ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Velikokrat berem o takšnih in drugačnih superživilih, ki naj bi imela superiorno moč v primerjavi z ostalimi živili. Največkrat gre za živila, ki rastejo v oddaljenih, eksotičnih krajih, zato, preden se znajdejo na naših krožnikih, prepotujejo na tisoče in tisoče kilometrov. Ne le, da takšna hrana izgubi del svoje hranilne vrednosti, zaradi transporta prispeva tudi k večjemu onesnaženju okolja.

Kaj pa Slovenija? Imamo tudi Slovenci kako superživilo? Resda smo majhni, toda geografsko raznolikost, ki jo doživiš ob vožnji od enega do drugega konca države, redko najdeš kje drugje na svetu. In ravno ta geografska različnost nam ponuja superživila, ki v primerjavi s prej naštetimi nimajo za sabo na tisoče kilometrov, temveč so plod slovenskega kmetijstva in ribolova.

Jajca

Jajca so v zadnjih nekaj letih iz bombe holesterola prerasla v pravo superživilo. V preteklosti smo se rumenjaku zaradi strahu pred holesterolom pogosto izogibali, toda beljak razen nekaj gramov beljakovin ne vsebuje skoraj nič koristnega. Jajca postanejo superživilo šele takrat, če poleg beljaka uživamo tudi rumenjak, ki vsebuje cel spekter prvovrstnih vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil.

Vas je vseeno še vedno strah holesterola? Strah je odveč. Naše telo ga je zaradi njegove pomembnosti sposobno tvoriti samo, hkrati pa ima razvite odlične mehanizme, ki uravnavajo ravnovesje holesterola v telesu. Če ga s hrano zaužijemo veliko, se zmanjša proizvodnja v telesu, zmanjšala se absorpcija v črevesju in poveča se njegovo izločanje. Holesterol iz hrane tako rekoč skorajda nima vpliva na nivo holesterola v krvi, razen v primeru izredno visokega ali nizkega vnosa in pri posameznikih, ki imajo genetsko okvaro uravnavanja holesterola. Velja še omeniti, da holesterol v krvi povečujejo trans maščobne kisline in predelani ogljikovi hidrati, torej sodobna, industrijsko predelana hrana.

Pri nakupu izbirajte jajca iz proste reje. Jajca kokoši, ki se pasejo na prostem in uživajo naravno hrano, so zagotovo bolj kakovostna od tistih iz baterijske reje. Tudi jajca z maščobami omega-3 so dobra izbira. Vsebujejo namreč ugodno razmerje omega-3 in omega-6, ki je zaradi sodobne prehrane porušeno.

Sardele

Jadranska sardela se zaradi značilnega temnejšega, rdečkasto obarvanega mesa uvršča med modre ribe. Živi v jatah, ki so pogosto ogromne. Glavno ribolovno območje sardel je severno-vzhodni del Sredozemskega morja, kar pomeni, da so tudi pomemben člen slovenskega ribolovnega območja.

Ena izmed glavnih prednosti sardel je visoka vsebnost maščob omega-3, ki sodelujejo pri številnih telesnih procesih. Omega-3 dokazano pomagajo zniževati holesterol, trigliceride in krvni tlak. Poleg tega igrajo pomembno vlogo pri normalnem delovanju možganov, pri ohranjanju vida in preprečevanju srčno-žilnih bolezni.

Poleg omega-3 so sardele bogat vir v maščobah topnih vitaminov E in D ter mineralov selena in kalcija. Vitamin E je pomemben antioksidant, vitamin D pa nadzira presnovo kalcija, ohranja celično zdravje, nadzira delovanje imunskega sistema, uravnava delovanje možganov in vpliva na dobro psihofizično počutje. Kalcij potrebujemo za zdravje kosti in zob, krčenje in sproščanje mišic, normalno delovanje imunskega sistema, strjevanje krvi, nujen je za delovanje številnih encimov. Selen sodeluje pri antioksidativnem delovanju in vpliva na tvorbo ščitničnih hormonov.

Sardele so kljub svoji majhnosti ena izmed najbolj hranljivih vrst rib. Vas skrbi vsebnost težkih kovin? Sardele so na najnižjem mestu prehranjevalne verige, kar pomeni, da se prehranjujejo z manjšimi organizmi in rastlinsko hrano. Obenem v vodi preživijo veliko manj časa kot večje ribe. Nekaj idej, kako jih lahko pripravite, najdete tukaj.

Borovnice

Borovnice so majhne, vijoličaste s hranili bogate jagode, ki rastejo tudi pri nas. Gozdne borovnice najbolje uspevajo v vlažnih, hribovskih in gorskih gozdovih, kar pomeni, da lahko njihova rastišča najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Plodovi dozorijo v juniju in juliju.

Borovnice izstopajo predvsem po vsebnosti antioksidantov, še posebej flavonoidov. Ti v telesu lovijo proste radikale in tako ščitijo celice in tkiva pred poškodbami. Prosti radikali nastajajo kot posledica notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje uvrščamo presnovne procese, med zunanje pa onesnaženost okolja, kajenje in čezmerno uživanje alkohola, jemanje določenih zdravil. Nastajajo tudi kot posledica intenzivne telesne aktivnosti in psihičnega stresa. Delovanja prostih radikalov ne moremo povsem preprečiti, saj imajo tudi določeno pozitivno delovanje na naše telo, lahko pa njihove učinke z uživanjem antioksidantov nekoliko omilimo in nadzorujemo.

Borovnice kot antioksidanti blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi. So odlična obramba proti staranju, srčno-žilnim boleznim in rakavim obolenjem. Dovolj razlogov, da jih razglasimo za superživilo.

Zelje

Verjetno se sprašujete zakaj sem ga uvrstil med super živila. Kljub temu, da ima nizko energijsko vrednost (na 100 g le 25 kcal), je njegova največja vrednost bogastvo vitaminov in mineralnih snovi.

Zelje vsebuje veliko kalija, železa, magnezija, žvepla in bakra. Po vsebnosti vitamina C se kosa z limono in pomarančo, na 100 g ga namreč vsebuje kar 50 mg. Omeniti velja tudi vitamin B1, K, provitamin A in folno kislino. Zelje vsebuje tudi mikroorganizme in vlaknine, ki imajo pozitiven vpliv na našo črevesno floro. Številne študije dokazujejo, da nas lahko zelje učinkovito varuje pred rakom debelega črevesa.

V Sloveniji je najbolj pogosto belo zelje, precej manj pa rdeče zelje. V prehranskem pomenu med njima ni bistvene razlike. Zelje je odlično tudi zato, ker ga lahko uporabljamo skozi celo leto; poleti presnega v solatah, pozimi pa kislega v enolončnicah ali kot prilogo k mesnim jedem.

Česen

Še eno super živilo, ki ga zaradi njegove majhnosti in preprostosti pogosto spregledamo. Česen je bil že v davnih časih cenjen kot začimba in zdravilo. Že za časa gradnje egipčanskih piramid je predstavljal pomemben člen prehrane delavcev.

Njegovo delovanje je zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov izjemno vsestransko. Zavira rast mikroorganizmov (bakterij, glivic), zavira zlepljenje krvnih ploščic in nastanek krvnih strdkov, zvišuje odpornost proti okužbam, uravnava krvni tlak, preprečuje nastanek ateroskleroze, uravnava črevesno floro in na splošno izboljšuje delovanje imunskega sistema.

Žal se mnogi česnu zaradi neprijetnega zadaha, ki nastane ob njegovem uživanju, izogibajo. Ker največ pozitivnih učinkov česna dosežemo tako, da ga uživamo surovega, se priporoča uživanje v kombinaciji z maščobo. Prelijte ga z olivnim oljem ali zmešajte z avokadom, izbira je vaša.

Ste vedeli, da poznamo avtohtono sorto česna, imenovano Ptujski česen? Kljub zapostavljenosti je pridelava slovenskega česna zadnjih nekaj let ponovno v porastu. Slovenski česen lahko danes kupimo v veliko trgovinah in prav je, da spoštujemo in se trudimo ohranjati naše domače sorte.

Za konec

Tudi v Sloveniji imamo svoja superživila. Zagotovo sem marsikatero, ki si zasluži svoje mesto v tem prispevku, izpustil. Pri izbiri hrane se odločajte za živila iz lokalne pridelave. Na tak način lahko že preprosti korenček zaradi višje vsebnosti hranil postane pravo superživilo.

Uroš Sobočan, www.maxximum.si

Spletni portal MojaObčina.si, ki objavlja lokalne novice, zanimivosti in dogodke po posameznih občinah, je izdal e-priročnik z nasveti varčnosti na področju hlajenja, prezračevanja in klimatizacije.

MojaObčina.si je v sodelovanju z Elektro Gorenjska Prodaja, ki sofinancira projekt, ustvarila e-priročnik z nasveti za bolj zeleno in varčno gradnjo in obnovo hiš ter ostalih objektov. Gre za drugi del serije e‑priročnikov zbirke Za varčen dom. Priročnik vsebuje informacije, ki so potrebne pri toplotni izolaciji in nameščanju prezračevanja ter naprav za hlajenje in klimatizacijo. Bralcem so predstavljene številne novosti in nasveti s področja energijske varčnosti in klimatizacijskih naprav. 

Serijo bodo kmalu nadaljevali še s tretjim priročnikom »Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode«. Objavljen pa je že tudi e-priročnik »Gradnja in obnova«.

 E-priročnike Za varčen dom si lahko brezplačno prenesete s portala MojaObčina.si v pdf in epub formatu.

Soundwave festival, Tisno, 17. – 21. Julij 2014

Letošnji Soundwave je bil sončno obsijan, s popolno temperaturo kristalno čistega morja, v okolici otoka Murter.  Festival je trajal 5 dni, osebno sem se ga udeležili od četrtka do sobote.

V četrtek je okoli 19h nastopila edina slovenska predstavnica Katja Šulc, katero so spremljali: beatboxer in MC Murat, DJ Pier za mešalko in Igor Matkovič na trobenti. Zaradi zgodnje ure je bila maloštevilna publika, ampak so se vsi vidno zabavali in pod žgočim soncem migali na mešanico elektronskih ritmov. Kasneje je glavni oder prevzel Mr. Scruff, ki je odvrtel 7 urni set, v katerega je vključil tudi par pesmi iz njegove odlične in še sveže plošče Friendly Bacteria. Za vse, ki jim je bil Mr. Scruff premehak, pa sta na malem odru Reso & Hyponik spuščala trše in hitrejše d&b ritme. Za njima je Cheeba poskrbel, da se je žur dvignil na še višji nivo in s svojim zabavnim pristopom mešanja pesmi in izvrstnimi scratch vložki, razplesal polno plesišče.

Drugi dan so bila zanimiva imena Andrew Ashong, ki je z zelo počasnim tempom držal napetost na glavnem odru, za njim pa je malo dvignil BPM-e Flako, katerega studijska produkcija presega nastope v živo, ampak je bil vseeno ogleda vreden nastop. Sledil je Om Unit, kateri je postregel s polno mero basov in svojim temačnim dubstepom izvedel enega najboljših setov festivala. Za konec so poskrbeli Gentelmans Dub Club, ki so privabili praktično vse udeležence festivala pred glavni oder in s svojim reggae/dub/ska ritmi navdušili vse prisotne. Na malem odru je medtem že lanskoletni znanec Soundwave-a Eliphino, odvrtel zelo plesen set, za njim pa Jonny Dub, ki je zaključil dogajanje na malem odru.

Tretji dan mi je osebno bil najslabši, čeprav so na velikem odru Riot Jazz, ki so vsakoletni gosti festivala, odigrali prepričljiv reggae/ska nastop, za njimi je sledil zanimiv, eklektičen set Golden Panda, nakar sta The Bug & Flowdan s tršimi ritmi zaključila večer.

Letošnji Soundwave je bil občutno manj obiskan, pa tudi precej manj odigrane muzike je bilo slišati, vsaj kar se glavnih zvezd tiče. Bili so pretežno DJ/Live Act nastopi, kar je najbrž posledica manjšega proračuna festivala. Seveda je pri Soundwave-u glavni adut morje, ob kateremu se preživi jutra/popoldneve in zvečer do kolen v vodi in s pivom v roki, poskakuje ob raznolikih žanrih pretežno elektronske glasbe. Pa vendar je to glasbeni festival.

Erasmus+ je novi program Evropske unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Velja v obdobju 2014 do 2020 in nadomešča več že obstoječih programov, ki zajemajo vse izobraževalne sektorje kot npr. program Vseživljenjsko učenje – Erasmus (visokošolsko izobraževanje), Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje), Comenius (šolsko izobraževanje), Grundtvig (izobraževanje odraslih), program Mladi v akciji in pet mednarodnih programov (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in program za sodelovanje z industrializiranimi državami). Prvič je EU podprla tudi športu, zlasti na amaterski ravni.

Povečana sredstva EU

Program je povečal sredstva EU za kar 40 procentov in sicer za razvoj znanja in spretnosti. Spodbuja  osebni razvoj in izboljšuje zaposlitvene možnosti, saj naj bi bile naložbe v izobraževanje in usposabljanje ključne za izkoriščanje potenciala ljudi.

Dve tretjini proračuna programa bosta namenjeni nepovratnim sredstvom. Z njihovo pomočjo  bo več kot štiri milijone ljudi lahko študiralo, se usposabljalo ter delalo ali opravljalo prostovoljno delo v tujini. Namenjen je študentom, učiteljem, vajencem, prostovoljcem, mladinskim delavcem in zaposlenim v amaterskem športu ter za partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, mladinskimi organizacijami, podjetji, lokalnimi in regionalnimi organi in nevladnimi organizacijami ter za podporo reformam v državah članicah za posodobitev izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje inovacij, podjetnosti in zaposljivosti.

Glavna cilja sta izboljšanje spretnosti in zaposljivosti ter podpiranje posodabljanja sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade.

Nepovratna sredstva za specifične potrebe

Nepovratna sredstva so usmerjena v specifične potrebe, npr. za življenjske stroške v državi gostiteljici, za študente iz manj privilegiranih okolij, invalidom ali tistim iz najbolj oddaljenih regij.

Države, ki sodelujejo v programu, bodo glede na življenjske stroške razdeljene v tri skupine. Tisti, ki se odpravljajo v državo iz iste skupine (s podobno visokimi življenjskimi stroški), prejmejo nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti med 200 in 450 EUR na mesec. Znesek sredstev določa nacionalna agencija, ki je pristojna za upravljanje nepovratnih sredstev Erasmus+. Tisti, ki se odpravljajo v državo z višjimi življenjskimi stroški, prejmejo najmanj 50 EUR na mesec več od srednjega zneska, vendar ne več kot 500 EUR na mesec. Tisti, ki se odpravljajo v državo z nižjimi življenjskimi stroški, pa dobijo najmanj 50 EUR na mesec manj, vendar ne manj kot 150 EUR na mesec.

Znesek sredstev EU je odvisen od tega, ali študent v tujini študiral ali se udeležil pripravništva. Pripravniki prejmejo še 100–200 EUR mesečno, ker ne morejo koristiti študentskih ugodnosti za bivanje in prehrano. Predvideni so tudi posebni pogoji za študente iz manj premožnih družin in študenti s posebnimi potrebami.

Novosti

–       jamstvena shemo za posojila, magistrskim študentom pomaga financirati celoten študij v tujini, s tem pa pridobiti  spretnosti potrebne za delovna mesta z intenzivno uporabo znanja

–       koalicije znanja, partnerstva med visokošolskimi ustanovami in podjetji, ki z novimi izobraževalnimi programi, možnostmi za učenje in kvalifikacijami spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost

–       koalicije sektorskih spretnosti, partnerstva med izvajalci poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, katerih cilj je spodbujanje zaposljivosti in odpravljanje vrzeli v spretnostih z oblikovanjem sektorsko prilagojenih izobraževalnih načrtov ter inovativnih oblik poklicnega izobraževanja

–       vključitev trenutno ločenih programov, povezanih z mednarodno razsežnostjo visokošolskega izobraževanja, kar bo omogočilo visokošolsko mobilnost v tretje države in iz njih ter projekte s tretjimi državami za povečanje zmogljivosti.

V tujino lahko greste večkrat

V okviru programa Erasmus+ je možno iditi na študij ali pripravništvo v tujino večkrat. Študenti lahko na študiju in/ali pripravništvu v tujini ostanejo do 12 mesecev v vsakem študijskem ciklu, ne glede na vrsto mobilnosti in število obdobij mobilnosti. Vendar pa lahko visokošolske ustanove dajo prednost študentom, ki še niso bili na študiju ali pripravništvu v tujini.

Listina za Erasmus+ za mobilnost v PIU do konca tega leta

Trenutno je razveljavljen razpis za listino za Listino Erasmus+ za mobilnost v PIU (poklicno izobraževanje in usposabljanje), nov razpis je  predviden ob koncu tega leta.  

Več informacij: 

http://www.erasmusplus.si/

http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/discover/guide/index_sl.htm

Dijaška organizacija Slovenije (DOS)

Dijaška organizacija Slovenije je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v RS. Združuje vse slovenske dijakinje in dijake, zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje.
Zavzema se za izboljšanje materialnega položaja dijakov, uveljavljanje in varstvo njihovih pravic, zagotavljanje sodelovanja v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakov, izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo.
Povezuje veliko število dijaških skupnosti gimnazij in strokovnih šol po celotni Sloveniji.

V sklopu DOS deluje več odborov, in sicer:

–          odbor za socialno zakonodajo,

–          odbor za socialne projekte,

–          odbor za regionalno delovanje,

–          odbor za pomoč dijaškim skupnostim,

–          odbor za mednarodno sodelovanje,

–          odbor za interesne dejavnosti in

–          odbor za izobraževanje.

Parlament dijaške organizacije

Najvišji organ DOS je parlament dijaške organizacije, ki predstavlja voljo vseh slovenskih dijakinj in dijakov. Tvorijo ga dijaške poslanke in poslanci, ki jih imenujejo šolske dijaške skupnosti na posamezni srednji šoli. So predstavniki vseh slovenskih dijakinj in dijakov in odločajo po svoji vesti ter niso vezani na nikakršna navodila. Vsaka srednja šola s pravno subjektiviteto v Republiki Sloveniji oz. njena dijaška skupnost ima v parlamentu pravico do enega poslanca.

Varuh dijakovih pravic

Varuh dijakovih pravic dijakom pomaga pri reševanju njihovih problemov znotraj šole, se vključuje v razprave povezane s socialno in z izobraževalno politiko. Dijakom je na voljo, če imajo kakršnokoli vprašanje v zvezi z učnim in izobraževalnim procesom ali s pravicami in težavami v okviru šole.
Varuh dijakovih pravic v šolskem letu 2013/14 je Katja Mesarič.

OBESSU
Organising Bureau of European School Student Unions (OBESSU) je evropska zveza dijaških organizacij. Ustanovljena je bila aprila 1975 v Dublinu. Članice delujejo na državnem nivoju; nekatere pokrivajo le del državnega ozemlja. Ena od stalnih članic OBESSU-ja je tudi DOS. To je evropska nevladna mladinska organizacija – zveza evropskih dijaških organizacij. Najpomembnejši organ je generalna skupščina, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh članic. Sestane se najmanj enkrat letno in med drugim odloča o nadaljnjih aktivnostih, izvoli pa tudi izvršni organ – upravo – in njene svetovalce. Člane uprave predlagajo njihove organizacije. Uprava je sestavljena iz petih članov.

Cilji zveze so vzpodbujanje solidarnosti, sodelovanja in razumevanja med mladimi Evrope, predvsem med dijaki in dijaškimi organizacijami, boj proti diskriminaciji in krivicam v okviru izobraževalnih sistemov v evropskih deželah, vzpodbujanje sodelovanja med vsemi evropskimi dijaškimi organizacijami za enovito vseevropsko dijaško sodelovanje, razvijanje bolj odprte družbe ter mirnega in varnega okolja, ki bo podpiralo razvoj posameznika.

Več informacij o dijaških regionalnih skupnostih in sekcijah po Sloveniji najdete na:

http://www.dijaska.org/skupnosti.

Matej Glažar

Dijaki in študentje imajo pravico do subvencioniranega prevoza, ki je urejen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Subvencija prevoza za dijake in študente ni ena od pravic iz javnih sredstev, o kateri bi odločali centri za socialno delo, o tem odloča ministrstvo pristojno za promet. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu je ukinjen prej veljavni dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji.  

Kdo je upravičen do subvencioniranega prevoza

Pravico do subvencioniranega prevoza lahko uveljavljajo dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove. Vlogo jim najprej potrdi izvajalec vzgojno-izobraževalnega programa, pri izvajalcu javnega linijskega prevoza potnikov pa kupijo subvencionirano mesečno vozovnico. Na podlagi subvencionirane mesečne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem ali železniškem prometu imajo nato pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa.

Splošna subvencionirana mesečna vozovnica in mesečna vozovnica za 10 voženj

Ločimo splošno subvencionirano mesečno vozovnico in mesečno vozovnico za 10 voženj. Cena subvencionirane mesečne vozovnice, ki jo plača upravičenec, je odvisna od razdalje, na kateri potuje od doma do šole, gmotni položaj družine nima vpliva na višino cene. Subvencionirana mesečna vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Cena je odvisna od razdalje, na kateri upravičenec potuje v eno smer. Odvisna je od razreda oddaljenosti: do vključno 60 km znaša 20 EUR, od 60 do 90 km 30 EUR in za več kot 90 km 50 EUR.

Mesečne vozovnice za 10 voženj pa so namenjene tistim, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja. Ne glede na razdaljo prevoza znaša cena 15 EUR.

Kje in kako do subvencije

Vlogo najdete na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor, spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, spletnih straneh izvajalcev prevozov in na prodajnih mestih izvajalcev prevozov.

Javni prevoz po Ljubljani

V Ljubljani skrbi za javni avtobusni prevoz LPP. Mestni potniški promet ima 28 mestnih (dnevnih in nočnih) linij. Medkrajevni potniški promet, ki združuje medkrajevne javne linijske prevoze, posebne linijske prevoze in občasne prevoze pa obsega vključno z integriranimi linijami 33 linij. Celotna mreža linij LPP pokriva velik del ljubljanske osrednje regije.

Enotna mestna kartica Urbana

Enotna mestna kartica Urbana je brezkontaktna pametna kartica, ki omogoča hitro in udobno brezgotovinsko plačilo vožnje z ljubljanskimi mestnimi avtobusi. Z njo pa lahko poravnate tudi številne druge storitve v mestu. Kartica omogoča sodoben elektronski plačilni sistem.

Vrednostna kartica Urbana je rumene barve ter nadomešča žetone in gotovino. Je brez imena in je prenosljiva. Nanjo je mogoče naložiti dobroimetje v vrednosti do 50 EUR. Najmanjša vrednost polnitve na avtomatih Urbane je 0,05 EUR, na drugih prodajnih mestih pa 0,10 EUR. 

Terminska kartica Urbana pa je zelene barve in nadomešča vse vrste mesečnih vozovnic. Izdana je na ime in ni prenosljiva. Omogoča neomejeno število voženj na vseh linijah mestnih avtobusov. Dobite jo le v potniški blagajni LPP in na Avtobusni postaji Ljubljana. Nanjo je zapisana pravica do uporabe posamezne vrste mesečne vozovnice. Polnjenje pa je mogoče na avtomatih Urbane in drugih prodajnih mestih, kjer se veljavnost kartice za izbrani mesec podaljša s plačilom izbrane mesečne vozovnice. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko nanjo naložite tudi izbrano vrednost dobroimetja (do 50 EUR).

Matej Glažar 

21. – 24. 8. 2014 @ LJUBLJANSKI GRAD. (V primeru dežja se prireditev seli v Festivalno dvorano).

Že sedmo leto prihaja na Ljubljanski grad PANČ, osrednji domači festival stand up komedije – kot se spodobi, letos s komiki iz sedmih držav!

Med domačimi mojstri vas bodo letos zabavali BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA, PERICA JERKOVIĆ, DUŠAN TOMIĆ, JERNEJ CELEC in multipraktična ANA MARIJA MITIČ, svoj prvi nastop na Panču pa bo izvedel eden najbolj duhovitih Slovencev – BORIS KOBAL.

Preverjenim domačim gostom so organizatorji dodali še nekaj mladincev ter vrhunske tuje mojstre smeha, ki prihajajo letos iz Anglije, Škotske, Švedske, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Na Panču bo tako nastopil eden najbolj priljubljenih skandinavskih komikov MAGNUS BETNER, pa makedonski superzvezdnik SAŠKO KOCEV, odlični Škot GEOFF BOYZ, ki je pred leti že obiskal Slovenijo, ter angleška komičarka, ki trenutno deluje iz Berlina, CAROLINA CLIFFORD. To je le nekaj najbolj vročih imen, ki vas bodo štiri večere zabavali na Ljubljanskem gradu.

Zelo poseben bo tudi zaključek letošnjega festivala, ko bo na željo številnih prijateljev Panča prvič na sporedu celoten VEČER ČRNE KOMEDIJE. V njem bodo na svoj račun prišli ljubitelji politično nekorektnega humorja in šal o sicer bolj resnih temah.

DOSLEJ POTRJENI KOMIKI: Admir Baltić, Aleš Novak, Ana Marija Mitič, Boris Kobal, Boštjan Gorenc – Pižama, Carolina Clifford, Dušan Tomić, Gašper Bergant, Geoff Boyz, Jernej Celec, Magnus Betner, Pedja Bajović, Perica Jerković, Saško Kocev (makedonski Jurij Zrnec, že več let vodi njihove medijske nagrade ter igra v predstavah in filmih), Sašo Stare, Tihomir Paravina aka Psihomir (z razlogom).

Za najbolj zveže informacije o festivalu Panč obiščite uradno spletno stran festivala, sledite pa mu lahko tudi na Facebooku in Twitterju.

Vstopnice so že naprodaj v predprodajni mreži EVENTIM. Cene enodnevnih vstopnic so od 11 eur, 2-dnevnih od 20 eur, 4-dnevnih pa 36 eur.