Novoletno rajanje in spoznavanje novih ljudi je tokrat obrodilo sadove. Na novoletni zabavi sem spoznala šarmantnega moškega, ki me je popolnoma prevzel. Okoliščine pa so bile neprizanesljive, zato se nisva uspela podrobneje spoznati. A saj me poznate …
Prvi koraki v novo leto so bili umirjeni, saj je bilo v veselem decembru dovolj zabav. Januarski dnevi pa so se začeli počasi vleči in postajali so vse bolj dolgočasni. Jutra so minevala hitro, saj sem bila zaposlena z opravili v službi, popoldnevi in večeri pa so se vlekli in vlekli. In ker imam preveč energije in ne prenesem osamljenih večerov in pogledov na prazno posteljo, sem začela razmišljati, kaj naj storim, da si popestrim dolgočasne dneve. Ravno sredi razmišljanja pa mi je pozvonil telefon. Bila je neznana številka. Oglasila sem se in zaslišala glas, ki mi je pognal kri po žilah. Bil je on. Moški, ki me je na novoletni zabavi popolnoma prevzel. Od presenečenja, da je poklical, sem ostala brez besed. On pa je bil zgovoren in je vodil pogovor. Ni ovinkaril. Zaupal mi je, da sem mu bila tudi sama všeč in da bi z veseljem januarske dneve preživel z mano. Med pogovorom mi je srce divje bilo in telo mi je drhtelo. Na obraz se mi je prikradel sladek nasmeh in v očeh se mi je že videlo nagajivo predvidevanje o tem, kaj sledi po telefonskem pogovoru. Nisva odlašala s srečanjem, obiskal me je še isti dan. Preden je prišel, sem odhitela v trgovino in kupila seksi spodnje perilo. Odšla sem domov, se stuširala, nadišavila in oblekla v seksi rdeče, samostoječe nogavice. Lase sem si spela v konjski rep in ustnice namazala s seksi rdečo šminko. Kmalu sem zaslišala zvonec. Odhitela sem do vrat, pogledala skozi kukalo in že ob samem pogledu na njegov zapeljiv obraz so se mi začeli pred očmi pojavljati predrzni prizori. Odprla sem vrata in se postavila predenj, oblečena v seksi perilu, ogrnjena samo v tanko in kratko čipkasto oblekico. Ob pogledu na moje telo je tokrat on ostal brez besed. Drug drugega sva poželjivo opazovala in si s pogledi dala vedeti, kako si oba želiva planiti drug drugemu v objem … bolje rečeno, v posteljo. Postajala sem vse bolj vznemirjena. Kar naenkrat se je približal in me nežno poljubil. Ko me je poljubljal po vratu in proti ušesom, sem slišala, kako vzburjeno in pospešeno diha. Njegova vznemirjenost je vzburila tudi mene. Tesno drug ob drugem sva si začela izmenjavati strastne poljube in se istočasno odmikati od vrat, da sosed ne bi videl celotne predstave. Zaprl je vrata, me s svojimi močnimi rokami zgrabil za stegna in me dvignil v naročje. Grobo me je prislonil ob vrata in me začel še bolj strastno poljubljati. Z boki se je drgnil ob moje mednožje in moja muca je postajala čedalje bolj vlažna. Slekla sem mu jakno, ki jo je nosil, in z njega skoraj strgala majico, v katero je bil oblečen. Tako močno me je vzburjal, da sem si ga želela imeti še v tistem trenutku. Z rokami sem ga božala po njegovem lepo oblikovanem telesu in mu na uho šepetala, da si ga močno želim. V naročju me je odnesel na posteljo, kjer me je brez zadržkov začel slačiti in otipavati po vseh intimnih delih. Sem in tja me je z užitkom močno udaril po moji napeti ritki. Ležala sem na hrbtu in kmalu je z mene strgal vse, kar sem imela na sebi. Z jezičkom me je dražil okrog popka in malo nižje. Prav tako so bili nagajivi njegovi prstki. Vedel je, kako zelo si ga želim, zato me je še bolj razdražil. Končno je z jezičkom začel lizati mojo muco. Pospešilo se mi je dihanje in začela sem glasno stokati. Da ne bi uživala samo jaz, sem ga prevrnila na posteljo in mu slekla hlače. Videla sem njegovega otrdelega tiča in takrat sem si ga še bolj želela čutiti v sebi. Krepko sem ga zgrabila z rokami in ga dala v usta. Vzburjalo me je, ko sem slišala, kako mu godi, kako vzdihuje in si želi še. Predigra je trajala še kar nekaj časa. Nato sem se ulegla na bok in začutila, kako ga je od strani porinil vame. V trebuhu sem čutila prijetne občutke, ki so počasi vodili do orgazma. Nisem se ga mogla nasititi, zato sva spremenila položaj. Tokrat je on ležal na hrbtu, sama pa sem bila na njem. Usedla sem se na trdega tiča in se začela hitro dvigati in spuščati. S svojimi boki sem se gibala v vse smeri in čedalje hitreje. Na obrazu se mu je videlo, da mu prihaja. Z rokami me je začel čedalje bolj stiskati in njegovo vzdihovanje je bilo čedalje glasnejše. Tik preden mu je prišlo, sva spet spremenila položaj, tako da me je nabijal od zadaj, vse hitreje in vse močneje. Tako mu je kmalu prišlo po moji ritki. Seks je trajal kar nekaj časa, zato sva se utrujena ulegla drug ob drugega, se nagajivo, z nasmehom na obrazu opazovala in brez besed zaspala v topli postelji. Čez čas sva se zbudila, se spogledala in takoj vedela, da si oba želiva tak seks ponoviti. Moj novi znanec z novoletne zabave se je zelo izkazal. To je bil več kot popoln začetek novega leta.
Dober začetek
Nohti povedo, kako zdravi smo
Človeški nohti imajo to lastnost, da s svojim videzom povedo veliko o človeku. Ste vedeli, da lahko na podlagi videza nohta vemo, kakšne osebne navade ima posameznik. Človeški noht razkrije tako dobre kot tudi slabe navade človeka.
Nohte dojemamo predvsem z estetskega vidika, a poleg tega opravljajo še mnoge druge pomembne naloge. Pomagajo premikati in dvigati predmete, poleg tega pa prstom nudijo tudi podporo.
Noht je rožen odrastek, ki nastane iz živih kožnih celic prsta. Najpomembnejše sestavine nohta so zaroženele celice, ki vsebujejo keratin.
Na kakovost in začetno obliko nohta ne moremo vplivati, saj oboje podedujemo
Na obliko nohta vpliva tudi oblika končnega členka prstov. Za nohte je značilno, da so na konicah prstov debelejši kot na začetku. Zdrav noht mora biti prozoren in nežno rožnate barve. Nohti zrastejo v povprečju 0,1 mm na dan. Seveda pa pride do razlik v hitrosti rasti, saj je rast odvisna tudi od starosti, letnega časa, dejavnosti itd. Zanimivo je, da nam nohti na palcih rastejo počasneje kot nohti na ostalih prstih in hitreje rastejo nohti na dominantni roki (npr.: desničarjem nohti na desni roki rastejo hitreje). Nohti na nogah nam rastejo kar štirikrat počasneje kot nohti na rokah. Pri otrocih, moških in nosečnicah nohti rastejo hitreje, prav tako hitreje rastejo tudi podnevi in poleti. Počasneje pa nohti rastejo pri starejših ljudeh, ponoči, pozimi in pri podhranjenosti.
Ljudje svoje nohte nenehno izpostavljamo različnim zunanjim vplivom
To so močni sončni žarki, mraz, voda, čistila itd. Čas, ki je potreben, da se nohtna površina obnovi, je od pet do šest mesecev. Nohti posameznikov se med seboj razlikujejo. Na njihovi površini lahko opazimo vdolbinice, obeljene lise, brazde, pri nekaterih posameznikih je moč opaziti, da so nohti precej odebeljeni. Vsak pojav na nohtu nam nekaj pove. Na nohtih so vidni tudi procesi staranja. Starejši kot smo, počasneje nam rastejo nohti. Prav tako nohti postanejo tanjši in izgubijo lesk. Ponavadi postanejo suhi in imajo sivkasto obarvano površino. Za nohte pri starejših ljudeh je povsem običajno, da na njih opazimo vzdolžne brazde, ki povzročajo krhkost in občutljivost nohta.
Če je prisotna ena sama brazda na nohtu, je ta največkrat posledica poškodbe nohta.
Vdolbinice običajno nastanejo zaradi nepravilne zasnove nohta.
Hrapave nohte opažamo pri kožnih boleznih, kot so luskavica, izpadanje las, …
Bele lise pogosto pomenijo glivično obolenje.
Pri zastojnih srčnih obolenjih se na nohtu pojavi bela polovica nohta na začetku.
Rumeni nohti se pojavijo ob povečanem uživanju karotenov, pri zlatenici, glivicah, …
Cepljenje nohtov v plasteh nastane zaradi pogostega močenja nohtov (gospodinje).
Še bi lahko naštevali. Sprememb na nohtih je ogromno in prav vsaka nam lahko pove nekaj o človeku.
Nohtna obolenja uvrščamo med kožna obolenja in predstavljajo cca. desetino vseh kožnih obolenj. Manjše in lažje oblike obolenj se ponavadi pozdravijo same od sebe ali z enostavno oskrbo s kremo. Ko pa gre za resnejše poškodbe, je potrebna zdravniška pomoč.
KDAJ JE ČAS ZA ALARM?
V primeru, da pride do spremembe oblike in barve nohtov, bolečin ali oteklin okoli nohtov, se je potrebno o spremembi posvetovati z dermatologom. Na dermatologa se je potrebno obrniti tudi, če na nohtih opazimo obarvane črte ali lise (črne ali bele), zaroženitve ali kakršnokoli odstopanje nohta. Zaradi sprememb na nohtih imamo lahko težave pri prijemanju predmetov, obolenja nohtov na nogah nam lahko spremenijo način hoje.
Obolenja nohtov so pri otrocih redkejša in z leti postajajo čedalje bolj mogoča. Starejši ljudje jemljejo tudi precej zdravil, ki lahko vplivajo na videz nohtov. Na žalost so obolenja trdovratna, saj nohti rastejo počasi in se tudi počasi odzivajo na zdravljenje. Tudi zdravila se v noht težko in počasi vsrkavajo, zato z zdravljenjem ne odlašajte in v primeru, da opazite spremembe, obiščite dermatologa.
Psihološka svetovalnica za študente v stiski
V ŠOUM želijo pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, duševnemu zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi v tem študijskem letu študentom omogoča brezplačno psihološko svetovanje. Na ta način želijo pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, duševnemu zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Brezplačna individualna svetovanja potekajo vse do meseca maja 2015, vsak četrtek med 13:30 in 16:30, v učilnici ŠOUM. Pomoč in podporo pri reševanju osebnih težav študentom nudi univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan. Prijave na svetovanja se sprejemajo na e-naslovu: svetovalnica@soum.si.
»Mladostniki mnogokrat ne vedo, kam naj se v stiski obrnejo po pomoč. V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Tovrstno pomoč študentom nudimo že peto leto zapovrstjo, povpraševanje študentov po terminih svetovanja pa so vedno večja«, je povedala vodja projekta Bernarda Jeraj.
Študenti so vsaj v tolikšni meri izpostavljeni duševnim boleznim kot ostali odrasli – to npr. pomeni, da jih ima v tem trenutku vsaj 5% depresivno motnjo, ki je najpogostejša duševna bolezen. Med mladimi je poleg depresivnih in anksioznih motenj, še veliko motenj hranjenja in zlorabe psihoaktivnih substanc. Odstotek depresij je večji med ženskami, medtem ko je pri moških prisotnih več zlorabe substanc. Zloraba alkohola je pogosto način samozdravljenja depresije med moškimi, vendar žal dolgoročno vpliva samo še slabše na telesno in duševno zdravje človeka.
»Študentom pomagamo s svetovanjem, psihoedukacijo in terapevtsko pomočjo. Cilji dela so različni, npr. izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov, boljša koncentracija pri delu in študiju. Lani je bilo v pilotskem trimesečnem obdobju izvedenih 24 svetovanj. Pri 67 % študentov, ki so poiskali pomoč, smo ugotovili, da je v ozadju njihovih težav tudi depresija, v 16,5 % pa anksiozne motnje. V ostalih primerih ni bilo duševnih motenj, ampak je oseba potrebovala nasvet«, je povedala univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan, ki izvaja svetovanja v Psihološki svetovalnici.
Skupina Status Quo se je pridružila klubu 500
Britanska rock skupina Status Quo se je pridružila izvajalcem, katerih ime je 500 tednov vztrajalo na seznamu najbolje prodajanih plošč. Njihov prvi album, ki se je uvrstil na lestvico, je bil Piledriver iz leta 1973, najnovejši uspeh na lestvici pa beleži njihov zadnji album Aquostic: Stripped Bare.
S tem so se Status Quo pridružili klubu, v katerem vodi skupina The Beatles, ki je na seznamih Official Charts Company zabeležila več kot 1.300 tednov. Skupina Status Quo je izdala 30 studijskih albumov. Med njene največje uspešnice sodijo pesmi Rockin' All Over The World, In the Army Now, Caroline, Down Down in Whatever You Want. Album Aquostic: Stripped Bare z letnico 2014 je kompilacija akustičnih različic njihovih uspešnic iz več kot 50-letnega delovanja v popularni glasbi. Edina še izvirna člana zasedbe sta Francis Rossi in Rick Parfitt. Pevec in kitarist Rossi je 500 tednov na lestvici najbolje prodajanih albumov ocenil za neverjeten mejnik. „Skoraj nadrealistično je, da bi skupina, ki smo jo ustanovili pred toliko leti, lahko dosegla to točko.“ Skupina je lani poleti odpovedala šest koncertov v okviru evropske turneje. Med drugim bi morala nastopiti v hrvaškem Pulju, namesto tega pa so kitarista Partiffa sprejeli v tamkajšnjo bolnišnico. Tudi v letošnjem letu imajo po podatkih uradne spletne strani predvidenih nekaj nastopov po Evropi.
Uredništvo Radia Študent ostro proti znižanju sredstev
Uredništvo Zavoda Radio Študent ostro nasprotuje znižanju sredstev za delovanje in razvoj zavoda, predvidenem v proračunu ŠOU v Ljubljani, in poskusom poseganja v medijsko avtonomijo, so sporočili iz uredništva. V primeru sprejema škodljivih ukrepov napovedujejo “upor in obrambo Radia Študent z vsemi razpoložljivimi sredstvi”.
Programski sodelavci Radia Študent so v ponedeljek na izredni seji pred drugim branjem in sprejemanjem finančnega načrta Študentske organizacije univerze (ŠOU) v Ljubljani, ki bo v četrtek, sprejeli več sklepov. Izrazili so zgroženost nad novim rezom v sofinanciranje radia v letu 2014, ki po njihovi oceni “izkazuje popolno nerazumevanje pomena in delovanja zavoda”. Na Radiu Študent navajajo, da so se že ob prvem drastičnem nižanju sredstev leta 2012 prilagodili zahtevam ŠOU in se utrudljivo borili za obstanek. Z lanskimi volitvami so vendarle pričakovali bolj konstruktiven odnos med političnim vodstvom ŠOU v Ljubljani in Zavodom RŠ, v imenu uredništva poudarja odgovorna urednica Martina Dervarič.
Zato zahtevajo, da se zavodu v letu 2015 odredi “razumen minimalni delež sofinanciranja”, ki bo omogočil nemoteno delovanje in razvoj radia tako v izobraževalni in programski kot tudi v projektni in oglaševalski razsežnosti. Kot pojasnjujejo, gre za znesek v višini 200.000 evrov, predsedstvo ŠOU v Ljubljani pa je predlagalo le 137.000 evrov sofinanciranja. Podpisani pod izjavo uredništva Radia Študent v širši sestavi ob tem ostro obsojajo tudi “poskus poseganja v medijsko avtonomijo” s predlogi sprememb akta o ustanovitvi zavoda. Kot opozarjajo v uredništvu, bi v svetu zavoda zaradi tega prišlo do neuravnoteženega zastopanja interesov zavoda Radio Študent nasproti ustanoviteljema. V primeru nadaljnjih poskusov sprejemanja sprememb akta v škodo avtonomije medija in če da bo v četrtek študentski zbor potrdil proračun in zgolj
137.000 evrov sofinanciranja za delovanje in razvoj Zavoda Radio Študent v letu 2015, napovedujejo “upor in obrambo Radia Študent z vsemi razpoložljivimi sredstvi”.
Iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) so v odzivu na izjavo Radia Študent zapisali, da “zavračajo očitke o nerazumevanju pomena in delovanja Zavoda RŠ ter izkazujejo razočaranje nad zavajanji in manipulacijo, ki jo vrši Radio Študent”. Zatrdili so, da ŠOU v Ljubljani zadnja leta vztrajno povečuje delež sredstev, namenjenih Radiu Študent, kljub temu da koncesijske dajatve iz naslova študentskega dela upadajo. “Čeprav ima ŠOU v Ljubljani letošnje leto skoraj dvakrat nižji proračun kot leta 2007, so sredstva, namenjena Radiu Študent, še vedno za nekaj tisoč evrov višja kot takrat, kar znaša skoraj dvakrat višji delež letnega proračuna.”
Ker se zavedamo pomena Radia Študent kot alternativnega medija v slovenskem prostoru, smo v želji po iskanju rešitve njegovega obstoja že več let v skupnem dogovarjanju glede soustanoviteljstva z Univerzo v Ljubljani, menimo pa, da bi k iskanju rešitve morale pristopiti tudi druge pristojne institucije, kot so ministrstvo za kulturo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana, so še poudarili v ŠOU.
Študentsko delo v letu 2015
Od 1. februarja 2015 so v veljavi spremembe zakonodaje, ki urejajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (študentsko delo). Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona za uravnoteženje javnih financ so bile pripravljene na podlagi dogovorov s študentskimi organizacijami.
Cilji in načela sprememb študentskega dela
Po mnenju predlagateljev sprememb zakonodaje se zasleduje naslednje ključne cilje:
– zagotovitev višje socialne in ekonomske varnosti dijakov in študentov,
– vključitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sisteme socialnih zavarovanj,
– odprava in preprečevanje obstoječih anomalij in zlorab na trgu dela.
V predlogu spremembe zakonodaje je poudarjeno tudi, da se z novo ureditvijo študentskega dela uveljavlja načelo „vsako delo šteje“, tako z vidika primerljivejše obremenitve vseh oblik dela kot z vidika zagotovitve primerljive socialne in ekonomske varnosti vseh, ki ta dela opravljajo. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.
Minimalna urna postavka
Po vzoru minimalne plače se je določila minimalna urna postavka študentskega dela v višini 4,5 EUR bruto oziroma 3,8 EUR neto, ki zvišuje ekonomsko varnost dijakov in študentov. Kdor je leta 2012 prejel prvo zakonsko določeno minimalno plačo, je lahko primerjal in opazil, da je prejel nižji dohodek kot predtem, ko minimalna plača ni bila zakonsko določena. Delodajalci so po večini vsem pavšalno znižali plače na zakonsko določene, tudi tistim, ki so imeli prej na račun uspešnega dela nekoliko višje plače. Enako se pričakuje z minimalno urno postavko študentskega dela, saj bodo delodajalci znižali višje urne postavke bolj zahtevnih študentskih del na zakonsko določeno urno postavko.
Edina dobra plat te določitve je, da se bo vsem, ki so opravljali študentsko delo izven urbanih središč, urna postavka dvignila. Ponekod so namreč delodajalci izkoriščali preveliko povpraševanje po študentskem delu s sramotno nizkimi urnimi postavkami (npr. 2 EUR).
Obremenitev študentskega dela
Nova ureditev študentskega dela vpeljuje polne prispevke delodajalca in zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevke delodajalca za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevke delodajalca za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %). Koncesijska dajatev se je nekoliko znižala, in sicer na 16 %, medtem ko dodatna koncesijska dajatev ostaja 2,00 %. Delodajalec bo moral obračunati in plačati tudi 22,00 % davka na dodano vrednost na koncesijski dajatvi ter prispevke delodajalca.
Dijak ali študent bo od zneska na napotnici poravnal prispevek zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 %.
Pri izplačilu zaslužka študenti ne smejo pozabiti niti na morebitno akontacijo dohodnine, ki lahko zniža njihov dohodek še za dodatnih 25 %.
Plačevanje prispevkov in koriščenje pravic
Študentom se bo za plačilo prispevkov priznala delovna doba, ki bo sorazmerna vplačanim prispevkom. Če bodo vplačani minimalni prispevki (za leto 2014 so znašali 192,16 EUR), se bo priznal 1 mesec delovne dobe. Višja kot bo urna postavka, več delovne dobe se bo priznalo. To pomeni, da lahko v enem mesecu študent dobi tudi 40 dni delovne dobe. Obstaja pa omejitev, saj lahko študent za eno koledarsko leto dobi največ 12 mesecev delovne dobe.
Študenti pa bi se morali vprašati tudi, zakaj torej delodajalci oziroma sami ne plačujejo ostalih dveh prispevkov, in sicer prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevkov za starševsko varstvo. Odgovor je preprost – ker iz teh prispevkov izhajajo pravice, ki bi jih študenti dejansko koristili.
Pomisleki
Študentsko delo bi moralo biti na voljo izključno šolajoči se mladini, katere glavna obveznost je izobraževanje, občasno delo pa bi predstavljalo pomemben segment pridobivanja delovnih navad, izkušenj in gradnje lastne socialne mreže, ki bi zviševale zaposljivost posameznikov po zaključenem izobraževanju. Študentsko delo bi se moralo starostno omejiti (npr. do 26. leta).
Zanimivo je, da Študentska organizacija Slovenije podpira novo ureditev, medtem ko povprečni državljan ne verjame, da bomo čez nekaj desetletij prejeli pokojnino. Logično je, da pokojnin ne bo oziroma bodo le-te mizerne, če se mora država danes zadolževati, da jih lahko izplača. Delovna oziroma pokojninska doba za današnje generacije ne bo imela nikakršne vloge več; morda le pri javnih natečajih v javnem sektorju.
Zdravstveno zavarovanje se ne bo v ničemer spremenilo, saj so vsi študenti do 26. leta osnovno in dopolnilno zavarovani preko svojih staršev. S čim naj bi dodatni prispevki za zdravstveno zavarovanje povečali socialno varnost, iz predloga sprememb ni razvidno niti pojasnjeno.
Izključni namen nove ureditve študentskega dela je bil povečati prihodke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer se bo posledično zmanjšal delež izdatkov državnega proračuna za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki omenjenega zavoda. Po prvotnih ocenah gre za približno 58 milijonov evrov. Drugače, kot da je ta znesek odvzet študentom in ne bo nikoli vrnjen, si ni moč razlagati takšne nepravične ureditve študentskega dela.
Skladišče
Od moje zadnje avanture je minilo že kar nekaj časa. Poznate me in veste, da so sladke avanture moj življenjski stil, zato ne morem dolgo brez njih. Ravno zaradi tega sem se pretekli teden odločila za manjšo zabavo s prijateljico, ki pa se je sprevrgla.
V soboto zvečer sem se zapeljivo oblekla, namazala in se nadišavila. Obula sem visoke pete in bila sem pripravljena za lov na moške. Poklicala sem taksi in odšla pred diskoteko, kjer sem se dobila z dobro prijateljico. Tudi ona je bila čudovito oblečena in je pritegnila kar nekaj pogledov. Pozdravili sva se in vstopili. Odšli sva po pijačo in se postavili na sredino diskoteke, tako da sva bili osvetljeni in v središču pozornosti. Pritegnili sva veliko pozornosti in marsikateri moški si je želel vsaj eno od naju, a želeli sva nekaj več. Želeli sva moškega, ki bi si želel obe hkrati. Večer se je že prelevil v noč in s prijateljico sva bili še vedno sami. Odločili sva se, da spremeniva pozicijo. S plesišča sva odšli do šanka in si izborili najboljša barska stolčka. Naročili sva si še kar nekaj martinijev, ki so postajali čedalje slajši. S prijateljico pa sva postajali čedalje bolj pogumni, zgovorni in zavore so začele popuščati. V resnici so se stvari obrnile v nasprotno smer od prvotno zamišljene. Kar naenkrat nisva več iskali moške družbe in sva se zelo dobro ujeli z natakarico, ki nama je na vsakih nekaj minut vztrajno prinašala naročeno pijačo. Bila je zelo zgovorna in ne morem zanikati, da je bila zelo eksotična in seksi. Kar kmalu smo se zagovorile in, ker je bilo ravno konec njene izmene, sva jo povabili na drugo stran šanka na pijačo. No, ni ostalo samo pri eni pijači, saj martini očitno tudi njej zelo dobro teče po grlu. Po kar nekaj popitih martinijih smo vse tri odšle na plesišče in divje plesale. Naša telesa so se drgnila eno ob drugo. Čutila sem, kako vroči sta natakarica in prijateljica. Od divjanja po plesišču je bila njuna koža potna in zato še bolj seksi. Postajale smo čedalje bolj razgrete in čedalje bolj zainteresirane za nekaj več kot le erotični ples. Natakarica, ki sva jo spoznali, je zelo privlačno plesala okrog mene in prijateljice. S svojimi oblinami se je drgnila ob najina telesa in nama tu in tam prišepnila kakšen zelo intimen kompliment. Kmalu naju je povabila v najbolj skrit prostor diskoteke, v katerega je imela dostop. Še preden sva se s prijateljico zavedali, smo že bile v skladišču. Vse tri smo bile že pošteno razgrete. Natakarica je pristopila do mene, me zapeljivo gledala in začela počasi in previdno odpenjati gumbe na moji srajci. Pridružila se nama je tudi prijateljica, ki ni bila prav nič sramežljiva in je začela odpenjati hlače natakarici. Kmalu sem čutila, kako mi natakaričin nagajiv jeziček oblizuje bradavičke. Tudi prijateljica je stopila v akcijo in mi začela sesati drugo bradavico. Vse tri smo se med seboj otipavale in si izmenjavale strastne poljube. Iz svojih torbic smo vzele vsaka svojo igračko in jih začele uporabljati v naši poredni igri. Z natakarico sva najprej začeli obdelovati mojo prijateljico. Slekli sva jo in jo začeli dražiti. Sama sem jo grizljala po vratu in ji strastno lizala prsi. Natakarica pa je stopila korak dlje in ji je že začela lizati muco. Odšla sem na drugo stran in se medtem, ko je natakarica obdelovala muco moje prijateljice, sama začela igrati z muco natakarice. S prsti sem najprej nežno in čisto počasi krožila po njenem ščegetalčku. Bila sem čedalje bolj hitra in med lizanjem muce in draženjem s prstki je kmalu postala vznemirjena, začela je glasno stokati in kmalu je iz njene muce špricnilo. Zamenjale smo položaje. Natakarica je nase pripela umetnega tiča in me začela v pasjem stilu natepavati. Čutila sem, kako je moja muca že mokra, in vedela sem, da mi bo vsak čas prišlo, saj sem bila zaradi celovečernega izzivanja že zelo razdražena. Natepavala me je čedalje bolj grobo in, ko se ji je pridružila še moja prijateljica in začela z vibrirajočo igračko dražiti moj ščegetalček, mi je prišlo. Edina, ki ni bila še čisto do konca zadovoljena, je bila moja prijateljica. Zato sva z natakarico nadaljevali z izzivanjem. Medtem, ko je ležala na tleh, sva ji s prsti nežno polzeli po celem telesu. Počasi sva jo dražili in se čisto nežno dotikali njene muce. S prstki sva ji le delno prodirali v notranjost. Dihala je čedalje hitreje in začela je vzdihovati, da si želi še, da si želi več. In takrat sva prižgali vibrator in medtem, ko ga je natakarica hitro porivala vanjo, sem se jaz zaposlila z lizanjem ščegetalčka. Stokanje je bilo čedalje hitrejše in čedalje glasnejše. Začutila sem, kako me prijateljica drži za roko. Prijem je bil čedalje močnejši in, ko me je res močno stisnila, sem vedela, da ji prihaja. Ker smo bile na precej dostopnem mestu, smo se hitro oblekle in, da nas ne bi nihče zalotil, hitro odšle nazaj v diskoteko. Ko sem zaprla vrata skladišča, pa sem zagledala napis: »Prostor je pod video nadzorom.« Bila sem tako zadovoljena, da mi je bilo v tistem trenutku vseeno. Naslednji dan pa sem se sprijaznila s tem, da jaz, prijateljica in natakarica nismo bile edine, ki smo tisti večer uživale.
Naravna kozmetika
Vedno popularnejši so naravni izdelki, ki polnijo police drogerij in lekarn, in zdi se, da uporabniki vse pogosteje posegamo po njih. Naravno pomeni, da je narejeno iz naravnih sestavin, vendar pa moramo biti pri izbiri izdelkov pozorni na certifikat, ki ga nosi kozmetika in ki potrjuje, da izdelek ustreza kriterijem.
Naravno, organsko, bio, eko
Beseda organsko pomeni vse iz žive narave in je tujka. Prav tako je lahko prevod angleške besede organic, ki opredeljuje ekološko hrano oziroma živilo, ki je v Veliki Britaniji vključeno v sistem podeljevanja certifikatov ekološkim živilom. Enako velja za besedo bio, ki izhaja iz francoske besede biologique in označuje ekološko živilo. Oznake ekološko, biološko in organsko pomenijo v državah Evropske unije isto, saj velja v vseh državah enotna zakonodaja, ki določa pravila ekološkega pridelovanja, kontrolo, certificiranje in označevanje ekoloških živil.
Vsaka država članica pa si je izbrala eno od poimenovanj kot uradno:
• oznaka EKOLOŠKI: predpisana v Evropski uniji za slovenski jezik;
• oznaka BIO: predpisana v Evropski uniji za Nemčijo, Italijo in Avstrijo;
• oznaka ORGANSKO („ORGANIC“): v rabi v anglosaksonskih državah.
V kozmetiki je lahko izdelek, ki nosi oznako naraven, tak, ki vsebuje samo za vzorec naravnih ali ekološko pridelanih sestavin, vse ostale sestavine pa so lahko sintetične, pridobljene iz naftnih derivatov. Trg je še vedno neurejen, zato lahko najdemo med naravnimi izdelki tudi izdelke, ki niso zares naravni. Zakonodaja tega področja največkrat ne ureja dovolj podrobno, zato obstaja množica različnih standardov in meril za tako imenovano naravno in/ali ekološko kozmetiko. Te standarde sprejemajo pristojni organi v državah Evropske unije.
Standardi in certifikati
Kozmetični izdelek lahko pridobi certifikat le na podlagi določenih pravil, ki jih imenujemo standard. Vendar je zmeda kar precejšnja, ker v večini držav po svetu in v EU za področje kozmetike še ni enotnih predpisov, ki bi ga urejali. V zadnjih letih je bilo izdanih precej standardov za naravno kozmetiko, za naravno in ekološko kozmetiko in samo za ekološko kozmetiko. V Evropi so med najbolj priznanimi standardi za naravno in ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale organizacije BDIH (Nemčija), ECOCERT (Francija), COSMEBIO (Francija), AIAB/ICEA (Italija), SOIL ASSOCIATION (Velika Britanija) in BIOGARANTIE (Belgija). Standarda NATRUE in COSMOS sta med temi standardi najnovejša in veljata v celotni Evropi.
Kozmetične izdelke s certifikati prepoznamo po oznakah na embalaži, kar je zagotovilo, da izdelki vsebujejo naravne in ekološke sestavine, ki jih je predpisal pooblaščeni organ. Merila in druge informacije o standardih in načinih za pridobitev certifikata so dostopna tudi na spletnih mestih organizacij, ki jih podeljujejo.
Zakaj kupovati izdelke s certifikatom?
Razloga sta vsaj dva: izdelki ne škodijo zdravju in ne onesnažujejo okolja. V konvencionalnih kozmetičnih izdelkih so velikokrat sestavine, ki lahko škodijo zdravju. Ko postane koža prepustnejša, lahko vanjo pronicajo tudi različne škodljive primesi in sestavine, ki jih je sicer izdelku dovoljeno dodajati, vendar mora biti njihova koncentracija majhna. Sestavine, ki izvirajo iz nafte, ali polimeri in številni silikonski voski se zelo težko razgradijo in so v naravi kot odpadek škodljivi za okolje, še posebej za vodne živali. In če se izdelki uporabljajo dlje časa, se škodljive snovi nabirajo v telesu. Kozmetični izdelki, ki imajo ekološki certifikat, teh sestavin ne smejo vsebovati. Posamezne sestavine pa so lahko prisotne v tako imenovanih naravnih izdelkih.
Zlato mesto ob Vltavi
Praga, glavno mesto ter gospodarsko in kulturno središče Češke, je nastala ob reki Vltavi. Ima več zgodovinskih jeder. Hradčani in Mala Strana se nahajajo na levem, Stare mesto in Nove mesto pa na desnem bregu Vltave. Te štiri glavne četrti obdajajo predmestja iz 19. stoletja in satelitska mesta iz novejšega časa, kjer živi večina prebivalcev Prage.
Stare mesto
Središče starega mesta predstavlja tlakovan Staromestni trg, ki ga obdajajo veličastne mestne hiše in palače. Ogledamo si lahko gotsko cerkev in staro mestno hišo z astronomsko uro. Slednja je ena najbolj slavnih ur na svetu. Ob polni uri figura v podobi smrti obrne peščeno uro in potegne vrv zvona, nakar se skozi odprto lino sprehodi dvanajst apostolov. Z vrha stolpa se ponuja lep pogled na stari del mesta. Središčna točka trga je secesijska skulptura, Husov spomenik. Palača Goltz-Kinsky ima eno najelegantnejših rokokojskih pročelij. Skozi ta del mesta poteka t. i. Kraljeva pot, po kateri so nekoč hodili kralji ob kronanju. Ogledamo si lahko še Stanovsko gledališče, Betlehemsko kapelo, Smetanov muzej itd. Malo bolj severno se nahajajo ostanki judovskega geta Josefov. Judje so živeli v Pragi od 12. do sredine 19. stoletja. Stari geto je bil nekoč prenaseljena greznica revščine in bolezni, danes pa je spremenjen v en sam muzej. Ogledamo si lahko strah vzbujajoče staro judovsko pokopališče.
Nove mesto
Nekdanji okopi so danes priljubljena nakupovalna ulica Na Prikope, zunaj mestnega obzidja pa je eden največjih trgov v mestu, Vaclavov trg, ki je bil prizorišče revolucij (krvave in žametne). Novo mesto je ustanovil Karel IV. sredi 14. stoletja. Široke ulice in trgi s trgovinami in bankami, hoteli in kavarnami, gledališči in kinematografi so pravo nasprotje starega mesta. Skupaj z Vaclavovim trgom tvorita sodobno mestno jedro. Večina zgradb je iz obdobja od začetka do sredine 20. stoletja. V zgradbi gledališča se je dogajalo precej novejše zgodovine, vse od razglasitve republike leta 1918, do zmagoslavja Vaclava Havla in Aleksandra Dubčka med žametno revolucijo leta 1989. Narodni muzej je neporušljiv spomenik češkemu nacionalizmu 19. stoletja.
Vaclavov trg z bronastim kipom sv. Vaclava iz leta 1912 je z zgodovino zaznamovan kraj. Tu so se Pražani leta 1968 pred očmi vsega sveta postavili po robu svetovni velesili. Pred njim se je leta 1969 sežgal študent Jan Palach, ki je protestiral proti zasedbi čet Varšavskega pakta, ki je zatrl t. i. praško pomlad. Tu se je začela mirna revolucija leta 1989.
Mala Strana
Ta manjša četrt je vpeta med Vltavo in Hradčane. S hišicami, palačami in cerkvami vzdolž strmo vzpenjajočih se ulic je eden najbolj slikovitih mestnih predelov. Ogledamo si lahko baročno cerkev sv. Miklavža z bogato notranjostjo, tlakovano Nerudovo ulico, številne elegantne stare hiše s sijajnimi vrati in hišnimi napisi ter Valdštejnovo palačo, mogočno mestno rezidenco. Tu se nahajajo veleposlaništva z vsega sveta.
Grajski kompleks Hradčani
Hradčani so kompleks palač, cerkva, trgov, ulic in uličic, nekakšno mesto v mestu. So zakladnica arhitekturnih slogov, od temeljev romanskih cerkva do Plečnikovega postmodernizma med obema vojnama. Praški grad je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji grajski kompleks na svetu. Sodi pa tudi med najstarejše.
Lahko branljivo pečino je konec 9. stoletja utrdil knez Borivoj. Najpomembnejša vladarja gradu sta bila Karel IV. in za njim Rudolf II. Z zgraditvijo grajskega dvorišča se je Mariji Tereziji v 18. stoletju posrečilo zaokrožiti Hradčane v skladno celoto. V drugi polovici 18. stoletja so Habsburžani grad obnovili po načrtih Pacassija z Dunaja. Od leta 1918 je postal rezidenca Češkoslovaške republike oziroma današnje Češke republike. Med drugo svetovno vojno so se v njem naselili nemški poveljniki, v času komunizma pa predstavniki komunistične partije.
Konec prve svetovne vojne je grad pričakal v obupnem stanju propadanja. Nekdanji blišč in veljavo mu je po naročilu prvega predsednika Češkoslovaške republike, Masaryka, povrnil naš Plečnik. Plečnik je rad uporabil in v prenovo vključeval elemente iz okolja, jih poudaril, da so se zasvetili v novem sijaju.
Do gradu lahko pridemo po več poteh: od podzemne postaje Malostranská po Starograjskih stopnicah, od Malostranskega trga čez Grajske stopnice, po ulici Nerudová in čez oster ovinek Kezámku ali od severa čez Smodniški most.
Ogledati si je treba veličastno stolnico sv. Vida, ki je eden najlepših primerov gotske arhitekture na svetu. Tu so svoje zadnje počivališče našli svetniki, kralji in princi, tu so potekala kronanja bohemskih kraljev vse do leta 1836. Največja dragocenost cerkve pa so češki kronski dragulji.
Na Hradčanih je tudi nekdanji dvorec čeških kraljev, imenovan Nova kraljevska palača. Sestavni del Hradčanov je tudi Stara kraljevska palača. Danes je tu sedež češke vlade. Kompleks krasijo še številne druge prav zanimive cerkve in kapelice, še veličastnejše palače iz različnih obdobij, Samostan strahov in Zlata ulička. Slednja je ime dobila po zlatarjih, ki so v 17. stoletju tu živeli in delali v pisanih hišicah. Danes so v majhnih hišicah s pravljičnim vzdušjem številne prodajalne spomenikov. Eden najbolj znanih prebivalcev te ulice je bil pisatelj Franz Kafka, ki je tu iskal navdihe za zgodbe.
Karlov most
Hradčane povezuje s Starim mestom največja znamenitost Prage, Karlov most. Kamniti most iz leta 1400 s tridesetimi kipi je bil nekoč romarska pot, danes pa je raj za ulične zabavljače in prodajalce spominkov. Tu se zgrinjajo slikarji, prodajalci spominkov, glasbeniki, kiparji itd. Poseben čar ima zvečer, ko je poln glasbenikov, ki z violinami in drugimi inštrumenti pričarajo romantično vzdušje. Na mostu boste našli tudi kup zanimivih stojnic, kjer lahko kupite kakšen izviren spominek.
Tu se zgodba šele začne
Najlepše pa se je v mestu izgubiti in tavati po ulicah. In seveda ustaviti se v kakšni manjši pivnici ter poskusiti domače pivo, knedličke in golaž po zmernih cenah. Ali pa si privoščite kosilo na romantični vožnji z ladjico po Vltavi.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je Praga s številnimi ozko specializiranimi fakultetami zelo priljubljeno študentsko mesto. Najstarejša v mestu je Karlova univerza, ki je bila ustanovljena že leta 1348. V njenem sklopu deluje kar 17 fakultet. Poleg Karlove ima mesto še sedem drugih univerz. Ima pa tudi zelo bogato kulturno dogajanje in pestro izbiro ozko specializiranih muzejev.
Šport + zdrava prehrana
Tiste, ki šele vstopajo v svet aktivnega načina življenja in zdravega prehranjevanja, čakajo na poti do uspeha številne zanke. Da bo pot lažja, si poglejmo nekaj nasvetov.
Gibanje je za lepo postavo in zdravje nujno. Tega se zavedajo tudi tisti, za katere je šport skorajda sinonim za mučenje. Gibanje usklajeno s prehrano in obratno pomeni način življenja in je edini način kontrole telesne teže.
Prekomerna telesna teža?
V sodobnem času je vse več ljudi prepričanih, da so predebeli in žal za mnoge to tudi velja. Odločitev o zmanjšanju telesne teže je danes eden najpogostejših razlogov, da se lotimo športne dejavnosti. Zmanjševanje telesne teže mora biti vedno postopno. S hitrim hujšanjem zmanjšamo vadbene učinke in telesne sposobnosti ali celo ogrozimo svoje zdravje. Zdravilen učinek teka v teh dokaj mrzlih jutrih bo kaj kmalu zbledel, če bomo po zajtrku prižgali cigareto. Prav tako noben telesni napor nima posebnega smisla, če se po športni aktivnosti odpravimo na „rehidracijo“ in zvrnemo nekaj vrčkov piva ali celo kakšno močnejšo pijačo (beri: tekilco).
Redno in zdravo
Pravilna strategija doseganja zastavljenih ciljev obsega tako redno fizično dejavnost kot tudi zdravo prehranjevanje. Zdravo prehranjevanje pa ne pomeni strogo nizkokalorične diete oz. z drugimi besedami stradanje. Raziskave kažejo, da bistveno zmanjšanje vnosa kalorij običajno pomeni, da telo prejme premalo hranil za normalno delovanje in začne varčevati pri glavnem porabniku kalorij – mišicah. Takšen scenarij nam je namenila evolucijska prilagoditev, ki omogoča preživetje v hudih časih. V kolikor razumemo to laično razlago delovanja telesa, lahko razumemo tudi „prijateljico“, ki pripoveduje, da skoraj nič ne je, pa vseeno ne hujša oz. se celo redi. Posledica takšnega neustreznega hujšanja pomeni, da se zmanjšuje relativni delež mišic, povečuje pa se delež maščobnega tkiva. Rešitev sta zdravo in polnovredno prehranjevanje v ravnotežju z zdravo telesno aktivnostjo, ki nas bosta pripeljala do zastavljenih ciljev brez obupa in slabe volje.
Če ste se odločili, da se lotite izgube telesne teže, kljub temu da vas čaka še cel študijski semester, občasno študentsko delo in nujno kofetkanje s prijatelji, je pomembno, da se gibljete po pameti in da vam zdrav življenjski slog pomeni način življenja.
„Impossible is nothing,“ John Maxwell.
Anja Vrabec