ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Prijave na razpis so možne med 1. in 30. oktobrom 2015. Med kandidatkami bodo izbrane tri mlade znanstvenice, ki bodo prejele štipendijo v višini 5.000 evrov.

Partnerja nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«, L'OREAL Slovenija in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, sta danes objavila že 10. razpis za štipendije »Za ženske v znanosti«. Raziskovalke, ki so v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine, se lahko na razpis prijavijo do vključno 30. oktobra 2015. Najbolj perspektivne raziskovalke po izboru uglednih slovenskih znanstvenikov bodo prejele štipendijo v višini 5.000 evrov. Ena izmed štipendistk se bo lahko potegovala tudi za mednarodni program štipendiranja, International Rising Talents.

L'Oreal in UNESCO preko programa »For Women in Science« že od leta 1998 izpostavljata pomen in vlogo žensk v znanosti ter nagrajujeta njihovo odličnost. Program je nagradil že več kot 2000 žensk iz več kot 100 držav, obenem pa spodbuja udejstvovanje žensk na področju znanosti in pri odločanju za znanstveno pot. Nagrajene raziskovalke lahko s programom pridobijo večjo vidnost in izpostavljenost ter postanejo vzornice mlajšim ženskam, ki se še odločajo za kariero na področju znanosti.

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« letos beleži 10 let podpore žensk v znanosti tudi v Sloveniji, kjer sta ga partnerja projekta, L'Oreal Slovenija in Slovenska nacionalna komisija za Unesco, prvič izvedla leta 2006. V tem času je štipendijo »Za ženske v znanosti« v Sloveniji prejelo že 25 izjemnih raziskovalk, dve izmed njih pa tudi mednarodno štipendijo programa »For Women in Science«.

Pomembnost spodbujanja žensk v znanosti je velika, ne samo po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Podatki Statističnega inštituta UNESCO kažejo, da se v Sloveniji vedno več žensk vpiše na univerzitetni študij, relativno malo pa se jih tudi odloči za kariero na področju raziskovanja. Raziskovalke delajo večinoma v akademskem sektorju (42 %) in javnem sektorju (48 %), moški pa prevladujejo v zasebnem (le 27 % žensk), ki ponuja večje možnosti za napredovanje in boljše plačilne pogoje. V Sloveniji in po svetu se ženske bolj osredotočajo na družbene vede, veliko manj pa jih dela na področju inženiringa in tehnologije. V Sloveniji je delež znanstvenic le 36 %, kar je pod evropskim povprečjem (40 %).  

Po podatkih She Figures, v zadnjem objavljenem poročilu Evropske komisije o položaju žensk iz marca 2013, je položaj znanstvenic podoben po vsem svetu. Njihovih karier ne ovira le t.i. stekleni strop, temveč tudi t.i. materinski zid, po podatkih raziskave Opinionway iz avgusta 2015, pa se ženske v znanosti na svojem kariernem področju soočajo tudi s številnimi predsodki, kot tudi v drugih okoljih.

Program »Za ženske v znanosti« že od leta 2006 tudi v Sloveniji opozarja na pomen in vlogo žensk v znanosti ter na njihov neenakopraven položaj. V zadnjih letih lahko na svetovni ravni in doma zaznamo pozitivne premike, kljub temu pa nas do enakopravnega položaja žensk v znanosti loči še mnogo korakov.

V okviru nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« L'Oreal Slovenija in Nacionalna komisija za Unesco že deset let podeljujeta štipendije ženskam v zadnjem letu doktorskega študija s področja naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine, ki ga opravljajo v okviru slovenskih raziskovalnih institucij. Vsako leto štipendijo prejmejo tri štipendistke, ki jo lahko porabijo v poljuben namen, ki ni nujno povezan z njihovim raziskovalnim delom. Kandidatke, ki se prijavljajo za štipendijo, morajo biti mlajše od 35 let, imeti slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Sloveniji.

Za štipendijo »Za ženske v znanosti« 2015 se bodo lahko kandidatke prijavile med 1. oktobrom 2015 in 30. oktobrom 2015. Prijavni obrazec je objavljen na spletnih straneh www.mizs.gov.si (http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_unesco/nacionalne_stipendije_unesco_loreal_za_zenske_v_znanosti/) in www.unesco.si. Vloge za štipendijo z ustrezno dokumentacijo bosta vrednotila ocenjevalna skupina ter nacionalni odbor, prejemnice štipendij pa bodo razglašene v februarju 2016. Najbolje ocenjena štipendistka iz nacionalnega izbora se bo lahko prijavila za mednarodno štipendijo, ki se bo podeljevala v okviru mednarodnega programa »International Rising Talents«.

Več o programu »Za ženske v znanosti« si lahko ogledate na Facebook strani Za ženske v znanosti in You Tube kanalu Za ženske v znanosti. Aktualne novice o ženskih znanstvenicah, ki delujejo na področju znanstvenega napredka in njihovih dosežkih si lahko preberete tudi na portalu L'Orealove fundacije DiscovHer.

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je v Sloveniji zaživel leta 2006 in odtlej so partnerji s štipendijami nagradili že 25 izjemnih znanstvenic:  geologinjo dr. Mirijam Vrabec, genetičarko dr. Luco Lovrečić, biofizičarko dr. Zrinko Abramović, atmosfersko kemičarko dr. Sašo Kovačič, farmacevtko dr. Natašo Obermajer, biotehnologinjo dr. Paulo Pongrac, biokemičarko dr. Tino Šmuc, biotehnologinjo dr. Nežo Finžgar, kemičarko dr. Niko Lendero Krajnc, biokemičarko dr. Petro Brožič, mikrobiologinjo dr. Ano Rotter, farmacevtko dr. Mojco Brunskole Švegelj, biologinjo dr. Biserko Bakrač, biokemičarko dr. Nino Erčulj, biologinjo dr. Majo Pociecha, fizičarko dr. Brigito Rožič, farmacevtko dr. Natašo Beranič, živilsko tehnologinjo Tino Jerman Klen, biologinjo Živo Pipan Tkalec, mikrobiologinjo Barbaro Hubad, biologinjo Evo Ogorevc, inženirko kemijske tehnologije Janjo Stergar, fizičarko Zalo Lenarčič, farmacevtko Mašo Sinreih in matematičarko Špelo Špenko.

Okoli 90.000 študentk in študentov pričenja novo študijsko leto. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob tem vnovič opozarjamo na ponekod neurejene študijske razmere in sistemske težave visokošolskega izobraževanja. Poudarjamo tudi, da študij že dolgo ni več brezplačen in je potrebno vse prispevke, kot tudi pomoč študentom v obliki socialnih transferjev urediti tako, da bodo različni študijski programi enako dostopni vsem, ne glede na socialni položaj. Na ŠOS pričakujemo sistemsko ureditev visokega šolstva in položaja študentov, kot tudi povečanje sredstev za terciarno izobraževanje.
 
Začetek novega študijskega leta je priložnost, da znova opozorimo na položaj in pravice študentov, poleg tega pa (novim) študentom predstavimo aktivnosti, s katerimi jim bomo v pomoč v prvih študijskih dneh, kot tudi kasneje skozi vse leto.
 
Število študentov upada  
Zaradi demografskih gibanj smo v zadnjih letih priča upadu števila študentov, delež mladih, vključenih v visokošolsko izobraževanje, pa je še vedno okoli 50 %, s čimer sodimo nad trenutno povprečje EU. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je dostopnost do študija dobra, a se med študenti kažejo velike razlike glede na socialni status in posledično tudi izbiro študija. Določeni študenti si namreč ne morejo privoščiti študija na finančno zahtevnejših smereh in zato izberejo alternativno izobraževalno pot. Glede na trend zaračunavanja vse višjih stroškov, povezanih s študijem, je samo vprašanje časa, kdaj bomo ogrozili njegovo dostopnost.
 
Stroški, povezani s študijem, naraščajo  
Študentsko življenje je žal, kljub maski »brezplačnega študija«, povezano z nemalo stroški. Te lahko v osnovi razdelimo na  stroške, neposredno povezane s študijem (npr. morebitna šolnina, vpisnina, prispevek za »nadstandard«, stroški izvedbe vaj in ekskurzij, oprema in materiali, študijska literatura, dodatna zavarovanja in zdravniške storitve …) in življenjske stroške (bivanje, prevoz, prehrana). Prvi znašajo v povprečju okoli 100 EUR mesečno (razlike pa so precejšnje – odvisno od študijske smeri in tega, ali študent plačuje šolnino). Življenjski stroški pa so odvisni od tega, ali študent biva v kraju študija ali ne. V povprečju znašajo okoli 470 EUR mesečno. (Podatki so povzeti po študiji EUROSTUDENT V). Stroški glede na različne okoliščine zelo variirajo in nemalo je takih, ki mesečno za študij odštejejo tudi blizu 1.000 EUR, kljub temu, da ne plačujejo šolnine.
 
Socialni transferji  
Študenti lahko ob koriščenju pravic, ki jim pripadajo iz naslova statusa študenta, svoje stroške znižajo. Prejemanje določenih pravic je odvisno od socialnega položaja študenta oz. njegove družine (članov skupnega gospodinjstva), nekatere pravice pa so univerzalne. Še vedno so najbolj problematične štipendije, ki jih je premalo in so prenizke – povprečna znaša približno 220 EUR mesečno, kar je manj kot polovica višine povprečnih mesečnih stroškov. Na drugem mestu pa izpostavljamo neurejene študentske bivanjske kapacitete v novejših študijskih središčih.
 
(Ne) mika nas tujina  
Na področju mobilnosti študentov še vedno ne dosegamo želenih ciljev, čeprav zanimanje za mobilnost narašča. Glavna ovira, da se več študentov ne odpravi na t. i. izmenjavo, so še vedno nezadostne finančne spodbude. Ob tem želimo vnovič opomniti na to, da študenti letos še vedno ne prejemajo nacionalnega dodatka za mobilnost, kljub temu, da ministrstvo (MDDSZEM) zagotavlja, da so sredstva za ta namen zagotovljena.
 
Miti o (ne)zaposljivosti diplomantov  
Spet smo priča dokaj laičnim in neanalitičnim posploševanjem o tem, da so diplomanti določenih študijem nezaposljivi, da določenih profilov preveč ipd. Govoriti o nezaposljivosti določenih profilov je zelo nehvaležno, saj nimamo nobenih zanesljivih pokazateljev, kateri profili bodo srednje- ali celo dolgoročno potrebni na trgu dela. Poleg tega tudi ni naloga visokega šolstva, da izobražuje kadre neposredno za trg dela. Neujemanje med povpraševanjem in ponudbo kadrov na trgu dela ne izhaja nujno iz izobraževalnega sistema, ki naj bi bil neprilagojen, pač pa tudi iz druge strani – trga samega, ki ni sposoben absorbirati najvišje usposobljenih kadrov, hkrati pa za poklice, za katere obstaja deficit, ne ponudi zadostne motivacije za (bodoče) zaposlene, ki bi v tej smeri načrtovali svojo izobraževalno in kasnejšo karierno pot. Četudi po določenih poklicih morda trenutno ni povpraševanja, to še ne pomeni, da so ti profili diplomantov nezaposljivi; imajo namreč lahko kompetence, ki jim omogočajo zaposlovanje tudi širše, ne samo v poklicih, neposredno povezanih s področjem študija. Tradicionalno beležimo večji vpis v družboslovne programe, za kar pa moramo iskati vzroke na predhodnih ravneh izobraževanja, ki v mladih očitno ne znajo vzbuditi zanimanja za naravoslovje in tehniko.
 
Čedalje bolj nesamostojni študenti  
V zadnjih par letih smo priča novemu nezaželenemu trendu. Septembra beležimo porast različnih vprašanj, povezanih s študijem in pravicami študentov, ki pa jih na nas – ta trend v zadnjih letih strmo raste – v veliki večini primerov naslavljajo starši. Menimo, da je z vidika pridobivanja celovite študijske izkušnje kot tudi izoblikovanja samostojne odrasle osebnosti, zelo pomembno, da se študent čim prej osamosvoji, starši pa ga pri tem prehodu v odraslost podpirajo, a ne prevzemajo več skrbniške vloge, kot so jo morda do otrokove polnoletnosti.
 
Študent študentu  
Jutri se bo za okoli 90.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto, okoli 15.000 se jih bo z visokošolskim izobraževanjem srečalo prvič. Študentom smo te dni, opremljeni z vsemi informacijami o študiju in povezanih pravicah, na voljo na terenu, kjer za dobrodošlico skrbijo številni informatorji lokalnih študentskih organizacij, kot tudi skozi vse leto.
  
Študentom želimo prijeten začetek novega akademskega leta in uspešen študij ter neprecenljive spomine na študentska leta!

Več kot 500 ljubljanskih študento (neuradno tudi okoli 900) bo v novo študijsko leto morda stopilo brez strehe nad glavo, sporoča Skupina Modro za študente. Z včerajšnjim dnem so namreč s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Uprave Študentskih domov Ljubljana (UŠDLJ) prejeli obvestilo, da do podaljšanja subvencioniranega bivanja v študentskih domovih niso več upravičeni in morajo po novem ponovno zaprostiti za sprejem v študenstki dom. Gre za študente, ki so z letošnjim letom zamenjali stopnjo študija ali pa so zaradi drugih razlogov začasno ostali brez statusa študenta. Praksa, ki so jo pri obravnavanju tovrstnih študentov pristojni vršili več let, je torej čez noč dobila popolnoma nove okvirje. Okvirje v katerih bomo kratko zopet potegnili študentje.

“Zgrožena sem. Ob prijavi za sprejem ali podaljšanje študentskega doma nas nihče ni opozoril na to, da so v teku dogovori o spremembah. Popolnoma nezaslišano je, da smo za to izvedeli le dan pred začetkom novega študijskega leta. Ne razumem, kaj so pristojni sploh mislili, ko so nas skoraj čez noč postavili na cesto in v položaj, ko smo primorani poiskati novo prenočišče. In to v začetku študijskega leta. Veliko zasebnikov, ki ponuja za študente cenovno sprejemljiva bivališča, je že zasedenih.” pojasnjuje študentka Ema Knez, ki je pred nekaj dnevi diplomirala na Fakulteti za družbene vede, z jutrišnjim dnem pa se vpisuje na podiplomski študij.

Težava je nastala, ker sta se MIZŠS in UŠDLJ letos začela držati lastnega pravilnika o uporabi študentskih domov in tako prekinila prakso prejšnjih let, kjer so študentje, ki so napredovali na višjo stopnjo, ostali v Študentskem domu in zgolj podali prošnjo za podaljšanje bivanja.

V skupini Modro za študente pozivamo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Upravo študentskih domov Ljubljana, da ne dopustijo, da študentje ponovno postanemo kolateralna škoda birokracije. Od UŠDLJ pričakujemo, da študentov ne meče na ulice, temveč k reševanju nastale problematike pristopi z vidika varovanja študentskih interesov, MIZŠ pa pozivamo, da naj končno pristopi k reševanju širše sistemske problematike, ki študente v prehajanju med posameznimi stopnjami študija trenutno postavlja v negotov, velikokrat tudi nehuman položaj.

Uradno nisem več študentka. No, že precej let ne. Ampak nekako me ta status ne zapusti. Pred kratkim sem se spet vpisala v šolo. Na daljavo, v Ameriko, k Jacku Canfieldu. Čisti car je. Sem mislila, da bo šala mala, pa ni. Zelo bom delala, če se bom želela prebiti skozi vsa gradiva. Ampak se bo, z veseljem, ker uživam v tem. In ker vem, da mi pripada početi stvari v življenju, ki me veselijo in mi prinašajo radost.

Zakaj to pišem? Ker sem človek akcije in bom že 17.10. 2015 v Ljubljani na delavnici Moja samopodoba je moja odločitev delila svoje znanje. Nekaj starega, nekaj novega. Nič kaj dosti šolsko ne bo, ampak praktične stvari, ki jih boste lahko odnesli domov in vadili takoj. Zakaj? Zato, ker bomo govorili o tem, kako smo si »pridelali« svoje vzorce ter jih skušali prepoznati, naučili se bomo vaj za spreminjanje prepričanj in sajenje novih. Ugotavljali bomo, kaj je tisto, kar je dobro za nas, kar nas podpira in testirali svoje ugotovitve.

Posvetili se bomo mislim, ki ustvarjajo nova prepričanja in se naučili, kako z osredotočanjem na tukaj in zdaj kreiramo svojo prihodnost.

Saj si želite biti gospodar svojega življenja, mar ne? Saj si želite verjeti VASE in ne v tiste, ki vam govorijo, da ni dobrih služb, da je kriza in da ni prihodnosti?

Zakaj še bi želeli biti zraven?

• Ker vam bom pokazala, kako se naše telo odziva na misli-spoznali bomo, zakaj je tako zelo pomembno o sebi misliti lepo.
• Ker vam bom razkrila, kakšna so vprašanja, s katerimi si lahko pomagamo odkrivati svoja prepričanja, ki nas omejujejo.
• Ker se bomo naučili, kako lahko prepričanja zamenjamo in zagotovimo, da nas ne bodo več ovirala na poti do našega želenega cilja.

Pokazala vam bom tudi čudovito vajo proti stresu, ki v nekaj sekundah sprosti telo in se z njeno pomočjo znebimo stresa, spoznali boste pa boste tudi vse tiste, ki so se pridružili mentorskemu programu Moja samopodoba je moja odločitev in se iz prve roke prepričali, kako deluje!

Še dvomite, kje boste v soboto, 17.10. dopoldne? Tudi kotizacija je žepu zelo prijazna…. Več o delavnici in prijave na http://sasaeinsiedler.si/delavnica-samopodoba-ljubljana/

Na moji strani pa se lahko prijavite tudi na 12 brezplačnih videoposnetkov, s katerimi si boste pomagali pri izboljšanju vaše samopodobe http://sasaeinsiedler.si/

Se vas veselim. Število mest je pa  omejeno, zato se raje podvizajte!

Saša Einsiedler

Ob začetku novega študijskega leta smo se pogovarjali z ministrom za socialo in zdravstvo Resorja za socialo in zdravstvo pri organizaciji ŠOU v Ljubljani, Klemnom Mesarcem.

Resor za socialo in zdravstvo izvaja številne aktivnosti s področja sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Sodelujejo s Klubom študentskih družin, Študentskim svetom stanovalcev, Društvom za razvoj prostovoljnega dela, Slovensko filantropijo, Društvom Svetovalnica PU, Društvom študentov medicine Slovenije in Društvom študentov invalidov Slovenije.

Katera so področja delovanja Resorja za socialo in zdravstvo?

Resor za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) deluje na več nivojih. Prvi je v odnosu do države, kjer skupaj z drugimi entitetami opozarja na socialne težave študentov ter se bori za izboljšanje praks in zakonodaje, ki ureja socialni in zdravstveni status študentov. Resor pa seveda deluje tudi med študenti, saj jih izobražuje in opozarja na njihove pravice ter na škodljive prakse, ki bi jim lahko škodile. 

Katere projekte in aktivnosti, ki jih izvajate, bi izpostavili?

Resor ima nekaj stalnih večjih projektov, ki potekajo vsako leto. Najbolj prepoznaven projekt je Mesec sociale in zdravstva, v katerem so združeni različni manjši projekti, ki študente izobražujejo in opozarjajo na naslednje problematike: prekarizacija, socialno podjetništvo, zdravje, prehrana in drugo. Resor organizira tudi delavnice za otroke študentskih družin, na katerih študentje Pedagoške fakultete v praksi sodelujejo z Društvom študentskih družin. Med naše projekte spadajo še krvodajalska akcija za študente, ki jo organiziramo skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije in drugimi entitetami, Zdrav zajtrk in drugi.

Kateri so največji problemi študentov, s katerimi se srečujete, kaj bi bilo treba spremeniti?

Problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, so zelo raznoliki: od štipendij prek bivanjske problematike do izgube nekaterih študentskih pravic po dopolnjenem 26 letu starosti. Največjo težavo tukaj predstavljata zakonodaja, ki je v nekaterih pogledih tudi že zastarela, in država, ki za študente nima posluha.

Koliko študentskih družin je med študenti in kako je poskrbljeno zanje?

Študentske družine so organizirane v Klubu študentskih družin Slovenije, ki šteje približno 50 članov. Študentske družine pridobijo nekatere dodatne pravice, kot so dodatno študijsko leto za matere, otroški dodatek, subvencija za bivanje, prednostna obravnava v študentskem domu, dodatnih deset obrokov subvencionirane študentske prehrane in dodatno leto dni pokojninske dobe. Seveda pa se pri pravicah študentskih družin najde veliko rezerv. Otroški dodatki so premajhni, mladi študentski starši pa lahko zaradi skrbi za otroka izgubijo še več kot leto študija. Študentske družine se lahko prijavijo tudi na Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, ki jim lahko pomaga z enkratno denarno pomočjo, ali pa se obrnejo na Študentsko svetovalnico, zavod ŠOU v Ljubljani, kjer jim tudi lahko nudijo različne oblike brezplačnega svetovanja.

Kaj pa invalidi, koliko jih je, kako je poskrbljeno zanje?

Podobno kot študentske družine so študentje invalidi organizirani v Društvu študentov invalidov Slovenije. Upravičeni so do statusa študenta s posebnimi potrebami, ki jim prinaša nekatere dodatne pravice. Tudi oni se lahko podobno kot študentske družine obrnejo na Fundacijo Študentski tolar in Študentsko svetovalnico.

Kako ocenjujete socialni položaj študentov danes, je zanje dovolj dobro poskrbljeno?

Socialni položaj študentov se je v zadnjih nekaj letih poslabšal. K temu je veliko prispevalo poslabšanje socialnega položaja njihovih staršev, nekaj pa je tudi posledica sprememb v štipendijski in socialni zakonodaji ter sprememb ureditve študentskega dela, ki je vodilo v njegov upad in posledično do izpada dohodkov študentom. Zavedati se moramo, da po podatkih raziskave Euroštudent 2013 povprečen študent zasluži sam skoraj 40 odstotkov sredstev, ki jih potrebuje za študij.

Kako ocenjujete sistem študentske prehrane, bi še bilo treba kaj spremeniti?

Sistem študentske prehrane sicer na splošno deluje dobro, vendar se tudi tukaj pojavljajo nekatere težave. Prva je izkoriščanje sistema s strani gostincev, ki s študenti velikokrat ravnajo slabo ali postrežejo hrano slabe kakovosti. Za te primere skrbi Študentska prehrana, stalna dejavnost organizacije ŠOU v Ljubljani, ki s sistemom inšpektorjev skrbi za odkrivanje nepravilnosti. Drugi problem pa predstavlja država, ki je uporabo študentskih bonov omejila od 8. do 20. ure, čeprav številni študentje začnejo s predavanji pred 8. uro zjutraj ali končajo z njimi po 20. uri. Država na ta način kaznuje tiste študente, ki se redno udeležujejo predavanj. 

Še kakšno mnenje o štipendijah, s kakšnimi težavami se soočate na tem področju?  

Resor za socialo in zdravstvo je januarja letos izdal Resolucijo o štipendijski politiki, s katero smo se opredelili do vseh težav v zvezi s štipendijami. Pri državnih štipendijah so težave s previsoko postavljenimi cenzusi, zaradi česar več kot 34 milijonov evrov sredstev ostane nerazdeljenih. Pri Zoisovih štipendijah je težava s spremembo zakonodaje, saj jo je zaradi dodatnih kriterijev skoraj nemogoče pridobiti. Štipendije za deficitarne poklice je država podelila po principu »kdor prej pride, prej melje«, kadrovske štipendije pa prav tako povečini ostanejo nerazdeljene. Kogar pa zanima kaj več o problematiki štipendiranja, ga vabim, da si prebere brošuro, ki jo je Resor za socialo in zdravstvo izdal ob novem študijskem letu.

Fundacija Študentski tolar, ki deluje pod okriljem organizacije ŠOU v Ljubljani, pomaga študentom v stiski na več načinov: s povratnimi in nepovratnimi denarnimi pomočmi, z dodeljevanjem materialne pomoči in nenehnimi prizadevanji za izboljšanje socialnega položaja študentov.

Izredna pomoč

Fundacija Študentski tolar prek razpisa podeljuje študentom v hujši socialni stiski izredno denarno pomoč. Posamezni študent lahko iz tega razpisa prejme pomoč v vrednosti od 250 do 450 evrov. Z izredno denarno pomočjo želijo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov.

Redna pomoč

Z redno denarno pomočjo želijo prav tako reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov. Posamezni prosilec lahko iz tega naslova zaprosi za dodelitev denarne pomoči v enkratnem znesku v vrednosti 300 evrov.

Druge pomoči

Med drugim pomagajo tudi študentskim družinam. Posebno denarno pomoč razpisujejo za pomoč študentskim družinam, s katero želijo reševati trenutne socialne stiske študentskih družin, jim pomagati v težji socialni situaciji. Posamezna študentska družina lahko prejme enkratno denarno pomoč v vrednosti 400 evrov.

Med njihove pomoči spada še akcija S tolarjem do diplome 2015. Gre za poziv za lažje dokončanje visokošolskih in višješolskih študijev. Namenjen je študentom, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v stiski.

Program S tolarjem do diplome vsebuje dve obliki brezplačnih pomoči: lektoriranje diplomskih ali magistrskih del skupaj s pregledom angleškega povzetka za prvih 100 prosilcev ter tiskanje do treh izvodov diplomskih ali magistrskih del za prvih 300 študentov.

V sodelovanju z Zavodom Študentska menza omogočajo študentska kosila po nižjih cenah. V sodelovanju s ŠOU Športom nudijo popuste na celoletne rekreacije (aerobika, HITT trening, joga, pilates, plavanje, zumba …) in plesne tečaje (hip hop, jazz in klasični balet, salsa, swing …) v izvedbi zavoda ŠOU Šport.

Lani so v sodelovanju z Zavodom Študentska svetovalnica in organizacijo ŠOU v Ljubljani z razpisom Računalnik podarim, študenta razveselim zbirali rabljene računalnike. Nato pa so upravičenim prosilcem razdelili 18 rabljenih računalnikov.  

Študentom nudijo tudi druge pomoči, kot so ugodnejši jezikovni tečaji in subvencionirani strokovni tečaji (tečaj znakovnega jezika gluhih, izdelave vitraža, klekljanje, krojenje in šivanje, desetprstno slepo tipkanje na računalniku, osnovni ali nadaljevalni tečaj računalništva, Excel).