ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Fundacija Študentski tolar, ki deluje pod okriljem organizacije ŠOU v Ljubljani, pomaga študentom v stiski na več načinov: s povratnimi in nepovratnimi denarnimi pomočmi, z dodeljevanjem materialne pomoči in nenehnimi prizadevanji za izboljšanje socialnega položaja študentov.

Izredna pomoč

Fundacija Študentski tolar prek razpisa podeljuje študentom v hujši socialni stiski izredno denarno pomoč. Posamezni študent lahko iz tega razpisa prejme pomoč v vrednosti od 250 do 450 evrov. Z izredno denarno pomočjo želijo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov.

Redna pomoč

Z redno denarno pomočjo želijo prav tako reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov. Posamezni prosilec lahko iz tega naslova zaprosi za dodelitev denarne pomoči v enkratnem znesku v vrednosti 300 evrov.

Druge pomoči

Med drugim pomagajo tudi študentskim družinam. Posebno denarno pomoč razpisujejo za pomoč študentskim družinam, s katero želijo reševati trenutne socialne stiske študentskih družin, jim pomagati v težji socialni situaciji. Posamezna študentska družina lahko prejme enkratno denarno pomoč v vrednosti 400 evrov.

Med njihove pomoči spada še akcija S tolarjem do diplome 2015. Gre za poziv za lažje dokončanje visokošolskih in višješolskih študijev. Namenjen je študentom, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v stiski.

Program S tolarjem do diplome vsebuje dve obliki brezplačnih pomoči: lektoriranje diplomskih ali magistrskih del skupaj s pregledom angleškega povzetka za prvih 100 prosilcev ter tiskanje do treh izvodov diplomskih ali magistrskih del za prvih 300 študentov.

V sodelovanju z Zavodom Študentska menza omogočajo študentska kosila po nižjih cenah. V sodelovanju s ŠOU Športom nudijo popuste na celoletne rekreacije (aerobika, HITT trening, joga, pilates, plavanje, zumba …) in plesne tečaje (hip hop, jazz in klasični balet, salsa, swing …) v izvedbi zavoda ŠOU Šport.

Lani so v sodelovanju z Zavodom Študentska svetovalnica in organizacijo ŠOU v Ljubljani z razpisom Računalnik podarim, študenta razveselim zbirali rabljene računalnike. Nato pa so upravičenim prosilcem razdelili 18 rabljenih računalnikov.  

Študentom nudijo tudi druge pomoči, kot so ugodnejši jezikovni tečaji in subvencionirani strokovni tečaji (tečaj znakovnega jezika gluhih, izdelave vitraža, klekljanje, krojenje in šivanje, desetprstno slepo tipkanje na računalniku, osnovni ali nadaljevalni tečaj računalništva, Excel).

Študentom in tudi dijakom se od 1. februarja letos na podlagi Zakona o spremembah in ureditvah zakona o uravnoteženju javnih financ odvaja 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se jim šteje v delovno dobo.

Študentom in dijakom se bo delovna doba preračunavala na podlagi bruto zneska na napotnici. Evidenco delovne dobe vodi ZPIZ, prispevke pa študentski servis odvaja Finančni upravi Republike Slovenije hkrati z nakazilom zaslužka študentu. Študentom in dijakom ZPIZ delovne dobe tako ne bo preračunaval na podlagi ur dela, ampak iz zneska plačanih prispevkov. 

Število dni delovne dobe je odvisno od vplačanih prispevkov

Študenta z istim številom ur na mesec bosta lahko imela zaradi različno vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje različno priznano število dni delovne dobe. Višja ko bo urna postavka, več dni delovne dobe ima študent priznanih za enako število opravljenih ur. V enem mesecu lahko tudi več kot 30 dni, za eno koledarsko leto pa lahko študent dobi največ 12 mesecev delovne dobe.

Za vsakih doseženih 54 odstotkov bruto povprečne mesečne plače je priznan po en mesec delovne dobe. Pri 100 evrih neto so to štirje delovni dnevi, pri 1.000 evrih neto pa en mesec in deset dni in podobno.

Nefiks – beleženje neformalnega učenja

Modra knjižica neformalni indeks Nefiks je orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade od 14. leta starosti naprej. Z njim lahko sistematično in na enem mestu zberejo vse, kar poleg rednega sistema izobraževanja počnete, torej vsa svoja neformalno pridobljena znanja in spretnosti. Nastal je kot partnerski projekt mladinske organizacije Društva mladinski ceh in Urada RS za mladino, zdaj pa deluje pod okriljem Zavoda Nefiks.

Temelji na ideji, da je neformalnemu učenju in izobraževanju mladih, ki potekata na različnih nivojih ter v organizaciji različnih institucij, treba dati večjo veljavo.

Nefiks pomaga pri zaposlovanju, gradnji kariere že v času rednega izobraževanja, osebnostnemu napredku, z njim lahko dokazuješ neformalno pridobljeno znanje na vseh fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani, v pomoč pa je lahko tudi pri dokazovanju obveznih izbirnih vsebin.

Nefiks pomaga beležiti vse kompetence (znanja, spretnosti, sposobnosti), ki jih pridobivaš skozi delavnice, seminarje, tečaje, konference, projekte, prostovoljno delo, glasbo, šport, samostojno učenje in še kaj.

Vanj lahko vpisuješ izkušnje s šestih področij: pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim projektnim delom, z delom (študentski servisi, pogodbeno delo, druge delovne izkušnje), v organiziranih oblikah izobraževanja, na taborih in s prostovoljnim delom, v tujih državah in drugo.

Moje izkušnje

Beleženje dela omogoča tudi e-Študentski servis s tako imenovanim portfeljem Moje izkušnje, ki je nastal v sodelovanju z zavodom Nefiks. Ta storitev omogoča beleženje znanja in delovnih izkušenj, ki so si jih posamezniki pridobili s študentskim delom. Aplikacija prikazuje vsa dela, ki jih je posameznik kot študent opravljal pri različnih delodajalcih, in dolžino opravljanja dela. Pri vsakem delu lahko doda še druga znanja, ki jih je pridobil pri opravljanju posameznega dela. Sistem Moje izkušnje je en del celotnega Nefiksa, ki je kot sistemsko orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade priznan tudi na mednarodni ravni.

Potrdilo Moje izkušnje prinaša bolj kakovosten, informativen pregled delovnih aktivnosti med opravljanjem študentskega dela. Hkrati je to pridobitev tudi za delodajalce, ki jim omogoča enostaven, enoten, verodostojen pregled vseh znanj, ki jih je študent pridobil v času študija.

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bruc slušatelj prvega letnika na univerzi, slabšalno pa se lahko uporabljata tudi izraza bruculja in bruclja.

Za novopečene študente je oktober oziroma začetek novega študijskega leta prehod v eno izmed najzanimivejših, najrazburljivejših obdobij v življenju.

Različno razumevanje brucev

V ožjem pomenu se izraz uporablja za študente prvega letnika, preden opravijo neformalni iniciacijski proces, tako imenovano brucovanje, s čimer postanejo »ta pravi« študenti. Uradno so bruci tako poimenovani prvo leto, neuradno pa ponekod ostaja glede na kriterije, med katere sodi tudi prva desetka, pa tudi petka, razne spolne izkušnje z vrstniki ali starejšimi študenti.

Številni spoznavni večeri in brucovanja

Bruci gredo na fakulteti, ki jo obiskujejo, v študentskih domovih, klubih študentov in še kje skozi iniciacijski obred, ki ga vodijo starejši študentje in se loči od sprejema fazanov, sprejetja dijakov 1. letnikov srednjih šol med dijake. Slednje radi starejši dijaki posujejo z moko, obmetavajo z jajci in porišejo  z alkoholnim flomastrom s črko F kot fazan.

Za bruce je ta obred bolj zabaven, prijazen in čist, a ne nujno prijeten. Povezan je z zabavo, glasbo in plesom ter raznimi šaljivimi preizkušnjami. Spoznavni večer ali brucovanje se lahko začne z večerjo oziroma raznimi prigrizki, nato pa sledi šaljivi del. Bruce čakajo številne preizkušnje, s katerimi pokažejo, kaj znajo in kakšni so, pitje brucomora, razglasitev naj bruca in brucke ter druge igre. Nato pa sledi zabava.

Sicer pa so tako brucovanja kot druge študentske zabave pomemben del družabnega življenja študentov, kjer navezujejo stike z vrstniki, najdejo nove prijatelje ter navežejo nove stike in poznanstva.

Največje vseslovensko brucovanje, ki ga prireja ŠOU Ljubljana, bo letos potekalo v novem Študentskem kampusu.

Kako brucovanje praznujejo drugje po svetu

Tudi v državah bivše Jugoslavije praznujejo brucovanje. V Srbiji temu pravijo Brucošijada, bruci pa so brucoši. Fakultete pred zabavo oblepijo s plakati, ki vabijo mlade na veselico. Žurka je ponavadi v lokalih z živo glasbo, kjer mladi poskakujejo v ritmih Balkana.

Ponekod drugje po svetu, na primer v Turčiji in Avstraliji, pa se mladi nad tem celo zgražajo in se jim zdi to početje čudno oziroma menijo, da bi se starši zanje celo zavzeli.

Brucomor

Na brucovanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor, zvarek, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bruc s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Ponekod poznajo tudi »zelenega carja«, ki odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na brucovanju.

Brucomor je velika neznanka in včasih celo strah brucev. O tem, kaj vse dajejo vanj, krožijo ponekod že prav bizarne zgodbe. Recept pa je seveda skrivnost, dokler nisi sam na mestu, da ga za mlajše generacije pripravljaš, pa še takrat si zavezan k molčečnosti. 

Povprečni mesečni strošek za študij v Sloveniji je po ugotovitvah Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) 565 evrov. Med največje stroške sodijo šolnine, predvsem za izredni študij, vse pogosteje pa tudi plačevanje izvedbe določenih programov. V zadnjih nekaj letih so se mesečni stroški za študij zvišali za več kot sto evrov.

Po podatkih ŠOS, ki je v okviru mednarodne raziskave Evroštudent za pristojno ministrstvo poleti 2013 izvedla anketiranje, so bili povprečni stroški študenta, povezani izključno s študijem, 98 evrov (vpisnine in študijsko gradivo). Pri tem so morali 275 evrov študenti pokriti sami (prevoz, prehrana, komunikacije, zavarovanje). Dodatno so za njih stroške krili tudi starši, skrbniki ali drugi, za leto 2013 so stroški za nastanitev, prehrano in prevoz znašali 192 evrov mesečno. Po raziskavi iz leta 2010 so bili takrat povprečni stroški študenta nižji za več kot 100 evrov in so znašali nekaj manj kot 500 evrov. Pri tem so morali nekaj manj kot 300 evrov plačati študentje sami, nekaj manj kot 200 evrov pa starši, država in drugi. Višine šolnin so sicer zelo različne od univerze do univerze in so izračunane ob upoštevanju fiksnih stroškov ter stroškov izvedbe programa (več laboratorijskih vaj, stroškov z opremo, materiali). Tako morajo na primer študenti oblikovalske smeri za nakup materialov (les, barve, pripomočki) za enkratni dogodek iz svojega žepa plačati 100 evrov, za zaključno delo tudi do 500 evrov.

Stroškovno zelo drage so tudi določene terenske vaje ali dodatna oprema, ki jo študent potrebuje, pa tudi nakup literature in drugih pripomočkov. Študenti medicinskih in zdravstvenih smeri na primer morajo za dodatni zdravniški pregled, nakup literature, stetoskopov in uniform skupaj odšteti več kot 300 evrov. Študenti geografije in naravoslovno-tehniških smeri pa morajo za terenske vaje v Sloveniji in tujini plačati tudi več kot 100 evrov.

Na slovenskih visokošolskih zavodih se začenja vpis sprejetih v drugem prijavnem roku v dodiplomske študijske programe in enovit magistrski študij za študijsko leto 2015/16 ter višješolske študijske programe. Vpis bo trajal do 30. septembra.

Na slovenskih visokošolskih zavodih je za dodiplomske študijske programe in enovit magistrski študij za študijsko leto 2015/16 skupaj razpisanih 19.013 vpisnih mest za redni in izredni študij. V prvem roku je bilo na želene visokošolske zavode univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici sprejetih 11.660 kandidatov oz. 72,4 odstotka od skupno 16.093 prijavljenih, v drugem roku pa 3050 od skupno 4286 prijavljenih.

Tretji prijavni rok, ki bo od 1. do 5. oktobra, je namenjen tistim, ki se v prvem in drugem prijavnem roku v izbirnem postopku niso uvrstili v nobenega od študijskih programov. Na višjih strokovnih šolah so v prvem prijavnem roku za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2015/16 na 13.311 razpisanih mest od vseh 3468 prijavljenih kandidatov sprejeli 2479 kandidatov (95,5 odstotka). Za redne študente v 29 javnih in 20 višjih strokovnih šolah s koncesijo je letos razpisanih 4395, za izredne pa 4050 mest. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente pa dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki so razpisale še 5091 vpisnih mest.

V drugem prijavnem roku je bilo na voljo skupaj 11.192 vpisnih mest, od tega 2613 za redni in 8579 za izredni študij. Podatka o sprejetih v tem roku še ni.

Zoo klub Ljubljana, 25. 09. 2015, ob 23h.

September je čas, ko se začenja nova serija LiquiFi dogodkov v klubu ZOO. Kot smo že vajeni, nas bodo razvajali predvsem zvoki bolj melodičnega drum&bass, vsekakor pa v vsej pestrosti nikoli ne pozabijo na tiste, ki jim dogaja kaj tršega.

S prvim eventom prinašajo lep rezidenčni cvetober domačih drum and bass dj-jev.

LINEUP:

• Danaja
• Lunic
• Trdee
• MidAir
• Dirtyspeakerz

Lokacija: Klub ZOO, Ljubljana
Vstopnina: 5 EUR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) je naznanilo svojo namero, da želi z delnim podaljšanjem Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, privarčevati 26 milijonov evrov na račun otroških dodatkov in štipendij. V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) menimo, da je tovrsten predlog, ki prelaga finančna bremena na pleča študentov in mladih, nesprejemljiv ter nedopusten.

Študenti in mladi spadamo med najbolj ranljive družbene skupine. V ŠOU v Ljubljani potezo ministrstva vidimo kot nadaljevanje trendov na področju politike do mladih, kjer se študentje pojavljamo kot strateški resurs in strošek sodobnih neoliberalnih družb, kljub temu da za nastalo situacijo nismo odgovorni.

Med 90.000 slovenskimi študenti je v letu 2013 državno štipendijo prejemalo zgolj 17,2% oziroma 15.603 študentov, povprečna višina državne štipendije pa je znašala 192 evrov. Višina študentovega povprečnega mesečnega razpoložljivega dohodka je bila po podatkih raziskave Euroštudent 2013 415, 96 evrov. Večinski delež tega dohodka, natančneje 74,5 % oziroma 309,9 evrov, so zagotovili starši oziroma domače gospodinjstvo, delo preko študentske napotnice in lastni prihranki študentov. Država je z nepovratnimi sredstvi zagotovila zgolj 75,21 evrov oziroma 18 %.

Na podlagi teh podatkov je jasno razvidno, da je število podeljenih štipendij nezadostno, obenem pa so štipendije prenizke. MDDSZEM bo v primeru uveljavitve predloga še dodatno poglobila problematiko na področju štipendiranja in s tem študente pahnila še globlje v socialno stisko. Ob vseh optimističnih napovedih glede gospodarske rasti s strani Ministrstva za finance ne moremo razumeti poteze MDDSZEM, ki je v nasprotju z vsakršnimi načeli socialne države.

Na ŠOU v Ljubljani pozivamo MDDSZEM k takojšnjemu preklicu varčevanja. Obenem predlagamo, da vlada sredstva poišče na področjih, ki so manj strateško pomembna za prihodnost države od investiranja v izobrazbo in človeški potencial.