E-študij na Fakulteti za upravo – kakovost prek klika

Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani
-
0
E-študij na Fakulteti za upravo – kakovost prek klika

Želite študirati v udobju doma, študij prilagoditi svojemu urniku, a vseeno pridobiti mednarodno akreditirano diplomo? Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani vas vabi, da se vpišete na E-študij na daljavo. Tretji vpisni rok poteka med 1. in 5. oktobrom, na voljo pa so še vedno prosta vpisna mesta.

V e-obliki kot izredni študij vam ponujamo Visokošolski strokovni študijski program Uprava 1. stopnja, ki je program z najdaljšo tradicijo na naši fakulteti, z mednarodno akreditacijo pa tudi najkakovostnejši program na področju upravljanja v Sloveniji. Gre izrazito praktično naravnan program in daje vsa potrebna strokovna, organizacijska, računalniška, administrativno-tehnična znanja ter usposobljenost za uspešno delo v upravni praksi na tipičnih delovnih mestih. Ambicioznejšim študentom pa zagotavlja dovolj teoretičnih znanj za nadaljevanje študija na drugi stopnji.

V čem točno se e-študij razlikuje od klasičnega?

  • Izvedba je v celoti izpeljana v e-obliki, z izjemo izpita, ki poteka klasično v prostorih fakultete.
  • Uvajalni tedenski seminar v prvem tednu študijskega leta je namenjen seznanitvi s spletnim učnim okoljem.
  • Izvedba letnika je modularna:
  • Predmeti se izvajajo zaporedno in brez prekrivanja, praviloma 5 tednov, z izjemo jezika, ki poteka 8 tednov.
  • Zadnji teden je namenjen izključno samostojnemu študiju.
  • Zadnji delovni dan 5. tedna se izvede prvi izpitni rok.
  • Sprotno preverjanje omogoča študentu in pedagogu sledenje napredovanja osvojenih znanj.
  • Študentje pridobivajo kompetence za uporabo modernih komunikacijskih e-orodij.
  • Cena: 1.950 EUR.

Več o vpisu in študijskih programih na spletni strani Fakultete za upravo.

(Pre) drag izredni študij

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ena izmed oblik študija je tudi izredni študij, katerega značilnost je, da je plačljiv, čeprav se večinoma izvaja po enakem programu kot redni študij. V Sloveniji izredno študira nekaj več kot šestina vseh študentov, za letnik izrednega študija pa je treba plačati od 2000 pa tudi 6000 evrov.

 

Zakon o visokem šolstvu in statuti slovenskih univerz izredne študente obravnavajo enako kot redne študente, kar pomeni, da imajo v večjem delu tudi enake pravice in obveznosti. Morebitne razlike nastopijo pri posameznem predmetu, kjer se lahko nekoliko razlikuje obseg predavanj, seminarjev, vaj ali podobno. Študenti izrednega študija, ki niso zaposleni ali niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve, imajo status študenta. Pripadajo jim tudi pravica do zdravstvenega zavarovanja, družinske pokojnine ali preživnine, dela preko študentskega servisa in bivanja v študentskih domovih.

 

Podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kažejo, da se na izredni študij vpiše okoli šestina vseh študentov, pri čemer se razmerje med rednimi in izrednimi študenti med univerzami razlikuje. V študijskem letu 2013/2014 je bilo v Sloveniji vpisanih nekaj več kot 79.000 študentov, od tega nekaj manj kot 66.000 na rednem in nekaj več kot 13.500 na izrednem študiju. Podobno razmerje je bilo v študijskem letu 2014/2015, ko je bilo v Sloveniji vpisanih nekaj več kot 74.000 študentov, od tega nekaj več kot 62.500 na rednem in nekaj manj kot 11.500 na izrednem študiju.

 

Največji delež izrednih študentov v lanskem študijskem letu so imeli samostojni visokošolski zavodi, kjer je izredno študiralo 56 odstotkov vseh študentov vpisanih na visokošolske zavode. Na Univerzi na Primorskem je od vseh tam vpisanih študentov izredno študiralo nekaj manj kot dvajset odstotkov študentov, na Univerzi v Mariboru pa nekaj več kot 11 odstotkov tam vpisanih študentov. Na Univerzi v Ljubljani je izredno študiralo nekaj manj kot devet odstotkov tam vpisanih študentov, na Univerzi v Novi gorici pa nekaj več kot štiri odstotke. Šolnine za šolanje v okviru izrednega študija so določene s sklepi posameznih univerz, se pa od fakultete do fakultet razlikujejo. V Ljubljani na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo denimo šolnina za en letnik študija na 1. bolonjski stopnji stane 2880 evrov, na 2. bolonjski stopnji pa 3690 evrov.

 

Na Fakulteti za družbene vede šolnina za en letnik na večini smeri 1. In 2. stopnje bolonjskega študija stane 2500 evrov, na Teološki fakulteti pa 2120 evrov. Več kot dvakrat dražje so šolnine na Fakulteti za farmacijo ali Biotehniški fakulteti, dosežejo lahko tudi 6000 in več evrov. V Mariboru šolnina za en letnik izrednega študija na 1. Stopnji bolonjskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti stane 1990 evrov, na 2. stopnji pa 2350 evrov. Na Fakulteti za elektrotehniko en letnik izrednega študija na 1. stopnji stane 2550 evrov, na 2. stopnji pa 3660 evrov. Najdražji v Mariboru je izredni študij na Fakulteti za kemijo, kjer en letnik na 1. stopnji bolonjskega študija stane nekaj manj kot 4000 evrov.

Več pametnih avtomobilov

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Devet od 10 slovenskih milenijcev verjame, da bodo imeli v 10 letih svoj avtomobil, po podatkih raziskave Goodyeara in inštituta ThinkYoung pa med vozili na prvo mesto postavljajo pametne in cenovno ugodne avtomobile s funkcijami za večjo varnost na cesti.

 

Raziskava ThinkGoodMobility med bodočimi znanstveniki, inženirji in industrijskimi oblikovalci je pokazala, da 72,8 odstotka slovenskih mladih v naslednjih 10 letih od avtomobilske industrije pričakuje, da jim bo ponudila avtomobil, ki bo cenovno dostopen in bo hkrati sledil najnovejšim tehnologijam. Nekaj manj kot dve tretjini (62 odstotkov) si želita avto, ki bi bil opremljen s pametnimi varnostnimi funkcijami, kot so senzorji in kamere za zaznavo morebitne nevarnosti. Skoraj polovica (49,8 odstotka) pa je navdušena nad možnostjo, da bi njihovo vozilo komuniciralo z drugimi vozili na cesti.

 

Ob tem si podoben delež (49,1 odstotka) v prihodnosti želi s senzorji opremljene pnevmatike. Te bi jih obveščale, kdaj zaradi poškodbe ali obrabe niso več primerne za varno vožnjo in jih je potrebno pregledati oziroma zamenjati. Skoraj štirje od 10 mladih pa pričakujejo še senzorske sisteme, ki bi pnevmatikam podali informacijo, kako naj se prilagodijo različnim cestnim in vremenskim razmeram. V avtomobilskem svetu so avtomobili z avtopiloti oziroma brez voznika v središču pozornosti, slovenski milenijci pa jim ne zaupajo najbolj. Le 22,8 odstotka bi si jih v naslednjih 10 letih želelo popolnoma avtonomen avtomobil. Glavni razlog za to je v pomanjkanju zaupanja – nekaj manj kot dve tretjini vprašanih namreč dvomita v v njihovo zanesljivost. Sicer jih 73 odstotkov verjame, da bi avtonomna vozila lahko pripomogla k manjšemu številu prometnih nesreč, polovica jih verjame, da bi pripomogla k zmanjšanju prometnih zastojev, nekaj več kot tretjina pa, da bi bila tako vožnja manj stresna.

 

Vrhunska zabava z wakesurfanjem

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vodni športi postajajo v zadnjih letih zelo priljubljeni, predvsem wakeboardanje oziroma deskanje na vodi je zaradi možnosti vožnje s posebno žičnico v tako imenovanih wake parkih postal izjemno prepoznaven.

Veliko ljudi pa še vedno ne ve, da obstaja še en vodni šport, ki postaja iz leta v leto bolj priljubljen. »Wakesurf« ali surfanje za čolnom ima začetke že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, največji razvoj in napredek pa se je začel kazati šele v zadnjem desetletju. Za razliko od dosti bolj prepoznavnega surfanja na valovih ponuje wakesurfanje možnost vožnje po skorajda neskončnem valu in praktično povsod – na morju, jezeru in tudi po nekaterih rekah. V Sloveniji šport pozna le malo ljudi, pa vendar se tudi v naši državi najdejo navdušenci, ki se s tem športom ukvarjajo zelo resno. Eden izmed njih je Mike Pipenbaher, ki že vrsto let »reže« valove v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori. V zadnjem letu pa se je odločil narediti še korak dlje pri prepoznavnosti športa – odprl je prvo šolo wakesurfanja, kjer vas nauči vse od osnov, prostih zavojev in tudi prvih trikov.

 

Mike, morda za začetek nekaj osnov. Kaj je wakesurfanje?
Wakesurf je na naših tleh nov vodni šport, ki pomeni surfanje na umetnem valu za plovilom. Gre namreč za specialno plovilo Nautique, ki je narejeno za »proizvajanje« valov. Ker v angleščini »wave« pomeni naravni val, se »wake« smatra za val, ki nastane za plovilom in od tod tudi ime; wakesurf.

 

Je surfanje na krmnem valu, ki ga proizvaja poseben športni gliser, lažje od surfanja na naravnih valovih?

Lažje verjetno ni, je pa veliko bolj predvidljivo in konstantno. Kar je meni najbolj všeč, je to, da je direktno in aktivno; vsak lahko takoj začne, ni potrebe po iskanju perfektnega vala in drugih pripravah. Ko val enkrat osvojiš, je občutek fenomenalen in šele takrat se pravo surfanje začne. Ravno tako pa lahko pri wakesurfanju surfamo s klasičnimi surf deskami.

 

Na kakšen način športno plovilo ustvarja neskončen val?
Za obliko »perfektnega« vala za plovilom je potrebnih več dejavnikov; oblika trupa plovila, notranji motor z veliko konjskimi močmi, balastni rezervoarji, tempomat GPS, Nautique Surf System, stolp in še nekaj drugih malenkosti. Vse to skupaj nato privede do perfektnega vala, ki ga na plovilu lahko digitalno oblikujemo in po želji celo shranimo v sam sistem.

 

Je za tovrstno surfanje potreben poseben surf?
Kot večina drugih športnih panog je tudi tukaj nekaj različnih načinov surfanja; fun, skim in surf. Gre namreč za deske različnih dolžin, debelin in oblik. Pri načinu skim gre bolj za raznovrstne trike, medtem ko gre pri surf načinu bolj za klasično surfanje. Fun bi pa sam smatral kot kombinacijo obojega in je precej primeren način za začetnike. Sicer pa omejitev ni, sam včasih surfam tudi s StandUp surfom dolžine do treh metrov, kar ponovno odpira nov način.

 

Je potrebna še kakšna dodatna oprema?
Razen plovila in deske ni potrebe po ničemer drugem, je pa zelo priporočljivo, da ima plovilo čim boljše avdioozvočenje, da nam glasba še popestri dogajanje (smeh). Za začetnike pa obvezno predlagam jopič in po potrebi zaščitno čelado.

 

Po čem pa se učenje wakesurfanja  razlikuje od navadnega surfanja?
Menim, da je poučevanje wakesurfanja veliko hitrejše, saj imam učenca konstantno na kratki razdalji in ga zelo lahko usmerjam in učim. Učenec se veliko hitreje nauči in tudi prostora za napake je veliko več, saj sem ob padcu vedno v bližini in lahko toliko hitreje skupaj z njim analiziram, zakaj in kako. Prav tako ima učenec tukaj praktično neskončen val, ki je, kot sem rekel, vedno enak in se ga veliko lažje navadiš in spoznaš. 

 

Kje se wakesurfanja lahko naučimo?
Trenutno se poleti nahajam na otoku Ugljan, kjer imam tudi plovilo Nautique Super Air 230 z vso mogočo dodatno opremo in 409 konjskimi močmi. Glede samega učenja sem zelo fleksibilen, saj velikokrat kakšno skupino učencev poberem tudi kje v bližini na celini ob mestu Zadar ali na bližnjem otoku. 

 

Je navdušencev, ki bi se v vaši šoli radi naučili wakesurfanja, veliko?
Ker je to nov vodni šport, veliko ljudi sploh ne ve, da kaj takega obstaja. Tudi predstava o tem, da lahko za plovilom surfaš brez kakršnekoli vrvice ali vezi, marsikomu povzroča kakšno težavo. Je pa res, da je povpraševanja vedno več in tudi slovenska podjetja se vedno bolj odločajo za tako imenovani Teambuilding, kjer preživijo poletni dan na valovih.

 

Je šport zaradi plovila, ki ustvarja neskončen val, varen?
Ker gre za specialno plovilo, resnično namenjeno wakesurfanju, je šport izredno varen. Vijak oziroma propeler je skrit globoko pod plovilom, tako da surfer nikakor ne pride v stik z njim. Prostora za kakšno resno poškodbo ni, kakšna modrica tu in tam pa tudi ni kaj hudega. Mogoče je malenkost bolj nevarno, ko se začneš spopadati z zahtevnejšimi triki. Moram pa povedati, da je šport za kakršnimkoli drugim plovilom izredno nevaren in se lahko konča tudi s smrtjo.

 

Zanimivo je, da lahko wakesurfamo tako na morju kot tudi denimo na jezerih, ki ima omejen prostor. Je to lahko ovira?
V naši državi je to velika ovira. Praktično nimamo sladke vode, kjer bi lahko surfali. Razlog pa so različne omejitve s strani držav oziroma drugih organizacij, ki tovrstnega športa ne dovolijo. Samo slovensko morje je pa žal premajhno in ne premore kakšne dobre lokacije in tudi vremenski ter prometni pogoji so neugodni. Žal Hrvaška na tem področju ponuja veliko več, tako lokacijsko kot stroškovno.

 

Šport postaja vse bolj popularen, a marsikdo ga ne pozna. Kako močno je razširjen v Sloveniji?
Mislim, da večina ljudi še ne pozna wakesurfanja. Tudi sam sem aktivno začel šele leta 2012, kjer razen majhnega kroga prijateljev samega športa ni poznal skoraj nihče. Mislim tudi, da sem zaenkrat še edini ponudnik oziroma instruktor wakesurfanja pri nas, in upam, da se bo to v kratkem spremenilo. Z vsakim novim poletjem je več privržencev, ampak kot vemo, vsaka stvar potrebuje svoj čas. Mislim, da trenutno s polno hitrostjo prebijamo led.

 

Kako dobro pa šport poznajo drugje po svetu?
Walesurf je najbolj razvit v Ameriki. Tam se odvija tudi svetovno prvenstvo in tudi celotna industrija je veliko bolj naklonjena. 

 

Sami imate s tem športom veliko izkušenj. Kje najraje wakesurfate?
Najraje se potepam po hrvaških otokih v Dalmaciji, saj imam vedno neko lokacijo, ki mi najbolj ustreza glede na vremenske pogoje. Narava je vrhunsko lepa in čeprav ogromno časa preživim tukaj, me vedno znova preseneča in odpira svoje lepote.

Izgubljena sredstva dodatne koncesijske dajatve – študenti pa brez postelj

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na novinarski konferenci Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so opozorili na večslojno problematiko na področju subvencioniranega bivanja študentov. Največ težav z iskanjem primerne in cenovno dostopne nastanitve imajo še vedno študentje Univerze na Primorskem (UP). Sredstev za izgradnjo dodatnih kapacitet ni, ob tem pa tudi ni informacije, kam se razporedi okoli 4.000.000 EUR letno, ki se v ta namen zberejo z dodatno koncesijsko dajatvijo iz naslova študentskega dela. Poleg iskanja primernih kapacitet, pa se študentje pri urejanju bivanja srečujejo z nemalo birokratskimi zapleti, ki otežujejo in upočasnjujejo postopke. Na ŠOS si prizadevajo za zakonsko ureditev področja.
 
Na ŠOS izhajamo iz predpostavke, da je subvencionirano bivanje študentov pravica, ki izhaja iz statusa študenta. Vključno s subvencioniranim prevozom predstavlja neločljiv del izobraževalnega procesa, saj študentom omogoča vključitev v izobraževanje na povsem praktični ravni in pripomore k večji dostopnosti študija ne glede na to, ali študent biva v kraju/regiji, kjer študij poteka ali ne. Subvencionirano bivanje je tako eden pomembnejših socialnih korektivov. Kljub temu pa je dostop do subvencioniranega ležišča za študente v različen ih študijskih središčih v Sloveniji precej otežen. Med tem, ko je v študentskih domovih v Ljubljani in Mariboru ponudba razmeroma usklajena s povpraševanjem, se študenti Univerze na Primorskem srečujejo z precej oteženim položajem.
 
Seit Demiri, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP)ob tem opozarja: »Kljub temu, da ministrstvo sredstva prednostno namenja reševanju bivanjske problematike študentov UP, je teh sredstev premalo. Nimamo pa niti pregleda nad tem, kam odtekajo sredstva, zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo. Glede na to, da se zadeve rešujejo prepočasi, smo na ŠOUP pripravili nekaj konkretnih predlogov, kje bi lahko zagotovili dodatne kapacitete, tudi z javno-zasebnim partnerstvom. V prihodnjih mesecih bomo organizirali tudi vrsto aktivnosti: pogovarjali se bomo s primorskimi poslanci, župani obalnih občin, poslanskimi skupinami, univerzo in ministrstvom. Z januarjem 2016 želimo imeti izdelan akcijski načrt za naslednjih pet let ter zagotoviti dodatnih 400 postelj in s tem doseči povprečje, ki je na nacionalni ravni. Želimo si, da nam prisluhnejo in se reševanja bivanjske problematike lotijo proaktivno vsi deležniki.«

Po pregledu podatkov na nacionalni ravni in primerjalno Univerzo na Primorskem, vidimo precejšnja odstopanja:
 
Nacionalni podatki: 
 
Letos (š. l. 2015/16) je v celotni Sloveniji na voljo 14.599 mest za subvencionirano bivanje študentov, od tega 5.306 postelj za sprejem in 9.293 postelj za podaljšanje. V študijskem letu 2013/14 je bilo bivanje subvencionirano za 15.252 rednih študentov visokošolskega študija torej 23,8 odstotka. 78,5 odstotka subvencioniranih študentov je bivalo v javnih študentskih domovih. Od tega je 68,9 nastanjenih v ljubljanskih ŠD.
 
Subvencija ostaja 19,5 evra za javne domove in 32 evrov za zasebnike (minus 3,34 EUR materialnih stroškov in davek). Cene mesečnih najemnin študentskih sob se gibljejo med 60in 135 evrov.
 
Podatki za Univerzo za Primorskem:
 
Za nastanitev študentov skrbi članica UP, Študentski domovi. Svojim študentom lahko ponudi 828 postelj,  čeravno vsako leto sprejme po skoraj 1.800 vlog.
 
Študentski domovi UP razpisujejo 226 ležišč, od tega je predvidenih 45 prostih mest za sprejem oz. za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena in 181 mest za podaljšanje bivanja. Dijaški domovi skupno nudijo še 340 postelj, zasebni študentski domovi pa262 ležišč. Subvencije pri zasebnikih predstavljajo kar 690 ležišč, od tega je predvidenih 190 prostih mest za sprejem oz. za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena in 500  mest za podaljšanje bivanja.
 
Študent UP Mirko Ilič ob tem opozarja: »Pogoji bivanja pri zasebnikih so ponekod zelo slabi, saj nad tem nihče ne izvaja pravega nadzora. Oddajajo se tudi kletna stanovanja; na 40 m2 pa naj bi bivali celo po 4 študenti. Cene najemnin pa so ob tem celo višje kot drugod po Sloveniji za bistveno višji standard. Celo študenti, ki bivajo v študentskih domovih so v slabšem položaju kot kolegi drugod po Sloveniji, saj lahko tam bivajo le 10 mesecev, čez poletje pa se morajo vsakič izseliti, da lahko domovi postelje tržno oddajo turistom in tako pridobijo vsaj nekaj sredstev za obnovo.«
 
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS, je izpostavil nekaj konkretnih predlogov ŠOS za ureditev študentskega subvencioniranega bivanja:
 
»Področje je potrebno zakonsko urediti; trenutno pravica do bivanja ni avtomatično vezana na status študenta. Predlagamo, da subvencionirano bivanje ni omejeno s cenzusom prihodka na družinskega člana, ker s tem ne rešimo nobene izmed težav, povezanih z bivanjem študentov. Ker določeni presegajo cenzus, do bivanja niso upravičeni, četudi postelje ponekod (letos npr. v Mariboru) ostanejo nezasedene. Prihodki, kot tudi npr. oddaljenost od kraja prebivališča naj se le smiselno točkujejo. Prav tako predlagamo, da se učna oz. študijska uspešnost izključi iz meril za subvencioniranje bivanja študentov, saj je bivanje socialna kategorija in ni povezana z uspehom. Predlagamo, da se kot pogoj ne zahteva, da študent ni samozaposlen oz. samostojni podjetnik, saj je tudi to način preživljanja študentov in pogoj ni neposredno povezan z njihovim socialnim položajem. Obstaja možnost, da se višina subvencije prilagodi socialnemu položaju študentov , da bi se torej uvedli razredi.
 
Vprašljiva je tudi ureditev, s katero študenti, ki opravljajo študentsko delo, sofinancirajo študentske domove. Sredstva zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo (od študentskega dela), naj bi se namreč namenila za odplačilo posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti ali razširitev in posodobitev prostorskih pogojev. Podatkov o tem, kaj se dogaja s temi sredstvi, nimamo. 
 
Z zakonom naj se določi potek razpisa za subvencionirano bivanje na način, da bo prijazen študentu. To pomeni, da naj pisarne za študentske domove pridobijo vse potrebne podatke iz javnih evidenc. Podaljševanje subvencioniranega bivanja naj bo samodejno, do preklica ali prenehanja pogojev za bivanje v študentskem domu, katere preverja pisarna za študentske domove.
 
Prav tako je potrebno urediti možnost zamrznitve bivanja v času, ko študent odide na izmenjavo v tujino, po drugi strani pa tudi tujcem, ki prihajajo na izmenjavo, omogočiti možnost subvencioniranega bivanja.
 
Opozarjamo tudi na nujnost dviga subvencije za bivanje pri zasebnikih ter nadzor nad ponudniki. Subvencija se v času varčevanja znižala iz 40 na 32 evrov. Kljub temu, da pisarne študentskih domov od subvencije, namenjene za bivanje pri zasebnikih odvzamejo nekaj evrov za posredovanje, ni nadzora nad kakovostjo bivanjskih razmer in upoštevanjem pravil. Veliko je zlorab pogodb, študenti nimajo pravnega varstva in bivajo v nesprejemljivih razmerah.«

2. prijavni rok za vpis na magisterij že v teku

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na mariborski univerzi se začenja drugi prijavni rok na razpis za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2015/16.

V drugem prijavnem roku na razpis za vpis v podiplomske študijske programe se lahko prijavijo kandidati, ki niso oddali prijave v prvem roku, kandidati, ki po prvem roku niso bili sprejeti na želeni študij, ter tisti, ki so se v prvem roku prijavili na študijski program, ki se ne bo izvajal.


V drugem roku lahko oddajo prijavo tudi tisti kandidati, ki so se v prvem roku prijavili na študijski program, za katerega po zaključenem prvem roku izvedba še ni zagotovljena. Na mariborski univerzi tako 29 študijskih programov druge stopnje zaradi premajhnega interesa za študij v novem študijskem letu ne bodo izvajali.

Kandidati, ki so bili v prvem prijavnem roku sprejeti na katerega koli izmed študijskih programov v svoji prijavi (ne glede na to, ali so se na študijski program vpisali ali ne), v drugem prijavnem roku ne morejo oddati prijave. Za take kandidate je prijava mogoče le še za izredni študij.


Kandidati morajo prijavo za vpis v podiplomske študijske programe oddati elektronsko, in sicer prek spletnega portala eVŠ. Oddajo lahko največ eno prijavo. Prijavni rok je odprt do 21. oz. 22. septembra. Po tem roku sprememba in brisanje prijave ni več mogoče. Prvi prijavni rok na razpis za vpis v podiplomske študijske programe na mariborski univerzi je sicer potekal od 1. junija do 24. avgusta, na primorski pa od od 8. junija do vključno 4. septembra.


Na ljubljanski univerzi nimajo enotnega drugega prijavnega roka za vpis v podiplomske študijske programe. O tem razpisu se odločajo izvajalke študijskih programov, so za STA sporočili z univerze. Prav tako univerza nima enotnega prijavnega roka na razpis za vpis v doktorske študijske programe za študijsko leto 2015/2016, ki ga je univerza sicer objavila 6. marca, za magistrske pa 6. maja. Rok za prijavo je bil 10. september, razen če ni za posamezen študijski program določeno drugače. V tem primeru je treba upoštevati rok, ki je zapisan pri konkretnem študijskem programu, so dodali z univerze.


Članice morajo študente, sprejete v drugem prijavnem roku, vpisati do roka, ki ga vsaka članica določi interno, študenti pa morajo biti vpisani najkasneje do 30. septembra oz. najkasneje do 30. oktobra. Točne datume vpisov bodo članice univerz, kjer se bodo kandidati vpisovali, objavile na spletnih straneh oz. bodo kandidate o njih neposredno obvestile.

Cenejši abonmaji za študente

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Narodni dom Maribor praznuje v tej sezoni sedemdeset let od prvega koncerta v organizaciji naše Koncertne poslovalnice. Verjamemo, da je med študenti mnogo takih, ki uživate v vrhunski klasični glasbi in v gledaliških predstavah. Vse, ki ob kulturi uživate, vabimo, da si po napornih študijskih urah privoščite tudi visoko kakovostne koncerte orkestrske in komorne klasike ali da se smeje sprostite ob žlahtnih komedijah.

Zgodovina Koncertne poslovalnice je polna izjemnih utrinkov svetovljanskega. Slišati vrhunske svetovne orkestre in soliste v mariborski Dvorani Union je?zares izjemen užitek, privilegij, ki ga ne uživa dosti mest primerljive velikosti. Letos nas bodo navduševali Orkester Festivala Maribor, Mlada nemška filharmonija, Češka filharmonija, Baročni orkester L'orfeo Collegium Vocale Salzburg, Simfonični orkester SNG Maribor.


Nepozabna in smeha polna bo tudi sezona komedij. Letošnji odličen program cikla »Komedija v Narodnem domu« zaokrožujejo mojstri smeha, kot so nepogrešljivi Iztok Mlakar, Lado Bizovičar, Katarina Čas,Tadej Toš, Uroš Fürst, Vojko Belšak, Zvezdana Mlakar, Uroš Smolej, Iva Krajnc in drugi.


Vrhunske zasedbe letošnje, slavnostne koncertne sezone  in smeha polne gledališke večere želimo približati tudi mladim, zato smo za vse študente ob slavnostni sezoni skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru pripravili posebno ugodne pakete vstopnic. Program letošnje sezone lahko najdeš tukaj.

Izognite se gneči

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na nekaterih točkah SŠP bo od septembra dalje že možen predvpis v sistem za koriščenje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) za študijsko leto 2015/16. Če že imate urejen vpis na izobraževalni ustanovi, je priporočljivo, da to izkoristite in se v sistem vpišete čim prej, še preden nastane gneča na vpisnih mestih. Poleg tega bodo v času predvpisa točke SŠP tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih.

Podatke o odpiralnem času točk SŠP najdete na spletni strani www.studentska-prehrana.si pod zavihkom točke SŠP.

S 1. 10. 2015 bo vsem študentom, ki ne bodo izkazovali upravičenosti do subvencij za naslednje obdobje, onemogočeno koriščenje subvencije, dokler ne bodo ponovno potrdili statusa študenta. Ker sistem deluje avtomasko, ne bo možno koriščenje subvencij, tudi tistih, ki vam bi morebiti še ostale neizkoriščene iz preteklih mesecev. Te boste lahko koristili šele, ko boste uredili ponovno aktivacijo statusa z ustreznimi dokumenti.

Postopek prijave najdete na spletni strani http://www.studentska-prehrana.si v elektronski brošuri najpogostejša vprašanja študentov.

Da bi se izognili gneči in nepotrebnemu čakanju, vam še enkrat priporočamo, da se v sistem za novo študijsko leto vpišete čim prej.

Morrissey warmup dogodek!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Četrtek, 24.9.2015 // Orto bar, Ljubljana – pub quiz, bogate nagrade, poslušalnica The Smiths/Morrissey, prigrizki …

Še pred 10. oktobrom, ko v Halo Tivoli prihaja legendarni Morrissey, se bomo družili njemu na čast – v četrtek, 24. septembra, se bo v ljubljanskem Orto baru odvijal poseben večer, posvečen legendi britanskega indie rocka – Morrisseyu!

 

Organizator Morrisseyevega koncerta v Hali Tivoli pripravlja vsebinsko pester Morrissey warmup dogodek s tematskim ‘pub quizom' z bogatimi nagradami in Morrissey/The Smiths poslušalnico.

 

Večer se bo ob 21.00 začeli s ti. pub quizom, v katerem se bo preverjalo znanje: preko zabavnih (in resnih!) vprašanj se boste sprehajali po glasbi (in življenju) enigmatičnega in kontroverznega Morrisseya in ene najpomembnješih britanskih indie rock zasedb The Smiths. Seveda ob ustrezni glasbeni spremljavi, za katero bo poskrbel DJ Martin 13, skozi kviz pa bo krmaril Žiga Gombač.

 

Pravila sodelovanja v pub quizu:

 

V pub quizu lahko sodelujejo skupine, ki jih sestavljajo od 2 do največ 4 osebe. Vsaka skupina naj pošlje prijavo na pub quiz do srede, 23.9.2015, do 17.00 na mail dallas@t-2.net%20 ali preko FB sporočila na Mars Piar (https://www.facebook.com/mars.koncerti.9?fref=nf). Prijava naj vsebuje število članov skupine in izbrano ime skupine. Zmagovalno skupino čakajo bogate nagrade – za vsakega člana skupine bo organizator pripravil naslednji Morrissey paket:

•          Knjiga: Tony Fletcher: A light That Never Goes Out (The Enduring Saga of The Smiths)

•          Album: Morrissey: Very Best ali Morrissey: Viva hate

•          Vstopnica za koncert Morrissey (10.10.2015, Hala Tivoli, Ljubljana)

Vse ostale udeležence pub quiza pa čaka ‘tolažilna' nagrada.

 

Morrissey warmup dogodek se s pub quizom začne ob 21.00, sledi Morrissey/The Smiths poslušalnica z DJ Martin 13, nekaj malega za pod zob bo pripravilo Slovensko vegansko društvo.

 

Vstopnine na Morrissey warmup dogodek ni!

Morrissey je najprej opozoril nase kot frontman kultnih The Smiths, ene najpomembnejših britanskih rock zasedb, ki je služila kot neke vrste most med punkom in kasnejšim brit popom. Z intelektualnimi in poetičnimi besedili, ki se v glavnem dotikajo tematike romantike in družbene odtujenosti in teatralno odrsko prezenco, je Morrissey kaj hitro našel zvesto publiko, ki mu goreče sledi še danes.

 

The Smiths so korenito kulturno zaznamovali Veliko Britanijo in, navkljub relativno kratki diskografiji, ohranili svoj vpliv vse do danes. Med častilce The Smiths in Morrisseyja se med drugim štejejo tudi: Oasis, Blur, Suede, Pulp, Bono, OutKast, Radiohead, Arcade Fire, Deftones, Muse, Placebo, Dinosaur Jr., The National… Po štirih polnokrvnih albumih so The Smiths leta 1987 razpadli, kar pa seveda ni ustavilo Morrisseyja, ki se je podal na izredno plodovito in uspešno solo kariero. Lani je tako izšel izšel že njegov deseti zaporedni album ‘World Peace Is None of Your Business'.

 

Njegovi koncerti pa so znani kot energični in čustveno nabiti dogodki, na katerih da Morrissey vse od sebe in se dotakne tako The Smiths kot tudi svoje bogate solo diskografije, v živo pa so njegove skladbe veliko bolj surove in rock naravnane kot v studijskih različicah. Njegovi koncerti, ob izdatni podpori fanatičnih oboževalcev, ki pojejo vsako besedo Morrisseyjevih skladb, tako postanejo neke vrste sveti obred, prežet s potom, ekstazo in emocijami.

 

Morrissey bo kmalu prvič nastopil tudi pri nas – v soboto, 10.10.2015 prihaja v Halo Tivoli (Ljubljana).

Oblike dela za podjetne študente

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Oblike dela za podjetne študente

V letu 2015 se je študentsko delo po obremenitvi z dajatvami in prispevki močno približalo drugim oblikam dela. Čeprav je študentsko delo na splošno še vedno najugodnejša oblika dela, bi lahko nekaterim študentom bolj ustrezale druge oblike dela. V nadaljevanju so zato na kratko predstavljene nekatere oblike dela, zanimive za študente.

Samostojni podjetnik

Gre za obliko dela, ki je najbolj primerna za študente, ki bi se radi že v študentskem obdobju preizkusili kot podjetniki. Podjetništvo terja odgovornost in trdo delo, hkrati pa ponuja svobodo in omogoča podjetniški način življenja: delo si organiziraš sam, razpolagaš z vsemi sredstvi podjetja, sam sprejemaš odločitve.

Podjetnik ustanovi s. p. na točkah VEM in lahko začne z opravljanjem dejavnosti takoj, ko je vpisan v Poslovni register. Postopek je enostaven in hiter, poleg tega pa še brezplačen. Pred ustanovitvijo podjetja je priporočljivo, da se podjetnik posvetuje z morebitnim računovodstvom glede vodenja poslovnih knjig in davčne obravnave.

Za podjetnike so na voljo različne ugodnosti: olajšave pri prispevkih za socialno varnost, status »normiranca«, nižji stroški vodenja TRR-ja pri bankah, nižji stroški plačila računovodstva, sredstva na različnih razpisih.

Podjetnik pa ima tudi kar nekaj obveznosti, saj bo v času poslovanja lahko deležen različnih inšpekcijskih nadzorov. Zato mora redno plačevati davke in prispevke za socialno varnost, voditi obvezne poslovne knjige, izdajati račune, poskrbeti za varnost in zdravje pri delu, požarno varnost, opraviti zdravniški pregled.

 

Družba z omejeno odgovornostjo 

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je morda še najmanj primerna za študente zaradi zahtevanega osnovnega kapitala v vrednosti 7.500 EUR. Kdor bi kljub temu želel postati lastnik d. o. o.-ja, ga lahko tudi kupi za nekaj sto evrov pri ponudnikih prodaje podjetij. D.o.o. lahko ustanovi že en sam študent, in sicer na točkah VEM (kjer mu pripravijo tudi akt o ustanovitvi), registracijo pa v nekaj dneh opravi sodišče.

 

Namen d. o. o.-ja pa je izključno pridobivanje dobička, ki nato preide k družbenikom – tistim, ki so vplačali osnovni kapital. Poslovanje d. o. o.-ja zahteva od osebe veliko pravnega in ekonomskega znanja. Ustanovitelj samostojno odloča o vseh odločitvah, ki jih mora vpisovati v knjigo sklepov. Če se želi oseba povsem posvetiti svoji osnovni dejavnosti, bo morala računati na stroške računovodstva in morda še katerega drugega svetovalca.

Najpomembnejša prednost d. o. o.-ja pa je, da družba odgovarja le s svojim, torej družbenim premoženjem. Družbenik ni odgovoren s svojim, lastnim premoženjem.

Zasebni zavod 

Zavod je organizacija, ki lahko opravlja eno ali več dejavnosti (sociala, izobraževanje, zdravstvo, šport), če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Zavod lahko ustanovi že en sam študent, ki mora pri banki deponirati zadostna sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda (znesek ni zakonsko določen). Nato vlogo za registracijo zavoda predloži sodišču, ki izvede registracijo. Zavod lahko začne z delovanjem z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register, kar lahko traja do tri tedne.

Pred registracijo je treba pripraviti veliko dokumentacije, ki pa jo lahko pripravi tudi študent sam. Najtežje je napisati akt o ustanovitvi in statut, ki sta glavna akta za delo zavoda. Če bo zavod ustanavljala le ena oseba, bodo nekateri birokratski postopki zelo nelogični (javni razpis za direktorja, imenovanje direktorja, sestavljanje sveta zavoda).

Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Zavodi lahko kot neprofitne in družbeno koristne organizacije računajo na sredstva, ki so na voljo prek državnih in občinskih razpisov.

Društvo

Društvo je samostojno združenje, katerega namen ni pridobivanje dobička. V osnovi gre za prostovoljno, ljubiteljsko združevanje posameznikov, ki si sami določijo namen in cilje društva ter dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, ter v takšni obliki uresničujejo skupne interese. Kljub temu pa društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost.

Za registracijo društva si je treba vzeti približno dva meseca. Šele z vpisom v register društev lahko društvo začne s svojim delovanjem. Društvo lahko ustanovijo že trije študentje, ki organizirajo ustanovni zbor, kjer sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt (statut) društva ter izvolijo zastopnika društva. Drugi člani društva pa lahko kandidirajo za druge funkcije v društvu (na primer upravni odbor, nadzorni odbor, blagajnik).

Najtežja naloga je priprava statuta, ki pomeni podlago za delo društva. Posebno pozornost velja nameniti določanju (pridobitne) dejavnosti, saj lahko izvajamo le tiste, ki smo jih navedli v statutu.

Društva pridobivajo sredstva za svoje delovanje s članarinami, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev in z opravljanjem dejavnosti društva. Običajne stroške pa predstavljajo upravna taksa ob registraciji, strošek računovodstva in stroški, povezani z opravljanjem dejavnosti društva.

Osebna dopolnilna dejavnost 

Gre za obliko dela, ki naj bi posameznikom omogočala dodaten zaslužek, zato so dela, ki se lahko opravljajo, določena. Prav tako je določen tudi najvišji znesek, ki ga lahko oseba zasluži. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora polletno poročati organizaciji FURS o doseženem prihodku.

Pred začetkom opravljanja dela je treba osebno dopolnilno delo priglasiti organizaciji AJPES (to lahko storite na upravni enoti). Druga zahteva pa je, da posameznik opravlja delo le za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na ime izvajalca dopolnilnega dela. Na podlagi vrednotnice se osebi prizna tudi določena stopnja socialne varnosti.

Zaključek 

V prispevku so predstavljene najbolj pogoste oblike dela. Pred odločitvijo za posamezno obliko dela pa mora študent preveriti še, kakšne so njegove obveznosti z vidika davčnih in socialnih dajatev. Na drugi strani pa lahko nekatere pravice tudi izgubi. Zato se je treba za konkretne primere pozanimati na spletu, na (brezplačnih) delavnicah, pri prijateljih in strokovnjakih.

Prav študentska leta oziroma mladost je obdobje, ko lahko mladi preizkusijo svojo podjetniško nadarjenost in svoje ideje prenesejo v posel. Če jim ne uspe, bodo pridobili edinstvene izkušnje, ki jih bodo znali ceniti tudi bodoči delodajalci. Zaposljivost bo vsekakor večja. Če jim uspe, bodo uspešni podjetniki in zgled ostalim, da se opogumijo za samostojno podjetniško pot.

Tomaž Kuralt

1...1.6251.6261.627...2.175Stran 1.626 od 2.175