ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na začetnem tečaju potapljanja po potapljaški šoli PADI se naučimo osnovnih potapljaških prvin in pravil. Kot certificiran PADI potapljač OWD (Open Water Diver) imamo tako možnost, da se skupaj s svojim sopotapljačem samostojno potapljamo. Tečaj je primeren za vse, ki ste dobrega zdravja, imate nekaj kondicije in se v vodi počutite udobno.

PRIPOMOČKI PRI VADBI: oprema za avtonomno potapljanje ter ABC oprema (maska, dihalka, plavuti) 

OBVEZNA OPREMA: kopalke, brisača, maska, dihalka, plavuti, pisalo in zvezek

PRIPOROČLJIVA OPREMA: potapljaška obleka iz neoprena (izposoja na tečaju)

Več informacij najdeš TUKAJ!

Visoka šola za storitve (VIST) – Oddelek za fotografijo vabi vse študente na fotografske tečaje, ki jih organizirajo v poletnih mesecih. Pester program tečajev se bo odvijal od julija do septembra, vsebuje pa osnovne in napredne tečaje, kot so tečaj starih fotografskih postopkov (Cianotopija, paladiotopija, mokri kolodij, gumitipija, mat albumen postopek), umetnost editiranja, analogna fotografija in digitalna fotografija.

Ali si danes, ko je solidno fotografijo mogoče posneti že s pametnim telefonom, sploh lahko predstavljamo, kakšni občutki so prevevali pionirje fotografije, ko je pred njihovimi očmi svetloba zarisala prve podobe?

V želji, da bi to čudovito izkušnjo delili z vami, so na Oddelku za fotografijo VIST zasnovali vrsto tečajev, namenjenih različnim starim fotografskim postopkom. Vodili jih bodo najbolj priznani strokovnjaki s tega področja: Borut Peterlin, Marko Trebušak in Miša Keskenović.

Če pa ste tudi vi med tistimi, ki ne verjamejo, da bodo z nakupom dragega aparata in obiskom spletnih strani osvojili prav vse, kar je potrebno za dobro fotografijo, vas vabimo, da se prepustite Rajku Bizjaku, ki vas bo rade volje popeljal v prostrani svet digitalne fotografije.

Tečaji se bodo izvajali na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.

Več informacij o tečajih najdeš TUKAJ!

Rok za prijavo je 19. oktober 2014!

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Društvo študentov invalidov Slovenije (DŠIS) bosta tudi letos, s sofinanciranjem nakupa tehničnih ali drugih študijskih pripomočkov, v skupni vrednosti 2.000 evrov, skušala študentom invalidom omogočiti kakovosten in predvsem enakovreden študij. Zato pozivata vse študente invalide, ki potrebujejo kakršenkoli pripomoček, ki jim lahko olajša študij, da do 19. oktobra 2014 pošljejo svojo prošnjo, v kateri je obrazložena tudi invalidnost in kako bo ta pripomoček posamezniku služil pri študiju.

Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki imajo status študenta invalida na Univerzi v Mariboru ali status študenta invalida na višji strokovni šoli v statistični regiji Podravska ali Pomurska.

Pogoji prijave: (za prijavo mora biti izpolnjen vsaj eden izmed naštetih kriterijev)

• status študenta invalida na UM,
• status študenta invalida na višji strokovni šoli v statistični regiji Podravska ali Pomurska,
• če si diplomiral v študijskem letu 2012/2013 na UM ali na višji strokovni šoli v statistični regiji Podravska ali Pomurska.

Kako se prijaviti?

Na elektronski naslov natasa@dsis-drustvo.si ali na aljaz.kovacic@soum.si pošlji kratko motivacijsko pismo (kaj in zakaj potrebuješ, kako bi to olajšalo tvoj študij) in zraven priloži predračun pripomočka.

Prijave se zbirajo do vključno 19. 10. 2014!

Izbirni postopek je v pristojnosti komisije, ki pregleda ustreznost prijav in določi višino subvencije.

Aljaž Kovačič, vodja projekta dodaja: »Na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru se zavedamo, da je potrebno študentom invalidom omogočiti lažji in kakovostni študij. V ta namen že vrsto let organiziramo projekt Sofinanciranje pripomočkov študentom invalidom. Ker želimo pomagati študentom iz širšega območja, smo letošnji obseg razširili na celotno Podravsko in Pomursko regijo.«

Za dodatne vprašanja lahko pišete tudi na elektronski naslovsociala@soum.si.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru, med 18. in 27. julijem 2014, organizira že tradicionalno Študentsko delovno brigado. Ta bo tokrat potekala v Mestni občini Nova Gorica, natančneje v krajevnih skupnostih Čepovan in Lokovec. Študentje bodo tamkajšnjim krajanom pomagali pri obnovi nekaterih objektov in ureditvi pomembnejših poti, da bi tako oživili in popestrili znamenitosti teh krajev, velik del pa bo obsegal odpravo posledic nedavnega žledoloma. Letošnje brigade, ki je za izvedbo v preteklem letu prejela naziv »Naj mladinski projekt 2013« in velja za največji prostovoljni projekt mariborske študentske organizacije, se bo udeležilo okoli 40 študentov prostovoljcev.

Študentje bodo s svojim prostovoljnim delom pomagali domačinom pri vsakodnevnih opravilih, pri urejanju pešpoti (pot na  Škapico, pot  na Lašček in pot na Kobilico), pomoči pri vzdrževanju kulturnega doma, barvanje otroških igral, postavitvi klopic, urejanju okolice medgeneracijskega doma, postavljanju ograj in čiščenju podrasti.
 
»Z opravljanjem družbeno koristnih del želimo med študenti širiti kulturo humanitarnosti. Pokazati jim želimo, da za dobro vzdušje niso potrebne le materialne stvari, temveč pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Hkrati želimo spodbujati solidarnost do soljudi in med brigadirji ustvarjati občutek, da so s svojo prostovoljno pomočjo pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju občanov«, je povedala sekretarka Oddelka za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOUM in vodja projekta Nina Černel.
 
Izvedba 16. Študentske delovne brigade poteka v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in Mladinskim centrom Nova Gorica.
 
Zgodovina Študentske delovne brigade: 
Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), v Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), ne Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v Občini Žužemberk (2011), v občinah Solčava in Luče (2012) ter v Radečah (2013).
 
Več informacij o Študentskih delovnih brigadah najdete tudi na spletni strani www.dostop.si/sdb.

Izbira študijskega programa je vse prej kot lahka naloga. Potrebno se je vsestransko informirati in tudi dobro spoznati samega sebe.

Osebnostne lastnosti

Najprej si naredite seznam svojih osebnostnih lastnosti, vrednot in interesov ter se pozanimajte o študijskih obveznostih in značilnostih študijskega programa. Pri tem morate biti, seveda, dovolj kritični do samega sebe. Spoznajte svoje osebnostne lastnosti, kar najlažje vidite preko izkušenj in vedenja v različnih situacijah ter preko informacij, ki vam jih o vas posredujejo drugi. Pri samooceni si lahko pomagate s psihološkimi testi. Spoznajte tudi, kaj vam je v življenju in v poklicni karieri najpomembnejše. To lahko storite z lestvico vrednot, kot npr. zdravje, materialne dobrine, ljubezen, družina, varnost, športne aktivnosti, prijateljstvo, umetnost, adrenalinska doživetja, zvestoba, iskrenost, ugled v družbi, vera, dobrota, pripravljenost pomagati drugim, zabava, znanje. Na vrhu naj se nahajajo tiste vrednote, ki so vam najpomembnejše, najmanj pomembne pa dajte na konec. Podobno lestvico vrednot si sestavite še za izbrani poklic, ki vas zanima ter preverite, ali se ujemata in v kolikšni meri.

Vaše splošne in specialne sposobnosti

Nekatere naloge in področja nam ustrezajo bolj kot druga, smo pri njih uspešnejši in dosegamo boljše rezultate z manj napora. Sposobnosti pogosto vrednotimo z uspešnostjo pri šolskih predmetih. Vendar pa določene sposobnosti, predvsem specialne, v šoli težko prepoznamo. Pred izbiro študija in poklica so nam lahko v veliko pomoč razna testiranja splošnih sposobnosti in sposobnosti po področjih (npr. mehanski odnosi, dojemanje odnosov v prostoru, besedne sposobnosti, logično-matematično sklepanje, sposobnost analitičnega mišljenja, finomotorika). Prav kombinacije specialnih sposobnosti so tiste, ki nas delajo edinstvene in s tem konkurenčne na trgu dela.

Interesi in različne dejavnosti

Preizkusite se v različnih dejavnostih, hobijih, športnih aktivnostih in nalogah. Najboljše in najlepše je, če pri svojem delu opravljate naloge, ki vas veselijo in zanimajo tudi v vsakdanjem življenju. V pomoč pri odkrivanju interesov vam je lahko Hollandov test interesov. Zavedati se je treba tako svojih prednosti kot pomanjkljivosti z upoštevanjem dejstva, da se slednje v večini da odpraviti.

Dobro se pozanimajte o študijskem programu in možnostih zaposlitve

Dobro se informirajte o vsebinah, zahtevah in značilnostih študijskih programov in povežite svoje interese s študijskimi programi. Podrobno preglejte predstavitvene zbornike programov, ki so objavljeni na spletnih straneh fakultet. Tam boste našli podrobne opise predmetov z vsebinami ter število kreditnih točk, kompetence, ki jih boste pridobili ob uspešno zaključenem študiju, pogoje za dokončanje študija, način ocenjevanja, vpisne pogoje in druge koristne informacije.

Posvetujete se lahko tudi s kariernim svetovalcem fakultete, z učitelji in s svetovalnimi delavci na srednji šoli.

O študiju se lahko pozanimate pri prijateljih, znancih, študentih, diplomantih študijske smeri, na spletnih forumih, predstavitvah na radiu ali televiziji itd.

Matej Glažar 

V Sloveniji je 39 dijaških domov, od tega je 17 samostojnih, 18 jih je kot del srednje šole, 4 pa delujejo v sklopu zasebnih zavodov.

Prednost bivanja v dijaškem domu je, da dijaku namesto časa za vožnjo ostane več časa za učenje in prosti čas.

Dijaški domovi so namenjeni bivanju dijakov

Dijaški domovi so namenjeni tistim dijakom, ki zaradi oddaljenosti od šole začasno bivajo izven domačega okolja. Potreben je status dijaka ali študenta višje strokovne šole in izpolnjevanje pogojev za sprejem. Dijaški domovi za naslednje šolsko leto razpišejo število prostih mest, kar je objavljeno v Razpisu za vpis v srednje šole in dijaške domove, ki ga v drugi polovici januarja izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Informativni dnevi potekajo v februarju, praviloma istočasno kot na srednjih šolah.

Za podaljšanje bivanja v dijaškem domu pa lahko zaprosijo tisti, ki imajo status dijaka in v dijaškem domu že bivajo. Status rednega dijaka velja od 1. 9. do 31. 8., za dijake zaključnih letnikov pa še 30 dni po koncu šolskega leta.

Za dijake skrbijo vzgojitelji in svetovalna služba

Sprememba okolja je za dijake sprva sicer lahko težka, vendar je tudi priložnost za osamosvojitev pod budnim očesom strokovnega osebja.

Za dijake v domu skrbijo vzgojitelji, ki jim razložijo pravila doma, pomagajo pri učenju in reševanju drugih težav. Ti so nekakšni drugi oče in mama dijakov. Skrbijo tudi za stik s starši, sodelujejo z razrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, so motivatorji, ki jih spodbujajo, jim pomagajo in svetujejo.

Dijakom je na voljo tudi svetovalna služba, ki jim nudi želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potrebuje. Nekateri domovi določijo tudi dežurne dijake, ki dežurajo v vratarnici in pomagajo vzgojiteljem.

Življenje v dijaškem domu

Vsak dan je določen čas za učenje in delanje domačih nalog, prosti čas pa lahko dijaki preživijo ob dejavnostih. Organizirana je tudi prehrana. Večina dijaških domov ima zelo veliko samostojnih dejavnosti, kot npr. plesne in družabne dejavnosti, športne dejavnosti, računalniški krožek, tehnični krožek itd.

Dijake lahko obiščejo tudi prijatelji, vendar se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem.

Poudariti velja tudi spoznavanje novih prijateljev, kultur, običajev, narečij … V primeru, da se ne ujamete s cimro ali cimrom, se je treba obrniti na svetovalne delavce, ki pomagajo rešiti takšne težave.

Kaj pa izpis

Če se želite izpisati iz dijaškega doma, pa je postopek naslednji: dijak se lahko izpiše iz dijaškega doma na podlagi izpisnice, na kateri je obvezen podpis staršev. Pred oddajo se dijak in njegovi starši pogovorijo s svetovalnim delavcem doma. Za izpis velja odpovedni rok, kar pomeni, da se za ta mesec plačajo stroški bivanja (brez hrane) tudi v primeru, da dijak takoj zapusti dijaški dom.

Subvencije za bivanje v dijaškem domu

Subvencija za bivanje v dijaškem domu je namenjena staršem, ki imajo v dijaški dom vključenega več kot enega otroka. Pri tem ni nujno, da sta oba otroka v istem dijaškem domu. Višina subvencije je enaka oskrbnini. Subvencija pripada starejšemu otroku oziroma tistemu, ki bo v dijaškem domu bival krajši čas, zato je potrebno poslati vlogo za subvencijo v dijaški dom, v katerem biva ta otrok.

Matej Glažar 

Ko boste vpisani v izbrano srednjo šolo in jo boste začeli obiskovati, je dobro, da ste seznanjeni tudi z različnimi pravilniki, med katerimi sta pravilnik o šolskem redu in pravilnik o ocenjevanju znanja.

Ne pozabite prebrati tudi publikacije svoje srednje šole, kjer so med drugim zapisana šolska pravila in hišni red, ki veljajo za določeno srednjo šolo. 

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela, ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje, način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole, ter obveznosti šole pri uresničevanju določb tega pravilnika. Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

Dijak ima predvsem pravico do:

– prisotnosti pri pouku,

– kakovostnega pouka,

– sprotne in objektivne informacije,

– spoštovanja osebnosti,

– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,

– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,

– enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,

– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,

– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,

– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,

– delovanja v skupnosti dijakov,

– izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,

– razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.

Poleg pravic pa ima dijak tudi določene obveznosti, ki jih mora izpolnjevati, če želi ohraniti vse privilegije in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa dijaka. Dijak ima predvsem dolžnost, da:

– redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,

– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,

– ravna v skladu z določili pravilnika, s šolskimi pravili in z navodili delavcev šole,

– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,

– skrbi za čisto okolje,

– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,

– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,

– prispeva k ugledu šole,

– varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, z lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.

Poleg tega pa pravilnik določa tudi določene prepovedi, ki se jih mora dijak držati. Prepovedano je:

– psihično in fizično nasilje,

– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,

– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,

– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,

– obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in z navodili delavcev šole.

S šolskimi pravili pa se lahko določijo tudi druge pravice, dolžnosti in prepovedi dijakov.

Sanda Gajsar

Posameznika v življenju čaka kar nekaj prelomnic. Ena izmed pomembnejših je tudi zaključek srednje šole, ko smo postavljeni pred odločitev, kako in kam v življenju. Ključno vprašanje je tudi, ali se bomo odločili za študij ali za delo.

Večina dijakov se po zaključku srednje šole odloči za študij. Dejstvo pa je, da podjetja potrebujejo tudi kadre s končano poklicno šolo. Današnji čas prinaša negotovo situacijo, v kateri je odločitev med študijem in službo še toliko pomembnejša, saj je služb čedalje manj. Zato je odločitev med tema dvema možnostma še toliko težja in je treba dobro razmisliti, katera priložnost prinaša boljšo prihodnost. Imamo več možnosti, da se s trenutno izobrazbo zaposlimo in začnemo služiti denar ali pa se odločimo za nekaj let študija, ki bo prinesel višjo izobrazbo, dodatno znanje in morda še kakšno dodatno delovno izkušnjo, ki jo bomo pridobili preko študentskih ali prostovoljnih del. Gledati moramo v prihodnost, katera izbira nam prinaša varnejšo prihodnost, boljši zaslužek in večje zadovoljstvo v življenju čez pet, deset ali dvajset let.

Študij prinaša dodatna znanja, veščine in spretnosti za specifično usmeritev

S študijem pridobimo tudi višjo izobrazbo, kar lahko posledično prinese tudi višji dohodek. Če se odločimo za študij, pa si lahko v tem času še vedno nabiramo dodatne delovne izkušnje preko različnih priložnostnih študentskih del, ki prinašajo še kako potreben zaslužek za vsakdanje življenje ali dodaten finančni vir za dopuste in počitnice. Lahko pa se odločimo tudi za bolj dobrodelne vsebine in se pridružimo prostovoljnemu delu, ki ravno tako prinaša bogate izkušnje in nova poznanstva. Tudi če po srednji šoli izberemo nadaljevanje izobraževanja, še ne pomeni, da si bomo s tem nabrali samo teoretično znanje, saj obstaja veliko možnosti, kako dopolniti in izpopolniti svoje znanje v praksi. Niti ni nujno, da si praktične izkušnje nabiramo striktno samo s področja študija, vzporedno si lahko nabiramo znanje in izkušnje z drugih področij, kar pomeni širši krog izkušenj in znanja pri nadaljnjem iskanju zaposlitve.

Če pa nas po srednji šoli čaka relativno dobra služba, je treba tehtno razmisliti, kaj nam več pomeni in kakšne možnosti zaposlitve nas morebiti čakajo po zaključku študija. Služba pomeni finančno neodvisnost, nabiranje delovnih izkušenj, teče nam delovna doba in plačana imamo zavarovanja. Pripada nam plačan dopust in bolniška. Če se nam po končani srednji šoli pokaže priložnost za redno zaposlitev in se odločimo za to možnost, pa še ne pomeni, da smo za vedno zaključili šolanje, saj se lahko tudi kasneje vzporedno z delom odločimo za študij. Imamo možnost izrednega študija ob delu, ki poteka največkrat ob vikendih, je pa plačljiv, kar prinaša dodaten strošek. Seveda obstaja tudi možnost, da pozneje prekinemo službo in si vzamemo nekaj časa za dodatno redno izobraževanje in nato nadaljujemo s službo na prejšnjem ali drugem področju dela. Poleg tega imamo na voljo tudi različna dodatna izobraževanja, tečaje in kvalifikacije, ki prav tako bogatijo naše znanje in odpirajo nove karierne priložnosti. Moramo pa opozoriti, da se je pri tem treba vprašati, če smo dovolj motivirani in pripravljeni delati osemurni (ali celo večurni) delavnik in poleg tega še hoditi na predavanja in več ur dnevno sedeti za knjigami in se učiti za izpite.

Vsaka od možnosti prinaša svoje pozitivne kot tudi negativne stvari. Vsak posameznik pa se mora pri sebi odločiti, katera rešitev mu najbolj ustreza in katera prinaša zanj boljše priložnosti.

Sanda Gajsar

Izbira poklicne oz. karierne poti je v najstniških letih precej težek zalogaj, saj nas na eni strani motivirajo lastne želje in motivi, na drugi pa moramo usklajevati še potrebe po različnih kadrih na trgu dela, če želimo po zaključku šolanja čim hitreje stopiti v delovno razmerje.

Sodobni trendi na področju zaposlovanja nam sicer sporočajo, da delodajalce v enaki meri ali celo bolj kot formalna izobrazba zanimajo vedenjske lastnosti in izkušnje posameznika na določenem področju. Zato sploh ni nujno, da novo službo iščemo strogo v okviru pridobljene izobrazbe, ampak lahko gledamo širše in se odločimo za poklic, ki glede na sodobne smernice ponuja večje perspektive in varnejšo prihodnost.

Splošni trend se kljub v zadnjem času spremenjenim ekonomskim razmeram že nekaj let nagiba v prid naravoslovnim in tehniškim usmeritvam, pa ne zaradi dejstva, da bi se v teh panogah začelo odpirati več delovnih mest, ampak ker je v zadnjih letih prisotna prava invazija na družboslovne študijske usmeritve, kar je pripeljalo do velike zasičenosti trga delovne sile na tem področju. Po podatkih in napovedih naj bi bilo zaposlitev v prihodnjih letih najlažje dobiti in tudi obdržati na področju zdravstva, gostinstva, informacijske tehnologije, elektrotehnike, telekomunikacij ter turizma.

Med poklice, po katerih naj bi bilo v prihodnosti veliko povpraševanja, spadajo:

• programer programske opreme,
• sistemski administrator,
• finančni analitik,
• tržnik, tržni raziskovalec,
• farmacevt,
• biokemik, biomedicinec,
• zdravnik, zobozdravnik,
• vsi poklici zdravstvene oskrbe,
• strojni inženir,
• organizator dogodkov,
• prevajalec.

Strokovnjaki že dalj časa ugotavljajo, kateri so obetavni poklici v prihodnosti, nekateri izmed njih so zares zanimivi in naj bi bili v prihodnosti tudi dobro plačani.

• Razvijalec mobilnih aplikacij, saj se je mobilna industrija v zadnjih letih močno razvila.
• Izdelovalec in vzdrževalec robotov, saj čedalje več dela, ki ga je prej opravil človek, zdaj opravijo roboti. Kmalu naj bi narasla potreba po tovrstnih strokovnjakih v vseh podjetjih.
• Genetični svetovalec, saj se področje genetike hitro razvija. Danes lahko s pomočjo testov napovemo genske mutacije, ki lahko vodijo v razvoj bolezni še nerojenega otroka. Kmalu pa naj bi starši imeli možnost izbrati spol svojega še nerojenega otroka.
• Med obetavnimi poklici bodo tudi spremljevalci in skrbniki upokojencev, saj je starejše populacije čedalje več.
• Če pa si želite nekaj res posebnega, bo zagotovo cenjen in donosen poklic vesoljski vodič. V načrtu je namreč, da bi bilo potovanje v vesolje omogočeno tudi navadnim smrtnikom.
• Lepotni kirurgi ne sodijo več samo v domeno medijskih zvezd, temveč se je dejavnost že močno razširila tudi med ostalimi sloji prebivalstva, zato lahko rečemo, da gre za poklic prihodnosti.
• Čistilni servisi, servisi za urejanje okolice. V Sloveniji so čistilni servisi relativno mlada dejavnost, obsegajo pa širok spekter dela. Lahko gre za manjšo dejavnost (le nekaj manjših strank) ali pa za zelo široko (nekaj večjih stavb na dan). Standardno čiščenje se lahko razširi v ponudbo čiščenja in urejanja okolice, steklenih površin, talnih oblog, oblazinjenega pohištva, navadnih in lamelnih zaves, žaluzij itd.
• Poslovne ideje z malimi živalmi. V tujini veljajo posli, povezani z malimi živalmi, za hitro rastočo dejavnost, ki odpira vedno nove priložnosti. Številke o hišnih ljubljenčkih so vrtoglave. Slovenski trg pa že sledi evropskim in ameriškim trendom, čeprav zakonodaja še vedno ni povsem urejena, probleme pa povzroča tudi sivi trg.

Seveda je nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni in iskani, saj se dinamika zaposlovanja spreminja iz leta v leto in je pogojena s številnimi gospodarskimi dejavniki.

Sanda Gajsar