Študenti na pomoč občanom pri odstranjevanju snega

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je tradicionalno ob zapadlem snegu priskočila na pomoč pri odstranjevanju snega starejšim in invalidnim občanom mesta Maribor. ŠOUM s svojimi prostovoljci sodeluje s Centrom za pomoč na domu. Ta posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Projekt »Zimsko čiščenje« poteka že več kot 10 let.

Študenti bodo obiskali okoli 15 različnih lokacij po mestu Maribor, kjer bodo starejšim in invalidnim občanom pomagali pri odstranjevanju novozapadlega snega z dvorišč in dovozov. Tradicionalna akcija poteka že več kot 10 let. V tem času so študenti obiskali že več kot 150 lokacij in opravili preko 600 prostovoljnih ur.

Vid Glinšek, vodja projekta Zimsko čiščenje dodaja: »Veseli smo, da lahko pomagamo starejšim občanom in da na koncu dneva vidimo njihove nasmejane ter zadovoljne obraze. ŠOUM pa poleg pomoči na domu v teh dneh odstranjuje sneg tudi v samem študentskem kampusu in na bolj prehodnih študentskih poteh. Veseli nas, da se v zadnjem času aktivno vključuje vedno več študentov.«

Prostovoljci ŠOUM bodo na terenu tako danes, kakor tudi ob ostalih dnevih, ko bo zapadla večja količina snega. Ekipi se lahko pridružijo tudi ostali prostovoljci, ki želijo priskočiti na pomoč starejšim občanom oziroma tistim, ki si težko pomagajo sami.

ŠOUM skozi leto organizira številne projekte na področju solidarnosti in prostovoljstva. Poleg omenjenega odstranjevanja snega, študenti pomagajo tudi na spomladanskih in jesenskih akcijah, kjer starejšim občanom pomagajo pri vsakodnevnih opravilih na vrtovih in okolici njihovih domov. V poletnem času pa poteka tradicionalna Študentska delovna brigada.

Nagradni natečaj

Študentska civilno-družbena iniciativa (CDI) ŠOU v Ljubljani podaljšuje rok za sodelovanje na nagradnem natečaju na temo mladinske problematike.

 

Javni nagradni natečaj predstavlja spodbudo mladim, ki se po končanem študiju znajdejo v svetu brez študentskih ugodnosti in pravic. Kakšen je danes položaj mladih in kakšna je njihova prihodnost? Kateri so največji problemi s katerimi se soočajo? Kaj prinaša izguba statusa študenta in kako bi lahko nastale problematike rešili? Kaj in kam po končanem študiju?

V natečaju, ki je razdeljen na dva sklopa – sklop krajših pisnih izdelkov (esejev) in sklop vizualnih prispevkov (fotografij in plakatov) – se lahko študentje pri analiziranju težav in iskanju izvirnih rešitev opirajo na različne problematike, s katerimi se srečujejo mladi.

Glavna nagrada vsakega sklopa je 200 €, druga nagrada pa strokovno izobraževanje na enem izmed tečajev Zavoda ŠOLT. 

Končni rok za prijavo je 26. januar 2015.

 

Več informacij najdete na osnovni strani natečaja.

V Kinoteko!

Slovenska kinoteka kot filmski muzej, ki se posveča zbiranju, hranjenju, ohranjaju, predstavljanju filmske zgodovine ter izobraževanju o njej, tudi v novem letu nadaljuje svoje filmu predano delovanje. Program kinoteke in filmi, ki se vrtijo na kinotečnem platnu, ostajajo zvesti gledalcu in širjenju gledalčeve zavesti o tem, kaj vse zgodovina filma je, kaj je film bil nekoč in kaj je danes.

 

Januar začenjajo s filmi, ki na kar najbolj neposreden način govorijo o izkušnji gledanja in prikazovanja filmov – vsak na zelo samosvoj način. Prvi vikend v letu bodo obeležili Cinemanija (Angela Christlieb, Stephen Kijak, 2002), celovečerni dokumentarni film o najbolj zasvojenih in čudaških ljubiteljih filma v New Yorku; Gremlini 2 (Joe Dante, 1990), komična srhljivka, v kateri znameniti pritlikavi podivjanci okupirajo kinoteko; in V teku časa (Wim Wenders, 1976), ultimativni evropski film ceste, ki potuje po krajih, kjer še niso zaprli nedonosnih kinodvoran.

 

Ponovno uvajajo sobotne družinske matineje, ki se bodo zgodile na vsake dva tedna. Sekcijo bodo otvorili s programom kratkih filmov Charlesa Chaplina, ki ju bo v živo na klavirju pospremil kinotečni hišni pianist Andrej Goričar.

 

V novem letu uvajajo tudi sekcijo Kultivator, ki sicer prav kakor Klasiki prikazuje pomembne filme iz filmske zgodovine, le da ti morda v splošni kanon niso zapisani z velikimi črkami.

 

Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS v novem letu nadaljuje se bo ob ponedeljkih s programi slovenskih filmov posvečal sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne.

 

V januarju bodo gostili hrvaški festival Filmske mutacije: Festival nevidnega filma. Spoznali bomo t. i. Filipinski novi val in enega vidnejših filipinskih avtorjev, izjemno plodovitega Khavna De La Cruza. V prisotnosti režiserke Heiny Srour pa si bomo ogledali njen film Leila in volkovi, ki govori o namenoma prikriti vlogi arabske ženske v zgodovini Bližnjega vzhoda.

 

Sekcija Animateka bo v januarju v dokumentarcu Disney iz Duivendrechta predstavila nizozemskega pionirja animacije Joopa Geesinka (1913–1984) in njegov Geesink Studio, ki se je specializiral za lutkovno animacijo in s svojimi izdelki osvojil svet. Dokumentarec spremljajo tudi trije kratki filmi, imenitni primeri dosežkov omenjenega studia.

 

Gledali bomo tudi obilico kratkih filmov: v novi rubriki Kratki! bo v januarju na sporedu jagodni izbor Luksuz festivala poceni filma; nekaj večerov zatem pa še Večer filmov študentov Akademije scenskih umetnosti iz Sarajeva.

 

V januarju in februarju se bodo s projekcijami spominjali nedavno preminulih Braneta Bitenca, Milana Ljubića, Mika Nicholsa in igralcev Nikole Simića ter Virne Lisi.

 

Na koncu januarja že napovedujejo februarsko retrospektivo velikana svetovnega filma Françoisa Truffauta, v okviru katere bodo na sporedu morda ne tolikokrat videni ali opevani, pa vseeno nadvse pomembni mojstrovi filmi.

 

Februar prinaša tudi nadvse zanimiv Kino-integral z naslovom Ne-zahodni anti-kanon, ki ga je pripravil pomemben neodvisni filmski kustos Vassily Bourikas.

 

Naj opozorimo le še na februarsko Kino-uho, ko bo prvi celovečerni dokumentarec v zgodovini filma, Flahertyjev Nanook s severa, ozvočil elektroakustični duo Rdeča raketa.

 

Filipini

Kristalno čisto morje in bele peščene plaže sta dva razloga, zakaj je vredno obiskati Filipine, zagotovo pa nista edina. Ni veliko držav, ki bi obiskovalcem ponujale toliko različnih naravnih lepot ter zanimivih stvari.

Bujna tropska vegetacija, neskončna riževa polja, številni vulkani ter ne nazadnje prijazni domačini ter brezmejna zabava so razlogi, zaradi katerih je treba na Filipine. Dežela 7107 otokov, ki se skriva v senci razvpitih azijskih destinacij, je zagotovo biser jugovhodne Azije.

Z bližnjih mednarodnih letališč je možno v prestolnico Manilo poleteti po dokaj ugodni ceni

S prijateljem Žanom sva tja letela iz Milana, za povratno letalsko karto sva odštela 480 evrov. Če bi se za potovanje odločila 14 dni prej, bi lahko karto rezervirala že za 430 evrov. Prevozni servis Go-opti sva koristila do letališča in nazaj in se je zelo dobro obnesel.

Po pristanku v Manili nama je skoraj vzelo sapo. Vročina in visoka vsebnost vlage botrujeta ubijalski temperaturi. Ker je taksi izpred letališča drag, včasih lahko tudi nevaren, sva zavihtela nahrbtnike ter odkorakala nekaj sto metrov naprej po cesti, kjer sva ustavila taksi, ki naju je peljal v center Manile na ulico Adriatico. Za prvi dve noči sva imela tam vnaprej rezervirani dve postelji v skupinski sobi v hostlu Friendly's GuestHouse. Po nastanitvi in hladnem tušu sva takoj šla na teraso hostla, in ker je bil petek, se je tam odvijala prava mala zabava. Zvrnila sva nekaj hladnih piv San Miguel, se malo podružila z drugimi popotniki ter se kasneje izgubila v noč, nedaleč stran od »najine ulice«. Zjutraj je sledil ogled Manile. Moderne zgradbe, kjer se nahajajo prestižni hoteli in nakupovalna središča svetovnih blagovnih znamk, so postavljene ob bok revnim, razpadajočim predelom. Velecentri, pomešani s trgovinami s ponaredki vsega, kar si kupec poželi. Na drugi strani pa velika revščina in barake ob umazanih ulicah, kjer brezdomci ter otroci ulice prosjačijo za denar. Kaotično, skoraj dvanajst milijonsko mesto te zlahka »poje«. Če ne veš natančno, kaj si želiš ogledati in kam bi rad prišel, se lahko hitro izgubiš. Ni mesto, v katerem je vredno preživeti več časa. Ker je bila sobota, sva ostala še en dan, zvečer sva se namreč podala v enega najboljših house klubov v Manili, Club Republiq. Šefica hostla, kjer sva bivala, naju je spravila na listo gostov in noč je bila tako dolga, da sva naslednji dan zaspala let, ki sva ga imela ob enih popoldne. Ker nisva več želela ostati v Manili, sva kljub temu odšla na letališče. V uri in pol pregovarjanja ter z nekaj doplačila sva se uspela vkrcati še tisti dan na letalo za otok Palawan.

Razpotegnjen, od ostalih otokov nekoliko odmaknjen Palawan

Je redko naseljen in infrastrukturno slabo razvit, kar pa je v bistvu čar otoka. Že ob pristanku v glavnem mestu Puerto Princesi dobiš občutek odmaknjenosti od vsega. Zaradi dovoljenja, na katerega je bilo potrebno čakati dva dni, si žal nisva ogledala podzemne reke, sva pa se do vhoda odpeljala z motorjem, ki sva ga najela v glavnem mestu. Zvečer sva se zabavala v dokaj dovršenem karaoke baru; kakršni so najpogostejša in najpopularnejša zabava na Filipinih. Do zgodnjih ur sva pridno praznila ohlajene stekleničke piva Red Horse, ki je v preklemani vročini gladko stekalo po grlu.

Naslednji dan sva po osmih urah vožnje z avtobusom po zelo slabih cestah prispela do »raja« El Nido. Prikupno mestece z redukcijami električne energije, ujeto med apnenčastim gorovjem, je res nekaj posebnega. Vsak obiskovalec tega kraja gre zagotovo na »Island hopping«, tako namreč imenujejo turo, na kateri si ogledaš več otočkov, lagun in zalivov. Z nenavadnim, ozkim bambusovim čolnom po imenu »bangka« te domačini peljejo na raziskovanje otočkov z nešteto lagunami, jamami, plažami z belim peskom in čudovitim podvodnim svetom. Vmes ti na rajski beli peščeni plaži pripravijo ter postrežejo pravo filipinsko kosilo. Če ste kdaj pomislili na ležanje pod palmami na samotnem otoku, to ni nujno pravljica, to si na Filipinih dejansko zelo zlahka privoščite. Med 7107 otoki se bo zagotovo našel eden tudi za vas.

Iz El Nida sva pot nadaljevala z ladjo do Corona, od koder sva imela let nazaj v Manilo. Ker je slučajno spet bila sobota in je soboto vredno izkoristiti, sva sklenila tam ostati en dan in znova sva bila glavna na plesišču kluba Republiq. Naslednji dan sva v glavnem prespala, zvečer pa je sledila 9 ur dolga nočna vožnja do kraja Banaue.

Riževe terase, ki so uvrščene na seznam Unescove dediščine

Na področju največjega otoka Luzon so pred okoli 2000 leti pripadniki plemena Ifugao izdolbli terase, na katere so napeljali vodo iz bližnje reke, ki še danes napaja te riževe terase. Terase so znane kot ena največjih mojstrovin človeških rok. Naj še tako opisujem to osmo čudo sveta, kot ga radi poimenujejo, njihova prefinjenost se opazi na trekingu v dolino, od koder je prečudovit pogled na terase v obliki amfiteara. Tam je res čisto vsak korak vreden pogleda, ki se odpre ob koncu poti.

Sledil je najdaljši kopenski premik

Najprej nazaj do Manile in nato kar naprej do mesteca Legaspi. 9 ur nočne vožnje sva že poznala, hujša je bila pot do Legaspija, ki naj bi trajala 10 ur, ne vem, zakaj smo se potem mi vozili tja 16 ur. Na Filipinih se kar hitro privadiš na zamujanje. Največ kar lahko ukreneš, je nič, skomigneš z rameni ter potrpiš, druge ni. Tam sva se nastanila v hotelu tik ob znamenitem vulkanu Mt. Mayon, na katerega sva imela s terase krasen pogled. Pravijo, da je to najbolj pravilen vulkan na svetu, kar se tiče oblike. V Legaspiju nisva pristala samo zaradi vulkana, pač pa, ker je to kraj, ki je odskočna deska do naslednje želene destinacije, Donsola. Donsol je po vsej verjetnosti eden izmed redkih krajev na svetu, kjer lahko skoraj zagotovijo bližnje srečanje z morskim psom kitovcem (whale shark), seveda samo med glavno sezono, ki traja med februarjem in aprilom, takrat se namreč tam te velike ribe prehranjujejo in zadržujejo. Po registraciji ter vstopnini na vhodu si izbereš plavuti ter masko, seveda za plačilo, ter se usedeš v sobo, kjer ti zavrtijo kratek film o morskem psu kitovcu, kjer te tudi seznanijo s podrobnostmi, kako varno plavati ob njem. Zapomnil sem si, da moraš biti od glave oddaljen vsaj 3 metre ter od repa vsaj 4 metre. Vkrcali smo se na bangko, na katero lahko gre maksimalno 7 obiskovalcev. Po uri vožnje sem bil že čisto obupan in prepričan, da ne bomo videli ničesar. Čez nekaj minut pa je začel vodič kriliti ter kričati, da naj se pripravimo za v vodo. Res je treba biti hiter, saj če zamudiš 30 sekund odskoka, je lahko že prepozno. Seveda sva bila prva za vodičem v vodi in glej ga; skočili smo točno pred kitovca. Ker sem bil meter stran od njegovih velikih odprtih ust, si lahko predstavljate, kako hitro sem začel panično kriliti ter plavati vstran ob bok. Vznemirljiv, nekoliko zastrašujoč občutek, adrenalin mi je pognalo na maksimum, ko je mimo mene plavala 10-metrska »omara« od ribe. Ta spokojna, elegantna, nežna žival mi je pričarala neverjetno izkušnjo. Teh velikih odprtih ust pred seboj ne bom nikoli pozabil. Kasneje smo se še dvakrat podali v vodo, vendar takšnega, dobesedno bližnjega srečanja ni bilo več, kitovca smo videli z razdalje nekaj metrov.

Cebu, drugo največje mesto na Filipinih

Tam sva si za drobiž privoščila maserke, ki so dale utrujenim mišicam »prvo pomoč« ter nama tako povrnile moči za večerno plesanje v cebujskih klubih. Naslednje jutro, no, nekje po poldnevu, sva se iz Cebuja podala na izlet na bližnji otok, ki ga obiščejo skoraj vsi obiskovalci. Bohol sodi med deset največjih filipinskih otokov in je del skupine otokov, imenovane Visayas, pod njegovo okrilje pa spada tudi 72 otočkov, raztresenih ob vsej obali. Največja atrakcija otoka so zagotovo čokoladni griči v osrednjem delu otoka, poleg opice tarsier seveda. Ta opica živi na obrežju reke Loboc in je nočni lovec, podnevi pa počiva. Velika je približno kot pest, ima nenavadno velike oči in zelo prožen vrat, saj lahko glavo obrne do 180 stopinj vstran. Živi v drevesnih krošnjah in ima dolg rep, s katerim se oprijema vej. Dejansko je tarsier najmanjša opica na svetu, spominja na mešanico gremlina in netopirja. Po ogledu opice naju je pot vodila preko gričevnate pokrajine, ki je počasi prešla v ravnino, kjer je veliko riževih polj. Že od daleč so bili opazni griči, ki smešno izstopajo iz pokrajine. Kamorkoli se ozreš, grič pri griču. Če je verjeti domačinom, jih je natančno 1268. Večinoma so visoki med 30 in 60 metri, porasli so s travo, ki ob koncu suhega obdobja porjavi ter se čokoladno obarva. Zaradi tega so dobili ime čokoladni griči. Domnevajo, da je ta del kopnega včasih prekrivalo morje ter da so bili grički koralni grebeni, saj so sestavljeni v glavnem iz apnenca, ki je značilen tudi za korale.

Boracay, nedvomno najbolj obiskan filipinski otok

Večkrat razglašen za otok z najlepšo plažo na svetu, White Beach, je za vse, ki občudujete tropski paradiž z razvito turistično infrastrukturo. Približno 3 kilometre in pol dolga Bela plaža z belim mokastim peskom se razteza na zahodni strani otoka in sega daleč v turkizno morje. Vzdolž plaže se vrstijo številni bari, restavracije, hoteli, bungalovi, masažni saloni, ponudniki športnih rekvizitov in izletov ter številne trgovinice. Na tej strani so valovi prijetni za plavanje in “snorkljanje” ter druge vodne aktivnosti. Zelo popularne so manjše jadrnice z velikimi modrimi jadri, ki vas zapeljejo opazovat sončni zahod. Na drugi strani otoka se predvsem zaradi konstantnih vetrov razvija pravi raj za kajtarje. Na Boracayu na svoj račun pridejo tako »športniki« kot vsi, željni zabave in poležavanja na peščenih plažah.

Je na Filipinih prostitucija prepovedana?

Zadnji dan sva na željo prijatelja preživela v Angelesu, mestu, ki je do začetka devetdesetih gostilo ameriške vojake. In kjer so vojaki, je bila vedno možnost hitrega zaslužka. To vedo tudi lastniki barov in dekleta, ki danes v pomanjkanju povpraševanja kričijo za vsakim turistom. V mestu je precej upokojenih ameriških vojakov, nekateri so si tam ustvarili družine. Živijo od ameriške pokojnine, zelo visoke za filipinske razmere, obujajo spomine na stare čase ter postavljajo rekorde v pitju piva in seksanju z mladimi dekleti. Starejši tujci z mlado domačinko so na Filipinih nekaj povsem običajnega, še posebej normalno pa se to zdi v mestecu Angeles. Ne bom rekel, da sprehod po tako imenovani »Walking street« ni bil zanimiv, vendar je bilo to bolj podobno boju, pred napadi sicer ljubkih prostitutk. Res se vprašaš, zakaj se toliko deklet ukvarja z najstarejšo obrtjo, ali res nimajo druge izbire? Kar je zanimivo, je to, da tako imenovani nočni klubi sploh niso nočni, saj obratujejo že od četrte ure popoldan. Nekatere stvari so na Filipinih res nerazumljive. Vsako dekle je opremljeno s tremi plastificiranimi karticami; prva je neke vrste osebna izkaznica, druga je zdravstveni certifikat, tretja je kartica bara, v katerem je zaposlena in na kateri je navedena njena »serijska« številka. Kdo jim predpisuje takšne reči? Občina? Država? In na Filipinih je prostitucija prepovedana. Ene stvari so na Filipinih res prava uganka.

Žal je zaradi revščine razvita tudi otroška prostitucija, ki jo lahko z malo sreče ali nesreče vidite na lastne oči. In s tem si Filipini prislužijo edino črno piko.

Raziskave kažejo, da so Filipinci kljub revščini eden izmed najbolj srečnih, veselih ter optimističnih narodov na svetu. In ravno smeh, prijaznost ter odkritosrčnost ljudi je razlog številka ena, zakaj obiskati to državo.

Darin Geržina

Pozdrav novemu letu 2015: Schluss@Kurzschluss 2014

Kurzschluss je v mesecu dni dokazal, da je zagotovo najbolj vroča točka nočnega dogajanja v Sloveniji. V letošnji sezoni priljubljeni pop up klub obiskalo že več kot 15.000 zabave željnih, ki so se vsakič znova zabavali do zgodnjega jutra. Po številnih razprodanih večerih in odličnih koncertih v družbi priznanih tujih in domačih glasbenikov se kratko, a sladko, utripanje priljubljene puščice poslavlja. A slovo bo divje, saj zadnja zabava v letu Schluss@Kurzschluss obljublja vrhunec vseh zabav. Ne čudite se, če boste v novo leto skočili v objemu račke, na poti srečali mušnico, pijačo pa vam bo postregel postaven mornar. Bodite del norega praznovanja in si drznite iti do konca.

Vsega dobrega je enkrat konec in tako svoja vrata zapira tudi priljubljeni Kurzschluss. Letošnja sezona je bila žanrsko pestra in festivalski program pop up kluba kluba je v prestolnico pripeljal najbolj zveneča imena domačih in tujih glasbenikov. Po enajstih izjemnih večerih lahko pričakujemo, da bo zadnja v nizu zabav postregla z vrhuncem.

Novoletni večer bo postregel z vrhuncev dosedanjih zabav pop up kluba Kurzschluss.

 

Mornarji, račke in mušnice

Na zadnjem poslovilnem žuru se bo v novo leto zaplesalo brez omejitev in brez zavor. Za najdaljšo noč v letu se bo Kurzschluss preobrazil in si nadel praznično preobleko v trendi neon tonih, obiskovalci pa se naj pripravijo na številna nora presenečenja. Ne čudite se, če boste v novo leto skočili v objemu račke, na poti srečali mušnico, pijačo pa vam bo postregel postaven mornar.

Na večeru bo tako dovoljeno vse, brez omejitev, saj organizatorji ponujajo tudi možnost “all you can drink” za nenasitne, s posebnim VIP doživetjem za 80 evrov. Vstopnice po pred prodajni ceni 15 evrov že pohajajo, na dan dogodka bo cena 20 evrov. Več informacij na www.kurzschlus.si in prodajnih mestih Eventim.

House ritmi do jutra

Slušne receptorje bodo z največjimi hiti v elektronski preobleki in house ritmih mešali domači didžeji, katerim se bo pridružila tudi simpatična pevka Maya. Dogajanje bodo v dih jemajoči show nadgradili artisti iz Teatra Ponorelii, svoje vragolije pa bodo pokazali tudi barmani s številnimi šovi atraktivnega mešanja pijač. Dvig temperature še pred polnočjo zagotovljen, zato pridite v klub pravočasno, da ne ostanete pred vrati.

Teater Ponorelii so navdušili že na otvoritvenem večeru, za najdaljšo noč v letu pa pripravljajo prav posebne nastope.

Preživite zapiranje pop up kluba divje, na glavo, sproščeno, kakovostno in suvereno zakorakajte v 2015. Izkoristite še zadnji dogodek najbolj vroče točke letošnjega veselega decembra. Kdo ve kdaj bodo neon puščice nakazale nov kratki stik?

Kurzschluss bo za konec postregel z najbolj noro zabavo sezone.

Kurzschluss NY party!

Če še ne veš, kje boš letos pričakal novo leto, je preverjena opcija v Ljubljani – Kurzschluss! Organizatorji so sicer precej skrivnostni, saj pravijo, da “ne bomo povedali veliko, razen tega, da bo novoletni žur povsem na glavo. Pričakujte najbolj noro praznovanje novega leta ever!” Če mene vprašate, dovolj informacij! Na Facebook strani smo sicer zasledili, da bodo vrteli slovenski House in Dance DJ-ji.

Vstopnice na voljo tukaj, za več informacij pa spremljajte uradno stran na www.kurzschluss.si.

Se vidimo na kratkem stiku!

Študentski klubi Slovenije izvolili novo vodstvo Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS

Dosedanji predsednik Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS, Jaka Bassanese, se je od svoje dveletne funkcije poslovil z mislijo na ključne dosežke svojega mandata – meddrugim ustanovitev novega odbora, odbora za izobraževanje, prekonstruiranje projekta Škisova tržnica, pridobitev novih, primernejših prostorov in vzpostavitev zdrave, stabilne organizacije, ki predstavlja dober temelj za nadaljnje delovanje. Predsedniško funkcijo je na včerajšnji seji Sveta ŠOLS in Zveze ŠKIS prevzela Špela Oset, 24-letna študentka magistrskega programa na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki jo je podprlo 32 od 50 prisotnih svetnikov.

Študentski klubi Slovenije s statusom ŠOLS so koordinacijo klubov in Zveze ŠKIS tako zaupali novi ekipi, ki bo delovala predvsem v smeri večjega informiranja klubov ter njihovega izobraževanja, uskladitve aktov, pomemben cilj v novem mandatu je tudi približanje organizacije Škisove tržnice klubskim aktivistom preko razpisov, predvsem pa povezovanje klubov s samo Zvezo ŠKIS.

V Glavni odbor Zveze ŠKIS so bili izvoljeni Benjamin Bernard kot podpredsednik, Ajda Praznik (vodja Odbora za visoko šolstvo), Martin Retelj (vodja Odbora za socialo in zdravstvo), Nika Gerbec (vodja Mednarodnega odbora), Domen Balantič (vodja Odbora za dijake), Patricija Premrov (vodja Odbora za izobraževanje), Ilija Buzar (administrator), Matevž Skrbiš (blagajnik) in Vesna Arlič (vodja Operativnega dela).

Svet ŠOLS je izvolil tudi predstavnike posameznih regij, ki sestavljajo Varnostni svet Zveze ŠKIS, ter člane Nadzorne komisije Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS. Varnostni svet bodo v naslednjem mandatu predstavljali Blaž Sobočan, Marjan Štangelj, Gregor Mlinar, Nejc Krašovec, Žan Menart in Kristjan Žehelj, Nadzorno komisijo pa Matej Šavs, Simon Šoln, Grega Ugovšek, Miha Zupančič in Peter Paller.

Kako smo se v 2014 osvajali in parčkali Slovenci?

Ona-On.com nam je letos že tradicionalno postregel s statistikami, o tem kako se spoznavamo Slovenci.

Uporaba spletnega spoznavanja se povečuje, saj smo Slovenci razmeroma sramežljiv narod. Letos se je na Ona-On.com registriralo več kot 22.000 novih samskih. Poleg tega je zelo praktično odklikati na Ona-On, kjer veš da je več kot 142.000 uporabnikov, med katerimi lahko izbiraš, ali pa se pustiš izbrati.

Na mobilnih napravah se je spoznavalo več kot 6.000 Slovencev. V letu 2014 smo zabeležili več kot 29.000 dogovorov za srečanja, po domače zmenkov;). Uporabniki pa so si med seboj izmenjali več kot 1,3 milijona komentarjev, daril in voščilnic, si poslali 3,2 milijona sporočil in opravili več kot 10 milijonov ogledov profilov, všečkov in spraševanj za šanse.

Kar pa je najpomembneje, zabeležili smo odjavo 883 novih parov z razlogom »Hvala, spoznala sva se pri vas, nasvidenje!«. Nekatere najpogumnejše pare, ki so nam zaupali svojo zgodbo, si lahko ogledate tukaj.

Če vas mika poskusiti, vabljeni, da do konca leta ujamete brezplačen preizkus in 50% popust na vse članarine, tako da ob registraciji vpišete promo kodo »VseNaj2015«, če pa ste že registrirani na Ona-On.com lahko ob plačilu članstva vpišete promo kodo “Srecno2015“ in uveljavite 50% popust!

Srečno!

Silvestrovanja po Sloveniji

Od leta 2014 se boste lahko z največ prireditvami na prostem poslovili v Ljubljani. Silvestrovanja na prostem pa prirejajo tudi ostala mesta po Sloveniji. Podajamo vam le nekaj predlogov kam in zakaj na najdaljšo noč v letu.

 

V Ljubljani poskrbljeno za različne glasbene okuse

Na Kongresnem trgu bo tudi letošnje silvestrovanje tradicionalno namenjeno najširšemu krogu obiskovalcev. Izbor izvajalcev zagotavlja zabavo vsem generacijam, s trga pa je tudi eden najlepših pogledov na ognjemet. Nastopili bodo: Nuša Derenda, Alenka Godec, Jan Plestenjak in Gadi.

Na Trgu francoske revolucije bodo na svoj račun bodo prišli ljubitelji alternativne rock glasbe. Zabavali vas bodo Blaž, Karmakoma, Happy ol' Mcweasel, Borghesia in Noctiferia.     

Mestni trg je tradicionalno namenjen generaciji srednjih let, ki jo bodo izbrani izvajalci zagotovo navdušili tudi letos, nastopili bodo Oto Pestner, Manca Špik in Substituti in Alfi Nipič.

Program na Pogačarjevem trgu je namenjen ljubiteljem slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe. Letos vas bodo zabavali ansambel France Poljanšek in skupila Krila. 

V Kavarni Tromostovje bo silvestrski večer z glasbeno skupino Party Boys. V Cankarjevem domu pa si lahko ogledate opero in balet Balet SNG Maribor Carmen.

Novoletna zabava z največjimi plesnimi hiti vas čaka v klubu Cirkus z Cirkus NYE Party: Bounce into 2015.

Ekipa festivala Kurzschluss obljublja najbolj noro praznovanje novega leta, Kurzschluss NY'S Party – klubski večer elektronske plesne glasbe. Izvajalcev namenoma niso želeli razkriti. 

Novoletni večer v Klubu K4 bo namenjen ljubiteljem alternativne elektronske glasbe z K4 NYE with DJ T-1000 (ZDA) & Technimatic (Velika Britanija) – klubski večer drum ‘n' bassa in techna.

 

Silvestrovanja po Sloveniji

V Mariboru lahko vstopite v novo leto 2015 na največjem trgu v Sloveniji na velikem silvestrovanju na Trgu Leona Štuklja, kjer bodo zbrane zabavali Karneval band in MI2.

Na Krekovem trgu v Celju bo veliko silvestrovanje na prostem s skupino Modrijani.

V prazničnem decembru je precej živahno tudi v Kopru. Silvestrovanje na prostem bo potekalo na Trgu pri kapitaniji, kjer bodo nastopili Platana, Žiga Rustja, Gedore in Rock the Pop.

Občina Piran in Avditorij Portorož vabita na nepozabno najdaljšo noč v letu na Tartinijev trg v Piran.  Pripeljite se lahko z brezplačnim avtobusom iz Lucije. Za uvod v silvestrovanje bodo poskrbeli z laser šovom. Zabavali nas bodo Mambo kingsi z glasbeno gostjo Natalijo Verboten. V primeru slabega vremena bo prireditev v šotoru na tenis igriščih v Luciji.

V Novem mestu bodo na Glavnem trgu nastopili Ice on Fire, Društvo mrtvih pesnikov in Dan D.

V Kranju bo potekalo silvestrovanje na Slovenskem trgu z Markom Vozljom in Tomažom Ahačičom-Foglom.

Tudi druga mesta po Sloveniji prirejajo silvestrovanja na prostem. 

Dan fakultete na Fakulteti za turizem UM

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru so v četrtek, 18. 12. 2014 obeležili drugi »Dan fakultete«, ob katerem se spominjajo ustanovne seje Akademskega zbora fakultete in s tem začetka njenega delovanja. Ob tej priložnosti je dekan fakultete doc. dr. Božidar Veljković podelil priznanja in simbolične nagrade najboljšim študentom glede na smer in letnik študija. Priznanja za svoj uspeh v študijskem letu 2013/2014 so letos prejeli Karmen Jarkovič, Bruno Zorko, Nuša Lešnjak in Matija Lozančić, spomnili pa smo se tudi dobitnice univerzitetne listine za kulturne dosežke, ki jo je prejela naša študentka Viktorija Atlija. Prav posebno nagrado za izreden prispevek k razvoju fakultete je dekan doc. dr. Veljković podelil Maji Žibert, prvi študentki prodekanki, ki neutrudno od prvega dne dalje sodeluje pri vseh projektih študentov na fakulteti in fakultete same. Priznanje za najboljšega profesorja je to leto romalo v roke doc. dr. Mitje Gorenaka, ki je na podlagi študentske ankete prejel najvišjo povprečno oceno za svoje pedagoško delo. Slovesnost sta na simpatičen način soustvarila in vodila študenta Saša Uhan in Peter Toš, ki sta nagrajencem podelila tudi čisto svoje nagrade.