ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Študentski domovi so objavili Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Razpis za študijsko leto 2014/15 je objavljen na spletni strani: http://www.stud-dom-lj.si/bivanje/razpisi. Potrebno je izpolniti obrazec http://portal.evs.gov.si/bivanje/. Bodite pozorni:  če subvencijo koristite prvič, izpolnite obrazec Prošnja za sprejem bivanja v študentskem domu (prvi vpis), če pa želite subvencijo podaljšati pa obrazec Podaljšanje bivanja v študentskem domu. Zaradi nepravilno izbranega obrazca lahko vašo prošnjo zavrnejo in posledično ostanete brez možnosti koriščenja subvencije za tekoče leto.

Če izpolnjujete pogoje za sprejem v študentski dom, a bi raje bivali pri zasebnikih, lahko oddate prošnjo za bivanje in se odločite za bivanje pri zasebniku ter koristite prav tako subvencijo. Subvencioniranih sob je sicer precej manj kot mest v študentskih domovih. Lastniki sob dobijo od države mesečno subvencijo, za katero vam morajo znižati najemnino. Letos je ta subvencija znašala 32  EUR. To seveda ne velja za najem stanovanja ali sobe, ki jih lastniki oddajajo na črno in brez možnosti prijave začasnega bivališča.

V Ljubljani je študentom na voljo 29 študentskih domov. Cene postelj v študentskih domih se gibajo od ca. 40 in ca. 120 EUR, kar je odvisno od vrste sobe.

Rok za oddajo prošnje za sprejem subvencioniranega bivanja je 12. avgust 2014.

Pomoč pri iskanju prostih sob in stanovanj:

http://www.dostop.si/kamrica.aspx

http://www.uni-info.si/

http://www.cimri.si/.

ŠOU v Ljubljani je odprl že drugo čitalnico. Ta je zasedla prazne prostore na Kersnikovi ulici, v nekdanjih prostorih ŠOU v Ljubljani, kjer je prej delovala njihova administracija.

Prvo tovrstno čitalnico so januarja odprli na Borštnikovem trgu, kjer je študentom na razpolago 50 mest za študij in raziskovanje. Zanimanje študentov je kmalu preseglo pričakovanja. Izkazalo se je, da kvalitetnih prostorov za učenje primanjkuje, še posebej zvečer in ob koncih tedna. Zato so se določili za širitev ideje in odprtje novih čitalnic. Nova čitalnica bo prav gotovo zasedena, saj še vedno poteka izpitno obdobje, knjižnice in čitalnice pa so že tako ali tako preveč zasedene.

Nova čitalnica na Kersnikovi ulici nudi kvalitetno okolje za učenje ter bo prispevala  k boljši in večji izobraževalni in raziskovalni dejavnosti študentov. Prostora za učenje je za do 120 študentov v 5 sobah Odprta bo vse dni v tednu, od ponedeljka do petka med 8.00 in 22.00,  v soboto in nedeljo pa med 10.00 in 18.00 uro. Študentom je za nemoteno učenje na voljo poleg mirnega okolja še sodobno opremljeni računalnik z brezplačnim dostopom do interneta in omrežja Eduroam ter strokovna literatura.

Ultra europe razkriva dodatne udarne goste ter program na stadionu poljud v splitu po dnevih in arenah. – še vedno pa čakamo na program za Ultra Beach Party.

ERICK MORILLO, SEBASTIAN INGROSSO, HOT SINCE 82, DJ SNAKE, KILL THE NOISE, NIC FANCIULLI, PHNTM, RIOT GEAR, TWO LOUD so novinci na spisku že 59 nastopajočih didžejev in live actov na letošnjem festivalu ULTRA EUROPE, ki se bo med 11. in 13. julijem odvijal v Splitu. Ob njih so v današnjem paketu tudi Barks, David Mel, Edy C, Elio Riso, Emrah Is, Mossel, Gelab, Jewelz & Scott Sparks, Kryoman DJ Set, Mayavanya, DJ Max, DJ Max Cartoux, Pero Fullhouse, Rory Lynman, Silvio Hrabar, Steve Mulder, Vicetone, Vice V in hrvaško-slovenski duet Vanillaz. S tem pa seznam nastopajočih še vedno ni zaključen, saj ni razkrito še niti eno ime s programa ekskluzivnega ULTRA BEACH PARTYJA, ki ga bo 15. julija gostil hvarski hotel Amfora Grand Beach Resort.

Spisek nastopajočih se sicer bere kot kdo je kdo v elektronski glasbi: Armin van Buuren, David Guetta, Afrojack, Tiesto, Carl Cox, Hardwell, Martin Garrix, Nicky Romero, Fedde Le Grand, Laidback Luke, Blasterjaxx, Alesso, Disclosure, Example, Knife Party Marco Carola, Paul Kalkbrenner, Paul van Dyk, Pretty Ligts, Showtek, Steve Aoki, Sinnery James & Ryan Marciano, Chainsmokers, Danny Avilla, Orjan Nilsen, Cosmic Gate …

LETOS KAR 5 AREN

Letos bo festival za dan daljši, odvijal pa s ebo na kar petih odrih: ob treh arenah na in okoli stadiona Poljud, bo eno gostila Zahodna obala, zaključek pa otok Hvar. K temu je treba dodati še kup prej ali slej razprodanih boat partyjev – priporčamo nakup v naprej. Trenutna cena vstopnice za vse tri festivalske dni v Splitu je 129 eur, dnevnih VIP vstopnic pa  99 eur. Kmalu bo sproščen v proajo tudi drugi paket vstopnic za ekskluzivni Ultra Beach Party na Hvaru – prvi je bil razgrabljen v trenutku. Že sedaj so vstopnice za festival kupili žurerji iz več kot 100 držav, zanimanje za festival pa presega najbolj optimistična pričakovanja organizatorjev, zato velja pohiteti pri rezervacijah namestitev, ki jih je že lani precej primanjkovalo.

Da bo obiskovalcem ostal festival Ultra Europe v res lepem spominu, so organizatorji s podjetjem Travel 2 Ultra pripravili seznam priporočenih nastanitev v partnerskih hotelih, ki izpolnjujejo primerne kvalitetne standarde. Možen je tudi nakup paketov, ki vključujejo namestitev, prevoze in festivalske vstopnice. Tam boste našli tudi osnovne informacije o prometni povezanosti, festivalskih lokacijah in načini prevoza na festival. Sveže informacije o festivalu najdete na www.ultraeurope.com, in FB-profilu www.facebook.com/UltraEurope.

Nastanitev, prevoze in boat partyje zagotavlja soorganizator prireditve, agencija Collegium Mondial Travel – www.collegium.si  in www.travel2ultra.com.

Park s5 dogaja je največji, najdaljši in najstarejši dijaški festival v Sloveniji. Organizira ga dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba, letos že kar sedmo leto zapored. V množici plačljivih festivalov je Park s5 dogaja ponosen, da je že od samega začetka popolnoma brezplačen festival, ki mladim ponuja obilico zabave, športa, novih izkušenj in priložnosti za sproščeno druženje ob koncu napornega šolskega leta. Dogodka se vsako leto udeleži 4.000 dijakov in drugih mladih.

Festival poteka od petka, 20.6.2014 do četrtka, 3.7.2014, na različnih prizoriščih po mestu Velenje, med drugimi skate park pred Rdečo dvorano, letni kino, park pred gimnazijo, Titov trg in klub eMCe plac.

V trinajstih dneh bomo priča koncertom kar 12 glasbenih skupin in DJ-ev – od metala, jazza, reaggea pa vse do house glasbe; polnočni valček na terasi eMCe kluba; skate contest – tekmovanje v rolkanju;  pohod na Koželj; Ola Bičola dan prepojen z mehiško glasbo in okusnim čili con carne, ki ga dijaki kuhajo po skrivnem receptu predhodnikov; prava bejzbol igra; zorbing; slack line, največje obmetavanje z vodnimi baloni v zgodovini mesta Velenje in še drugi dogodki.

V času, ko Slovenijo pesti gospodarska kriza, se vse več mladih odloča za selitev tujino. Po podatkih statističnega urada se je v letu 2012 iz Slovenije odselilo 8200 državljanov, največ po osamosvojitvi.

Izseliti se je pripravljena skoraj tretjina vprašanih

V raziskavi Mladina 2013 je 9,9 odstotka vprašanih mladih odgovorila, da so se v veliki meri pripravljeni izseliti iz države, 22,1 odstotka pa, da “nekoliko”. Pri 25,8 odstotka vprašanih je ta pripravljenost zelo majhna, pri 42,3-odstotnem deležu pa je sploh ni. Tisti, ki so izrazili pripravljenost na izselitev, so kot želeni cilj najpogosteje navajali Avstrijo, ZDA in Nemčijo.

Kot pojasnjuje soavtor raziskave Mladina 2013, Rudi Klanjšek z oddelka za sociologijo mariborske filozofske fakultete, se slovenski mladi diplomanti bolj ozirajo za priložnostmi zunaj meja, ker so v Sloveniji možnosti zaposlovanja omejene.

Enak trend je po njegovih besedah tudi v drugih državah članicah EU, denimo v Španiji. “Tudi slovenski mladi postajajo bolj evropski. Slovenija je bila v preteklosti precej zaprta vase, nove generacije pa spoznavajo, da svet obstaja tudi zunaj meja,” še pravi Klanjšek.

Mladi si želijo iz Slovenije zlasti iz ekonomskih razlogov. Med tistimi, ki so izrazili namen oditi, jih je ekonomske razloge navedlo kar 77 odstotkov. Med njimi so prevladovali moški, stari od 24 do 27 let.

Težava, ko je mlad človek prisiljen oditi s trebuhom za kruhom

Podpredsednica za avtonomijo v Mladinskem svetu Slovenije (MSS) Nina Milenković Kikelj pravi, da pri izseljevanju iz Slovenije ne gre več le za beg možganov, temveč za beg delovne sile, za pot s trebuhom za kruhom. “MSS ne vidi težav takrat, ko nekdo želi iti v tujino, temveč takrat, ko mora iti zaradi zaslužka,” pravi.

Mobilnost in nabiranje znanja v tujini sama po sebi nista slaba, saj se mladi po izteku vključenosti npr. v program Erasmus vrnejo s konkurenčnim znanjem, pravi. A tisti, ki gredo v tujino s trebuhom za kruhom, se ne vrnejo več v domovino, opozarja.

Izseljevanje intelektualcev nacionalna škoda in primanjkljaj

Večina odseljenih državljanov oz. 62 odstotkov si je za svoje novo prebivališče izbrala katero od držav EU – največ oz. 3500 jih je odšlo v Nemčijo in Avstrijo. Približno 500 jih je odšlo v Švico, 450 v Severno ali Srednjo Ameriko, nekaj več kot 200 pa v Avstralijo ali drugam v Oceanijo.

Skoraj vsak drugi odseljeni slovenski državljan je bil star od 25 do 45 let. 22 odstotkov odseljenih slovenskih državljanov je imelo najmanj višješolsko izobrazbo, polovica jih je imela srednješolsko, 28 odstotkov pa največ osnovnošolsko izobrazbo.

Z vidika nacionalne rabe javnega denarja oziroma družbenih vlaganj v intelektualni potencial izseljevanje intelektualcev pomeni “nacionalno škodo in primanjkljaj”, pravi Ema Perme z ministrstva za izobraževanje.

Na ministrstvu poskusno preverjajo različne ukrepe, s katerimi spodbujajo večjo prožnost razmišljanja in podjetnosti pri učencih, dijakih in odraslih. Poudarjajo tudi inovativne pristope in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.

V petek, 20. junija, se v Mestnem muzeju Ljubljana odpira razstava Adijo, tovarna. Spomini pozabljenih delavcev. Razstava je nastala na podlagi projekta Adijo, tovarna, ki ga je časnik Delo pričel konec leta 2013 in katerega namen je zbrati zgodbe in spomine ljudi, ki so delali v danes propadlih ljubljanskih tovarnah. K projektu je kot strokovni partner pristopil zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki je pomagal pri nastanku razstave in bo zbrane zgodbe shranil za prihodnje rodove. S slikovnim in podatkovnim gradivom pa je projektu priskočil na pomoč tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana. Razstava Adijo, tovarna bo na zavoju Mestnega muzeja brezplačno na ogled do 5. septembra 2014.

Na razstavi Adijo, tovarna. Spomini pozabljenih delavcev. bodo skozi oči delavcev predstavljene zgodbe desetih ljubljanskih tovarn: Dekorativna Ljubljana, Tiskarna Mladinska knjiga, Pletenina, Tobačna Ljubljana, Tiskarna Ljudske pravice, Železniška livarna v Šiški, Agrostroj, Avtomontaža, Gorenje Tiki in tovarna Rog.

Tovarniške zgodbe ne govorijo le o dobičku in izgubi, proizvodih in menedžerjih, ampak so predvsem zgodbe delavcev, ki jih ne zaznamujejo zgolj individualni, temveč kolektivni spomini. Industrijski delavci imajo občutek, da so skupaj gradili in ustvarjali, da so bili pomemben del razvoja. Danes so pozabljeni, industrijska poslopja pa so pogosto zamenjala servisna podjetja, poslovne stavbe in trgovski centri. Zaprtja tovarne mnogi med njimi še zdaj povsem ne razumejo.

»Adijo, tovarna je projekt, ki smo se ga v uredništvu Dela lotili, da bi popisali življenje v ljubljanskih tovarnah in podjetjih, ki jih ni več. S pridružitvijo Muzeja in galerij mesta Ljubljane in s pomočjo Zgodovinskega arhiva Ljubljana projekt širimo. Prvi korak je ta razstava. Spomine delavk in delavcev pa skupaj z muzejem zbiramo še naprej,« je o projektu povedala novinarka in avtorica razstave Mojca Zabukovec. Direktor muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin pa dodaja: »Muzej in galerije mesta Ljubljane je vstopil v projekt Adijo, tovarna, ker želi v muzejske vsebine vključevati tudi ta del ljubljanskega življenja, ki dobesedno izginja. Ostajajo pričevalci, pozabljena skupina ljudi, ki so soustvarjali življenje ljubljanskih tovarn in nekoč priznanih blagovnih znamk. V muzeju bomo zato zbirali pričevanja, zgodbe in predmete nekdanjih delavcev, ki še pričajo o nekdaj uspešnih podjetjih.«

Projekt Adijo, tovarna so v uredništvu Dela začeli konec leta 2013 s pozivom, da zbirajo spomine tistih, ki so delali v danes propadlih tovarnah. Javilo se je okoli dvajset ljudi, od tega jih je polovica spomine v obliki teksta spisala sama, s preostalimi so se srečali in popisali njihovo zgodbo. Vse zgodbe vseskozi objavljajo na spletni strani (www.delo.si/adijo-tovarna), sicer pa pripravljajo tudi posebno spletno interaktivno grafiko, ki jo bodo sproti dopolnjevali − seznam propadlih podjetij namreč tudi v Ljubljani ni kratek. S tem bo nastal interaktivni zemljevid propadlih podjetij v Ljubljani skozi oči nekdanjih zaposlenih. Dolgoročni cilj projekta je, da se razširi na celotno Slovenijo.

Koncert ansambla solistov Moskovske filharmonije “Madrigal« z Manco Izmajlovo, 20. junija, ob 20. uri na gradu Bogenšperk.

Prav v izvedbi Ansambla Madrigal, ki velja za enega izmed najboljših stalnih kolektivov Moskovske filharmonije, so v Rusiji prvič zazvenele mojstrovine zahodnoevropske stare glasbe, zmeraj izvedene na starinskih instrumentih in v izvirnem jeziku. V 48 letih delovanja je “Madrigal” odigral več kot 2500 koncertov v Sovjetski zvezi, Rusiji in mnogih drugih državah, pripravil več deset izvirnih monografskih in tematskih programov, ves čas sodeloval na prestižnih festivalih in posnel 21 albumov doma in v tujini.

V okviru poletne Evropske Turneje 2014 je ansambel za grad Bogenšperk zasnoval program z naslovom Napevi Evrope, ki ga do sedaj še noben izvajalec ni predstavil publiki. Kot gostja večera bo nastopila tudi Manca Izmajlov.

Vstopnice lahko po ceni 12 € rezervirate v Javnem zavodu Bogenšperk ali na tel. št. 01 8987 867 in  info@bogensperk.si. Na dan koncerta bo cena vstopnice 14 €. 

Sodeluj v nagradni igri in osvoji 1.000 €!

Kaj bi naredili, če bi zadeli 1.000 €? Bi kupili darila za svoje najbližje? Morda bi v teh kriznih časih pripravili zalogo in ozimnico za »hujše dni«. Ali bi častili svoje prijatelje na zabavi?

MojaObčina.si in Tuš bosta v novi nagradni igri obdarila kar več kot 70 srečnežev. Eden izmed njih bo prejel glavno nagrado kar 1.000 € D'narja na Tuš klub kartico. Med ostale zmagovalce pa bo razdeljeno še 25x 40 € D'narja na Tuš klub kartico, 20 majic D'nar in 30 predpasnikov Tušev Chef.

Vse kar morate storiti je vnesti svoje podatke v spletni obrazec in že boste v žrebanju za te neverjetne nagrade. Zato ne odlašajte več in se vpišite zdaj!

>> Kliknite tu in se potegujte za 1.000 €

10.5.2014 je Zavod za kulturo Maribor odprl poletno prizorišče stand up komedije v Mariboru v Marprom areni, ki se nahaja v atriju glavne avtobusne postaje na Mlinski ul.1, v Mariboru. Kot prva je 10.5.2014 ob 20h nastopila priljubljena Martina Ipša, ter napolnila areno glavne mariborske avtobusne postaje. Sledili so nastopajoči iz Slovenije, Anglije, ter Hrvaške. Marprom arena je poletno prizorišče na avtobusni postaji v Mariboru, ki je zaživelo lani poleti. Sodelovanje je nastalo, zaradi želje po oživitvi mestnega jedra, ter želje narediti glavno mariborsko avtobusno postajo prijazno ljudem, kot je nekoč bila. Ker želimo vsem Mariborčanom omogočiti vsaj malo sprostitve in pregnati vsakodnevni stres so sponzorji omogočili, da so večeri brez vstopnin. Tudi v času Festivala Lent ne bo manjkalo smeha na avtobusni postaji. V soboto 21.6. bo nastopila Martina Ipša, v soboto 28.6. bo sledil stand up nastop Matjaža Javšnik in zadnjo soboto Festivala Lent bo nastopila stand up komičarka Tanja Kocman. Tudi obisk teh večerov je kot do sedaj, brezplačen!

Oviratlon tudi letos podira rekorde, saj je na ta edinstveni osebni izziv dobra dva tedna pred dnevom O prijavljenih že skoraj 1.600 oviratloncev in oviratlonk.

Oviratlon, ena najbolj nepozabnih in prvinskih preizkušenj, kar jih je mogoče doživeti, tudi letos postavlja nove mejnike, saj je število oviratloncev in oviratlonk že dobra dva tedna pred prireditvijo, ki bo 28. junija na Pokljuki, preseglo lanskoletni rekord, ko se je v osrčju pokljuških gozdov s progo in ovirami soočilo 1.480 izzivov željnih udeležencev. Organizatorji obljubljajo, da bo Oviratlon 2014 še bolj atraktiven in nepozaben, za kar bodo poskrbeli s kar nekaj novimi ovirami, nadgradnjo pa bo doživela tudi marsikatera, s katero so se udeleženci dosedanjih oviratlon preizkušenj že spoznali. Prijaviti se je mogoče le še do naslednjega petka, 20. junija, del sredstev, zbranih s prijavnino, pa bodo oviratlonci tudi letos podarili za boljši jutri gibalno oviranih otrok.

Organizatorji so glede proge in ovir kot vselej skrivnostni, saj so pomemben element osebnega izziva, kot je oviratlon, tudi presenečenja, ki poskrbijo, da se udeleženci preizkusijo, kako se znajdejo v povsem neznanih in nepredvidljivih okoliščinah, razkrivajo pa, da jih bo več kot lani, ko je oviratlonce na devet kilometrov dolgi progi pričakalo 17 ovir, narejenih po vzoru treninga specialnih enot, na katerih oviratlonci preizkusijo svojo vzdržljivost, moč, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo.

Blatne in vodne kopeli, Suhi in Vitki, Spolzki Janez ter še marsikaj

Po dveh izvedbah oviratlonske preizkušnje so nekatere ovire postale že tradicionalne, saj si brez njih oviratlona ni več mogoče predstavljati: blatne kopeli ali plazenje pod bodečo žico, vodne kopeli ali ohladitev v poletni vročini in seveda Spolzki Janez, spust po adrenalinskem toboganu, ki bo oviratlonce dobesedno ponesel po hribu navzdol, ob njegovem vznožju pa se bodo tik pred ciljem še zadnjič osvežili v blatni kopeli. Manjkala ne bo niti Opičja kletka, ovira, pri kateri so moč, spretnost in motorične sposobnosti udeležencev, ki omogočajo hitro preprijemanje z rokami, še posebej nagrajene, bo dobila sestro dvojčico, ki bo poskrbela za še nekaj več zabave, te pa ne bo manjkalo niti pri oviri Suhi in Vitki oz. ceveh, skozi katere se bo treba splaziti

In kako se oviratlona lotiti? Predvsem brez strahu, pogumno in v timskem duhu, saj so prav vse ovire premagljive, še posebej, če si bodo oviratlonke in oviratlonci med sabo pomagali. Sicer je zelo pomembno, da se oviratlonci soočijo z lastnimi strahovi in na ta način prestavljajo meje svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti, vendar pri tem velja pravilo, da je namen oviratlona tudi sprostitev, zabava in druženje. In še nečesa ne gre pozabiti: pri oviratlonu čas ni pomemben in ura ne bo nikomur nadležno tiktakala, zato se bodo lahko oviratlonci še toliko bolj prepustili užitkom, adrenalinu in enkratnim doživetjem.

Bistvo oviratlona sta medsebojna pomoč in solidarnost

Organizatorji želijo s takšnim konceptom športnega udejstvovanja, ki daje velik poudarek medsebojni pomoči in solidarnosti, udeležence spodbuditi, da tudi sicer v življenju ne bi spregledali vrednot, kot so sodelovanje, nesebična pomoč, prijateljstvo in skupinski duh, saj je na ta način premagovanje vsakodnevnih izzivov veliko lažje.

Da bi te vrednote v vsakdanjem življenju še bolj spodbujali, bo Športno društvo Oviratlon tudi letos en evro od vsake prijavnine podarilo otrokom, ki so na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. URI – Soča bo zbrana sredstva namenila za nakup športnih rekvizitov Wesco, s pomočjo katerih otroci skozi igro, podobno kot njihovi zdravi vrstniki, razvijajo in krepijo fizične ter umske spretnosti in sposobnosti.

Prijave še do petka, 20. junija

Na Oviratlon 2014 se je mogoče vse do petka, 20. junija, prijaviti preko spletne strani www.oviratlon.si, in sicer v dveh kategorijah:

• ekipe – družba prijateljev, sodelavcev lahko sestavi svojo ekipo, si izmisli izvirno ime in se skupaj poda oviram na proti, ali
• posamezniki – v tem primeru se bo udeleženec na progo podal sam, kar pa ne pomeni, da z oviratlonci in oviratlonkami na progi ne bo mogel sodelovati oz. si pomagati.

Prijavnina znaša 30 EUR, več informacij pa je na voljo na www.oviratlon.si.