAŠ Z NEKOM, KI …

… te v javnosti žali, ponižuje ali zmerja?

… ima ljubosumne izpade zaradi tvojega druženja s prijateljicami in prijatelji?

… ti prepoveduje druženje s prijateljicami ali prijatelji?

… zahteva, da mu vedno, ko nisi z njim, poveš, kaj počneš oziroma kam greš?

… ima izbruhe jeze in napade besa?

… te zalezuje?

… med prepirom razbija ali meče stvari ob tla ali v steno?

… ti nadzoruje klice ali SMS sporočila ali brez tvojega dovoljenja bere tvojo e-pošto?

… te tepe, brca, ščipa, lasa, davi, sili v poljubljanje ali spolni odnos?

… te sili, da z njim piješ alkohol ali uživaš droge?

… te krivi za svoje probleme?

… ti grozi, da bo škodil tebi, sebi ali tvoji družini, če ga ne boš ubogala?

… se pogosto opravičuje za nasilje v smislu ‘oprosti, nikoli več ne bom tega storil?

… te izsiljuje na način ‘če bi me imela dovolj rada, bi to storila?

… ti ukazuje in namesto tebe sprejema odločitve, kot na primer, kaj boš oblekla, kam in s kom boš šla?

Če si na eno izmed zgornjih vprašanj odgovorila z DA, si lahko žrtev nasilja med zmenkanjem!

  

KDAJ GOVORIMO O NASILJU MED ZMENKANJEM?

 

Nasilje med zmenkanjem je vsako fizično, spolno, psihično ali ekonomsko nasilje ene osebe proti drugi med njunim zmenkanjem.

 

Ne zatiskaj si oči, da se tebi kaj podobnega ne more zgoditi:

  • fizično nasilje (odrivanje, klofute, brce, pretepanje, lasanje, metanje stvari vate…)
  • psihično nasilje (nadzor, zahteve po neprestani pozornosti ali spolnosti, zatiranje, poniževanje, kaznovanje s tišino, da si te lasti, žaljenje, nenehno kritiziranje, norčevanje iz tebe, izbruhi jeze nad tabo, da ti postavlja pravila…)
  • spolno nasilje (neželeno dotikanje, vsiljen spolni odnos, nadlegovanje…)
  • ekonomsko nasilje (te finančno izkorišča ali izsiljuje, od tebe zahteva, da zanj opravljaš nelegalne stvari, ti prepoveduje, da bi delala…) 

Do nasilja med zmenkanjem lahko pride že na prvem ali enem samem zmenku kot enkratno nasilno dejanje ali pa se ponavlja kot vzorec nasilnih dejanj. Če se bo nasilje na zmenku pojavilo enkrat, se bo najverjetneje še ponovilo.

 

Izpadi ljubosumja in posesivnosti NISO izrazi ljubezni.

 

KAJ LAHKO STORIŠ, ČE JE DO TEBE NASILEN FANT, S KATERIM ZMENKAŠ?

 

  • Poiščeš podporo pri družini, prijateljicah, prijateljih, sošolkah, sošolcih ali pri šolski svetovalni službi. 
  • Poiščeš psihosocialno pomoč pri nevladnih organizacijah. Nekaj jih najdeš na www.uem.gov.si 
  • Se pogovoriš s kom na najbližjem centru za socialno delo. 
  • Pokličeš policijo (113), kadar gre za fizično ali spolno nasilje, oziroma nasilje prijaviš na najbližji policijski postaji. 
  • Poiščeš zdravniško pomoč, če si žrtev posilstva. Povej, kaj se ti je zgodilo – pomembno je, da se skrbno hranijo vsi morebitni dokazi. 
  • Izogibaj se srečanja z njim; izogibaj se samotnim ulicam in soseskam; bodi vedno v družbi oseb, ki jim lahko zaupaš; če opaziš, da ti sledi, pojdi do najbližje trgovine, hiše ali po mobilnem telefonu pokliči policijo ter se izogibaj vsakdanjim potem domov, v šolo, na fakulteto, v službo ali trgovino.

Več informacij o nasilju med zmenkanjem najdeš na www.uem.gov.si

  

TVOJE ZMENKARSKE PRAVICE: 

  • da se fant, s katerim zmenkaš, do tebe vedno obnaša spoštljivo
  • da si sama izbiraš svoje prijateljice in prijatelje
  • da sama odločaš o lastnem telesu
  • da imaš svoje mnenje in misli ter jih lahko vedno izraziš
  • da si lahko kadarkoli premisliš
  • da lahko kadarkoli zapustiš vajin odnos
  • da imaš pravico reči NE
  • da te mora obravnavati kot enakovredno
  • da se ne strinjaš z njim
  • da te ni strah, ko si z njim
  • da sama odločaš o svoji lastnini
  • da ti ne grozi
  • da s tabo ne manipulira
  • da lahko v odnosu ohranjaš svojo individualnost
  • da vajinega razmerja ne pogojuje (z npr. ‘če ne boš spala z mano, bom odšel’ itd.)
  • da te fant ne zlorablja fizično (odriva, klofuta, brca, pretepa, lasa, vate meče stvari…)
  • da te fant ne zlorablja psihično (nadzoruje, zahteva neprestano pozornost ali spolnost, te zatira, ponižuje, kaznuje s tišino, si te lasti, te žali, nenehno kritizira, se iz tebe norčuje, večkrat znori nad tabo, ti postavlja pravila…)
  • da te fant ne zlorablja spolno (neželeno dotikanje, vsiljen spolni odnos, nadlegovanje…)
  • da te fant ne zlorablja ekonomsko (ti jemlje denar, od tebe zahteva, da zanj opravljaš nelegalne stvari, ti prepoveduje, da bi delala…)

 

TVOJA ZMENKARSKA DOLŽNOST:

 

Da fantu, s katerim zmenkaš, tudi sama ne storiš ničesar od zgoraj naštetega. 

 

 

O kampanji Vesna – živeti življenje brez nasilja

 

Mladi proti nasilju nad ženskami in dekleti!

 

Ženske in dekleta največ nasilja doživljajo v družini in intimnih odnosih. V Sloveniji je vsaka druga ženska doživela eno od oblik nasilja.

 

S selfiejem sporoči, da si proti nasilju nad ženskami in dekleti!

 

Posnemi selfie in ga:

a) objavi na Facebook zidu Enakost spolov

b) objavi na svojem Instagram profilu

in ne pozabi pripisati oznake: Nasilje je #cistmim

 

Če prek zasebnega sporočila na Facebooku Enakost spolov pošlješ še svoj naslov, v zahvalo prejmeš zapestnico in USB ključek s sloganom kampanje.

Zabava kar doma

Čeprav je bil vikend, sem bila nekoliko brez volje. Ignorirala sem klice prijateljic, ki so bile že v polni pripravljenosti.

Oblečene v seksi obleke in namazane s privlačno rdečo šminko. Pripravljene so bile za žur do jutranjih ur, predvsem pa za lov na najbolj vroče moške v diskoteki. Lov na vroča moška telesa me je sicer malo mikal, a mi je brezvoljnost preprečila, da bi odšla iz toplega doma. V spodnjem perilu sem sedela na kavču in gledala neko ameriško oddajo, v kateri se kregajo in udarjajo drug po drugem. Tudi oddaja me kmalu ni več zabavala, zato sem začela preklapljati med programi. Kmalu me je zaneslo na tiste programe, katerih vsebina ni primerna za otroke. Začela sem gledati prvi pornič, ki sem ga uspela najti, in kmalu me je začela muca močno ščemeti. Sedela sem na kavču in kmalu sem se začela božati. Čisto nežno in čisto počasi sem se gladila po trebuščku. S prstki sem nagajivo, nežno in počasi krožila okrog uhančka v mojem popku. Pomaknila sem se malo višje in si začela dražiti bradavičke. Takoj so nabreknile. Božala sem se po vratu, kar mi je povzročalo mravljince po celem telesu. Oslinila sem konice svojih prstkov in se z vlažnimi rokami spet spustila proti popku. Zmrazilo me je ob občutku vlage na mojem telesu. Gledala sem žensko, ki je nastopala v porno filmu. Bila je tako lepa. Tako lepo zagorela in tako živahna. Svoje telo je razkazovala s takim ponosom, da sem si želela, da bi bila z njo. Imela je tako lepe, velike naravne prsi, gladko kožo, svilnate lase in napeto ritko. Predstavljala sem si, kako jo poljubljam po popku in se spuščam čedalje nižje k njeni muci. Želela sem si jo polizati in se poredno poigrati z njeno muco. Slekla sem si spodnje hlačke in si predstavljala, da je z mano na kavču. Spet sem oslinila prstke in se začela igrati z muco. Čedalje hitreje in močneje sem s prsti drgnila po ščegetavčku. Zaprla sem oči in si predstavljala, da se z mojo muco igra ona. Tako me je vzburjala in tako noro sem si želela, da bi me zadovoljila, da mi samozadovoljevanje ni bilo dovolj. Odločila sem se, da nemudoma pokličem prijateljico, ki ima vedno tako pokvarjene želje kot jaz. Poklicala sem jo, jo dala na zvočnik in ji opisovala, kaj počnem. »Moja muca in prstki so čisto vlažni. Oh, kako mi ugaja, ko si dražim ščegetavček. Vse bi dala, da prideš in mi poližeš muco.« Po samo treh stavkih ni imela niti enega pomisleka več. Obljubila mi je, da nemudoma pride. Bila sem tako potrebna in moja muca je bila tako vlažna, da sem jo komaj pričakala. Na televiziji sem pustila, da se je predvajal porno film. Tako sem vedela, da bo tudi ona še bolj pohotna in poredna. Svoje navadno spodnje perilo sem zamenjala za seksi svileno perilo. Dodala sem še samostoječe nogavice, se malo napudrala, poudarila ustnice s svetlečo šminko in pripravljena sem bila na divjanje med rjuhami. Pozvonilo je! Kar v spodnjem perilu sem ji odšla odpret vrata. Takoj ko sva se zagledali, sva si v očeh prebrali, kako si želiva biti druga z drugo. Točno ve, kaj mi je všeč, zato se je oblekla kot po meri zame. Bila je v dolgem črnem plašču. Ko je vstopila v stanovanje, ga je slekla in pod plaščem je bila čisto gola. Na sebi je imela le dolgo verižico okrog vratu, katere obesek je segal točno med njeni sočni meloni, in čevlje z visoko peto. Pokvarjeno se mi je nasmejala, me prijela za roko in peljala proti dnevni sobi. Nasmehnila se je, ko je videla, kaj se vrti po televiziji. Na skrivaj je s kotičkom očesa pogledovala proti televiziji, v glavnem pa je vso pozornost namenila meni. Posedla me je na kavč, me prijela za kolena in mi razprla noge. Pokleknila je pred mano in mi začela slačiti vroče hlačke. Dražila me je s čisto nežnimi dotiki. S prstki se je dotaknila moje muce, takoj za tem pa je svoje prstke odmaknila in začela božati moje nabrekle bradavičke. Iz bradavičk se je počasi spuščala proti popku. Uporabila je svoje dolge nohte in z njimi vijugasto spolzela proti popku. Pri popku je zaokrožila in se spustila še nižje. Spet me je začela božati po muci. Že takrat sem globoko dihala in si želela še več. Nenehno sem ji govorila: »Poliži jo, poliži jo.« Brez težav mi je ustregla. S svojim vlažnim jezičkom si je obliznila ustnice in se spustila v moje mednožje. Muca je postala še bolj vlažna kot prej in po celem telesu sem že čutila tisti dober občutek, ki ga nihče ne zna opisati ali pojasniti – tisti občutek, ki ga imaš po telesu, takrat ko čutiš, da ti bo kmalu prišlo. Postajala je vse bolj groba. Njen jeziček se je igral z mojim ščegetavčkom. Za trenutek je prenehala in me prišla poljubit in mi prišepnit na uho, da je moja muca najlepša. Takoj za tem pa se je spet spustila pod moj popek in začela divje lizati mojo muco. Medtem je s svojimi prstki hitro prodirala vame. In spet se je začelo, tisti nori občutek, tik pred orgazmom. Čutila sem, kako mi prihaja. Noro sem se drla od užitka in zahtevala še in hitreje. Vse želje mi je tako kot vedno izpolnila in … prišlo mi je. 20 sekund nebeškega užitka, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Ko sem prišla k sebi in sem ji želela vrniti vse užitke, je pozvonilo. Samo nasmehnila se mi je in rekla: »Saj nimaš nič proti, če ti bo moj fant malo pomagal, kajne?«

Evans Avenue

Eno leto sva s kolegom preživela v Kanadi – kot mnogi drugi sva šla tudi midva preverit, ali je trava res bolj zelena na drugi strani luže.

Vrnil sem se pred pol leta in bom z vami delil nekaj misli iz mojega mentalnega »Kanadskega dnevnika«.

 

Poletje – klima – čeki

»Sranje, imajo klimo na teh avtobusih v vsem Torontu nastavljeno na 15 stopinj? Mislim, zunaj 38, v avtobusu pa 15, 16 stopinj … Kje imajo pamet, Kanadčani zarukani!« se jezi Žiga (kolega, s katerim sva skupaj odšla v Kanado), medtem ko jaz ven gledam hiše in ulice, ki bežijo mimo. Držeč pogled ven in močno v svojem svetu se polagoma obrnem naprej in vmes odgovarjam: »Stari in isto na podzemni. Ne moreš verjeti, dejansko moraš v službo sredi poletja vlačiti puloverje.« Obrnem pogled nazaj med hitro nizajoče se ulice: Islington Avenue, Horner Avenue, Kipling Avenue, Wickman Road, Bellman Avenue, sva že na polovici, kmalu prihaja Brown's Line, ulica, kjer je največji center za Slovence v Torontu. Dve banki, cerkev in velika dvorana so med drugim del kompleksa, ki so ga zgradili izseljenci iz Slovenije. Čeprav se preklemani avtobus drugače ustavlja na vsakih deset metrov, gre danes pot hitro; ni čudno, saj sva skorajda edina potnika. Delta Street, Gamma Street, Beta Street, The East Mall so nekatere zadnje ulice pred ulico Brown's Line, ki je skorajda zadnja postaja pred najinim današnjim ciljem – Sherway Gardenom. »Napredni« Kanadčani so na marsikaterem področju nerazumljivo zadaj in tako je tudi v plačilnem sistemu, kjer delodajalci svoje zaposlene še vedno plačujejo – ne boste verjeli – s čeki. Mega-super-duper plačilno sredstvo, ki kar kliče po prevarah in ropih (v Kanadi z lahkoto unovčiš ček nekoga drugega), sva s tem obiskom banke dokončno odkljukala iz najinega »Canada Bucketlista«. Samo pol leta po tem, ko sva prišla sem. Imava to hitrost.

 

Zima – hoja – jeza

Konec še enega delovnega dne (ali noči?). Pet sekund pozneje sem popolnoma pripravljen na hojo domov iz 12-urne nočne izmene v največji severnoameriški tiskarni plastičnih vrečk – Hymopack – v vlažen zimski mraz Ontaria. Pet kilometrov hoje.

Še je noč, a ne bo dolgo, ko bodo ledene površine na pločnikih zasijale v prvih sončnih žarkih dneva. Držim trden korak, ki ga iztegujem iz enega samega razloga – da dolga mrzla pot mine karseda hitro. Evans Avenue, tu smo, zdaj samo še naravnost. A več kot štiri kilometre. Beta Street. Dolgo časa že hodim. Gamma Street. Zdaj čutim pot na čelu, kar kaže na to, da sem imel vendarle srečo: noč ni bila »ontarijsko« ledena. A noge so pretežke … Mali semafor na vhodu v mini stransko ulico mi kaže rdeče, sredi zahodnega predmestja Toronta nekdo na nekoga kriči: »Ko je** še tebe.« Grem samo mimo – Balkan povsod, kjer si. Delta Street. Kdo vas poimenuje, ulice neumne, neizvirne? Hodim. Sonce se dviga, toplote še ni, a ni mi mar – jaz »švicam« v Torontu sredi zime. Hodim. Treeview Drive. Predmestje spi v nedeljskem jutru, javni prevoz Toronta prav tako. Ob nedeljah začne polno delovati šele ob 9. uri. Močno prepozno zame. Bellman Avenue. Dolga hoja je še do nje, a jo že dobro vidim. Wickman Road, sem že bližje domu, to je že moje »okrožje«. Kipling Avenue. Bolečih nog čakam na velikem križišču, kjer ta ulica seka Evans Avenue. Zelena luč in noge se le stežka premaknejo. Cesta je ravna in vidi se daleč, zdaj hodim naravnost proti soncu, a zdi se, da ne proti svetlobi. Živčno v službi, samotno doma; mraz, ki ne izginja – iz srca. Islington Avenue. Zadnji koraki, a ni mi več mar. Hodim sicer še vedno hitro, a misli so zdaj težke in jezen sem na vse po spisku: na javni prevoz, ki v 2,5-milijonskem mestu v nedeljo zjutraj ne obstaja, na službo, kjer ne obstaja prav veliko možnosti za mentalni ali kakršenkoli drug napredek (moj in njihov), na najemodajalca, s katerim se prerekava za ceno mize, ki sem jo kupil in jo bom pustil v sobi, ko odidem – človek, očitno bogataš, baranta z menoj za ceno te mize in na koncu, utrujen od samega barantanja, pristanem, da mi za mizo da 20 kanadskih dolarjev (13 evrov!!!). V jezi se seveda spomnim tudi na prijatelje v Sloveniji, ki so vedno zasedeni, ko bi hotel z njimi na Skypu govoriti, in seveda sem najbolj jezen, da mi ni uspelo najti niti ene službe, ob kateri ne bi delal kot kreten.

 

Med takim razmišljanjem odprem vrata. Soba je prazna in slabe volje ugotovim, da sem (neupravičeno) jezen tudi na Žiga, ki je vmes že odšel nazaj. Zaprem vrata (62 Evans Avenue) – »doma sem«. Toliko o bolj zeleni travi na drugi strani luže …

Rezervniavtodeli24.si – spletna prodaja avtodelov

Kam na spletu po rezervne avtodele? Novi avtomobilski deli ali rezervni avto deli? Kaj kupiti in za koliko? To so zapletena vprašanja, ki pa imajo enostavne odgovore. Nekateri avtodeli se ne bi smeli nikoli kupovati rabljeni. Nekateri rabljeni rezervni avto deli so lahko boljši od obnovljenih delov. Nekateri novi avtodeli niso tako dobri, kot rabljeni avto deli. Ne skrbite, bom razložil!

Spodaj so 4 pravila nakupa novih, rabljenih, obnovljenih, originalnih ali nadomestnih avtodelov.

1) Ne kupujte gumijastih rabljenih avtodelov

Prvo pravilo je najenostavnejše – Ne kupujte gumijastih rabljenih avtodelov. Četudi je imelo vozilo nizke prevožene kilometre, se guma sčasoma uniči (zgnije) in celo rabljen gumijast avto del, ki je videti kot nov, je verjetno nagnjen k okvari. Gumijasti elementi so nekatere od najpomembnejših postavk v vašem vozilu in ne želite si, da bi propadli. Ta predlog zajema radiatorske cevi, grelec cevi, pasove, vakuumske cevi, metlice brisalcev in predvsem zavorne linije.

Seveda, pnevmatike so iz gume. Verjetno ste opazili, da večina prodajalcev pnevmatik ne nudijo garancijo na pnevmatike s preprostim razlogom – ker je odgovornost previsoka! Če se odločite za nakup rabljenih pnevmatik, preverite notranjost za tujki in obliži. Upognite pnevmatiko navzdol in bodite pozorni na drobne razpoke, ki nakazujejo na »suho gnitje«.

2) Izogibajte se predelanim električnim avtodelom

Izogibajte se predelanim električnim avtodelom iz neznanih virov in / ali poceni verig avtomobilskih delov ali nenamenskih trgovin. To še posebej velja za vžigalnike, alternatorje, itd. Malo ljudi se zaveda, da večina predelovalcev rabljenih električnih avtodelov zamenja le en element, ki je odpovedal v vezju. Lahko se torej zgodi, da dobite prenovljen alternator, ki je »prevozil« že več kot 200,000 km in so na njem zamenjali le en ležaj (ali so ga celo samo očistili in narisali) preostali izrabljeni deli na njem pa so nared za propad.

Po drugi strani pa bo dober rabljen del z nizkimi kilometri veliko bližje stanju novega avtodela, za delček cene novega. Pričakujte cene dobrih rabljenih alternativ za 10 % – 50 % cene novih avtodelov. Če denar ob nakupu rezervnih delov ni ovira, kupite nove, sicer so lahko tudi dobri rabljeni avtodeli zadovoljiva izbira.

>> Iščete rezervne avtodele za vozila Mazda? Najdete jih na Rezervniavtodeli24.si (oglasno sporočilo)

3) Karoserija in pločevina sta lahko zahrbtni

Od vseh delov na vašem avtu, poleg koles, sta karoserija in pločevina ključni del dobrega videza vašega vozila. Slabo oprijemajoči avto deli naredijo tudi 100 tisoč-evrsko mrcino v izdelano kripo. Glavna stvar, ki jo morate upoštevati pri nakupu avtodelov je OEM (proizvajalec originalne opreme) oznaka. Nove OEM plošče so odlične, vendar so lahko drage. Rabljene plošče so pogosto OEM, vendar bodite pozorni pred nakupom. Rabljene avtodele lahko velikokrat najdete v vaši originalni barvi vozila. Bodite pozorni na praske in znake preteklih popravil. Včasih lahko dobite nižje cene ob nakupu večih avtodelov hkrati.

Pri avtodelih neznanih proizvajalcev(aftermarket) pa se zadeva zakomplicira. Včasih so res poceni, kar zveni super, vendar se ne usedejo lepo (ne »pašejo«),luknje so narobe izvrtane ali izpuščene ali pa so zelo tanki in se enostavno zvijajo in upognejo. Pri nakupu poprodajne pločevine poglejte za CAPA nalepke (ne verjemite prodajalcu na besedo) ali Keystone (eden od največjih distributerjev poprodajnih pločevine) in poglej še za nalepke Platinum Plus – zagotovljeno, da je tako dober, kot original.

>> Nova mazda cx-3 (oglasno sporočilo)

4) Znajdite se in raziščite več možnosti

Uporabite svojo glavo, zdrav razum in internet! Ni se potrebno zaleteti v prvo stvar in jo takoj kupiti. Možnosti je veliko, le preučiti jih je treba. Ena od možnosti je tudi spletna stran www.rezervniavtodeli24.si.

Sven Vath zopet v Ambasadi!

SOBOTA, 24.OKTOBER – 23:00 @ AMBASADA GAVIOLI – IZOLA

Po dolgi poletni vročini se klubsko dogajanje pod zvezdami, končno seli nazaj v klube in kot se spodobi, nam Ambasada Gavioli in Fetch The Vibe odpirata vrata naše edine plesne katedrale v novo jesensko-zimsko sezono.

  • SVEN VÄTH
  • PETAR DUNDOV • VEZTAX
  • ALEX NILMAR • ANEY F • ABAK BEAT

SOBOTA, 24.OKTOBER – 23:00 @ AMBASADA GAVIOLI – IZOLA

 

– – – – – – – –

Kaj lepšega bi si lahko želeli za otvoritev sezone, kot obisk enega največjih in najbolj priljublenih imen, kar jih elektronska scena pozna.

 

Sven Vath je preprosto ‘unikat’, nepremagljiva legenda svojega časa, ki s predanostjo in strastjo ustvarja že od davnega 1981, kamor segajo začetki znamenitega Frankfurtskega kluba Omen. Njegova dolgoletna prisotnost na globalni elektronski sceni je odprla vrata mnogim talentom mlajših generacij, ki počasi a vztrajno stopajo po njegovi poti in seveda ne gre izpustiti mogočnega Cocoon-a, ki že dolgo ni samo založba ampak uveljavljena vizija serije dogodkov, ki se razprostirajo na petih kontinentih in kar 30 državah. Najbolj nas veseli dejstvo, da se kljub njegovim 120. nastopom letno, še vedno osebno zavzame in z veseljem sprejme povabilo za obisk Ambasade Gavioli, za kar poudari, da smo neverjetna publika 🙂

 

Glavni oder bo poleg Svena zavzel tudi sosed iz Hrvaške, Petar Dundov, ogrevanje pa prepuščamo našemu rezidentu Veztax-u.

 

Da bo atmosfera na manjšem plesišču taka kot mora biti, bo poskrbel talentirani Alex Nilmar ter prodorni Aney F, ki se je imel priložnost že predstaviti tudi na velikem plesišču in je to opravil z odliko. Zaključek gre v techno roke, domačemu Abak Beat-u.

 

Tako, jesen je tukaj in naj se ples začne! Se vidimo na plesišču!

 

Dance Lounge:

SVEN VÄTH :: GER

PETAR DUNDOV :: CRO

VEZTAX :: SLO

Mezzanine:

ALEX NILMAR:: ITA

ANEY F :: SLO

ABAK BEAT :: SLO

STAROSTNA OMEJITEV: 18+

VSTOPNINA: Na dan dogodka = 30€; Predprodaja = 25€

PREDPRODAJA: EVENTIM + Petrol + Big Bang + Kompas + …

INFORMACIJE & MIZE: 

Splošne informacije: t: +386 (0)31 255 706 // e: info@ambasadagavioli.si

Mize: t: +386 (0)31 255 706 // e: reservations@ambasadagavioli.si

KŠK žur: The Big Nose Attack, Leni Kravac in Magnifico

Največji gorenjski študentski klub, Klub študentov Kranj, v petek, 23. oktobra 2015, organizira hud KŠK žur! Ob koncu projekta (P)ostani KŠK-jevec bo potekal super žur za začetek študijskega leta in obeta se žur v ritmih zasedb The Big Nose Attack, Leni Kravac in Maginifica!

 

Dvorano Primskovo bodo obudili glasbeniki, ki jih družijo razigrani ritmi. Prvi je grški blues-rock dvojec  The Big Nose Attack, ki je nastal leta 2011 v Atenah z mešanjem blues melodij in rock prijemov. Brata Boogieman in Little Tonnie trenutno snemata nov album, z nastopi obiskujeta številna evropska mesta, nastopila pa sta tudi z zasedbo kot je Black Keys na Rockwave festivalu v Grčiji. V štirih letih sta brata izdala dva albuma in s svojimi številnimi turnejami po Evropi veljata za eno izmed najbolj neutrudnih zasedb.

V poznejših večernih urah bodo nastopili Leni Kravac, zasedba, ki preigrava na odrih od Slovenije, Italije in Bosne in Hercegovine. Skupina je ustvarila za njih značilen Balkan fusion zvok, ki združuje mešanico žanrov, od metala do drum and bassa z elementi jazza in funka; rdeča nit, ki povezuje vse te žanre, pa je zvok Balkana.

Glavna zvezda večera je Magnifico, ki bi ga lahko opisali kot šansonjerja, kavboja in balkanskega kameleona. Njegov prepoznaven glasbeni stil je mešanica latinskih ritmov, reggaea s plesnimi ritmi in balkanskimi tradicionalnimi elementi. S številnimi albumi (Od srca do srca, Gdo je čefur, Sex Boy Export/Import, Magnification) si je utrl pot na odra, dodaten izziv pa so mu predstavljale tudi filmske vloge.

 

Klub študentov Kranj bo poskrbel, da bo 23. oktober v Dvorani Primskovo predstavljal dober skok v novo sezono koncertov in guljenja študijskih klopi. Po načelu »mladi za mlade« bodo vstopnice za člane KŠK-ja na voljo po ceni 3 EUR v predprodaji in 5 EUR na dan dogodka – splača se (p)ostati KŠK-jevec!

 

Facebook dogodek: https://www.facebook.com/events/1632322097056861/

Spletna stran: http://www.ksk.si/kultura/zabava/ksk-zur-the-big-nose-attack-leni-kravac-in-magnifico/890/

Silicone soul odpira K4

Po daljšem premoru se v petek ponovno odpre klub K4. Otvoritveni party sezone bo tokrat v znamenju house ritmov. Prihaja polovica silikonske duše Craig Morrison (SILICONE SOUL).

Nekaterim uspe ne le slediti trendom, pač pa jih tudi narekovati. Nekaterim to uspe celo večkrat. So pa redki, ki jim to uspeva tako konstantno, kot Silicone Soul. Že vse od svojega premiernega nastopa leta 1998 za škotsko založbo Soma, sta si pri sleherni publiki izborila posebno mesto v srcu. Njuna glasba, ki sta jo doslej poslala v svet, v vsakem izmed nas vzbudi številne emocije in spomine, ki nam rišejo nasmehe na obraz. Njuna glasba je polna in globoka. Skrbno premišljen nabor, ki pogosto presega meje elektronske glasbe, popolno tempiranje in perfektno skladanje izbranih komadov, jima je ustvarilo ime, ki sta ga le nadgradila s številnimi hiti, ki sta jih podarila plesnemu svetu. Še zdaleč ni naključje, da so mnogi njun set, ki sta ga posnela za Pete Tong-ovo oddajo na BBC-Radio 1, označili za najbolj markanten “Essential mix” vseh časov. Gostovala sta na vseh omembe vrednih festivalih in klubih po vsem svetu. Večkrat. In še vedno. Lahko se pohvalita z dvema nominacijama revije DJ Mag v letu 2009 in sicer za „Best Album“ in „Best Producer“ in nagrado Top Of The Pops, ki sta jo slavnostno zavrnila, s čimer sta se zaprisegla undergroundu. Povzpela sta se celo na sam vrh UK Dance Singles Charts s skladbo Right On. Pred letom dni sta gostovala tudi v Boiler Roomu, vsa ta leta pa sta sinonim svoje lastne založbe Darkroom Dubs, ki že več kot 12 let skrbi za underground zvok Škotske, ne glede na podzvrst elektronske glasbe.


Zvok Silicone Soul prihaja v Ljubljano ravno v času, ko je po dveh letih premora ponovno izdan novi single z naslovom „Help Will Come EP“, ki je že deležen izvrstnih kritik.


Lokacija: klub K4, Kersnikova 4, Ljubljana
Datum: petek, 2.10.2015
Trajanje: 22:00 – 06:00

Vstopnice
Vstopnina na dan dogodka: 12€

Učinkovit študij

Pogosta dilema na začetku študijskega leta je, kako učinkovito študirati za izpite, kolokvije. Pojavi se najpozneje v času predizpitne mrzlice.

Nedvomno o študiju že imate svoje ideje in izdelane koncepte, sicer ne bi uspešno zaključili srednje šole. Kljub temu pa vam morda kakšna nova ideja utegne študij olajšati oziroma ga narediti bolj učinkovitega. Zato smo za vas pripravili prispevek z nekaj namigi, ki utegnejo prispevati k večji učinkovitosti študija.

 

Kar nekaj nasvetov v nadaljevanju je povzetih po e-izobraževanju Learning how to learn, avtorjev dr. Barbare Oakley in dr. Terrencea Sejnowskega, v okviru Univerze v Kaliforniji (San Diego). To izobraževanje, dostopno v e-izobraževalnem centru www.coursera.org, seveda z veseljem priporočamo tudi za pridobivanje nadaljnjih informacij.

 

ODLAŠANJE IN KAKO SE Z NJIM SOOČITI

Pogost problem pri študiju in tudi v vsakdanjem življenju je odlašanje. To nam je znano bolj ali manj vsem. Pospravljanje sobe, čiščenje stanovanja, pisanje dopisa … številne izmed navedenih aktivnosti so nam zoprne in bi se jim najraje izognili. Na kratko je najboljši nasvet – treba je začeti. Vendar to zna biti kar težko, sploh če je zadana naloga neprijetna, dolgočasna. V pomoč je lahko to, da se zadeve lotimo po majhnih, minimalnih korakih (angleški termin, ki to opisuje, je baby steps). Metoda je povsem preprosta, a pogosto zanemarjena. Če moramo denimo naštudirati 60 strani gradiva in se nam to zdi neobvladljivo veliko, si lahko za prvi korak izberemo, da bomo na primer na hitro prebrali prvih pet strani gradiva. Ta naša odločenost začeti bo hitro nagrajena s tem, da bomo dobili motivacijo, da bi naredili še kaj več. Znano je namreč, da motivacija za neko zahtevnejšo dejavnost pogosto ne pride sama od sebe, temveč šele neka manjša dejavnost prinese motivacijo za povečano dejavnost.

 

Ena izmed učinkovitih tehnik za premagovanje odlašanja je tako imenovana Pomodoro tehnika:

  • opravilo, s katerim odlašamo, na primer učenje, izvajamo neprekinjeno (le) 25 minut;
  • v tem kratkem času se poskušamo čim bolj skoncentrirati na opravilo (popolnoma odstranimo vse potencialne »motilce«, na primer telefon, računalnik; dejansko je najbolje, da imamo okrog sebe le stvari, ki jih nujno potrebujemo, na primer knjigo in svinčnik, vse drugo pa odstranimo, saj moti našo pozornost);
  • med tem opravilom si ne vzamemo odmora;
  • po koncu teh 25 minut pa se nagradimo, na primer pobrskamo po spletu, privoščimo si kavo, čokolado, se malo pretegnemo, se pogovorimo s kom;
  • po želji in potrebi naredimo več takih intervalov.

 

POMEN SPANJA

Neverjetno pomemben za uspešen študij je tudi dober spanec. Že samo zaradi dejstva, da smo budni, se v možganih namreč proizvajajo določeni toksini, ki se med spanjem uspešno odpravijo. Pomanjkanje spanca na drugi strani preprečuje normalno razmišljanje in na dolgi rok vodi do najrazličnejših težav, na primer glavobolov, celo sladkorne bolezni in depresije. Čeprav je med študenti znana taktika, da zadnjo noč (ali nekaj noči) pred pomembnim izpitom ne spijo, raziskave dokazujejo, da več spanja prinaša boljše rezultate (zato je seveda treba začeti študirati prej). Spanje v možganih namreč povzroča, da se manj pomembne stvari »izbrišejo«, medtem ko se sicer utrjujejo vezi. Na drugi strani je priporočljivo, da študiramo tudi neposredno pred spanjem, saj to vodi k temu, da o študijski snovi tudi sanjamo, kar možganom omogoča boljše pomnjenje.

POMEN FIZIČNE AKTIVNOSTI

Zelo koristno za učinkovit študij je tudi, da si naredimo med njim odmor na način, da gremo na tek ali drugo podobno rekreacijo – tako se um sprosti, aktivira se tako imenovani razpršeni um (difuse thinking mode), ki povzroči, da dobimo nove ideje. Problematično zna sicer biti, da na te ideje lahko do konca teka že pozabimo, zato dr. Seyowski poroča, da si na tek s seboj vzame kar beležko. Med tekom se prav tako (v delu možganov, ki se imenuje hipokampus) uspešno tvorijo novi nevroni v možganih, kar med drugim povzroči, da si stvari lažje zapomnimo. Tek tako predstavlja odmor za možgane – med njim namreč bolj stimuliramo telesno mišičje kot možgane –, kar jim omogoča, da uspešneje predelajo nove informacije.

 

ŠE O METODAH IN SKLEPNO

Dobra metoda za učinkovit študij je tudi to, da se testiramo (na primer rešujemo stare izpite). Pri tem (kot tudi pri »ta zaresnem« izpitu) se ne smemo ustavljati pri vprašanju, na katero (trenutno) ne znamo odgovoriti. Bolje je nadaljevati z naslednjim in se na neodgovorjene vrniti pozneje. Možgani namreč delujejo na tak način, da pod pritiskom ne delujejo vedno najbolje. Zelo verjetno je (seveda ob predpostavki, da imamo sicer snov dobro naštudirano), da se nam bo odgovor na neodgovorjeno vprašanje pozneje pojavil spontano.

 

Za uspešen študij na fakulteti (in tudi sicer za uspeh v življenju) ni dovolj, da smo »samo« pametni. Veliko pametnih ljudi v življenju ni uspešnih. Za uspeh sta precej bolj odločilna faktorja vztrajnost in veselje (do študija, dela …). Velik del uspeha pri študiju in v življenju je tudi v tem, da se ne vdamo, ko naletimo na težave. To je tudi glavno sporočilo, ki vam ga ob želji po uspešnem študijskem letu želimo predati.

 

Blaž Božnar