Študentsko življenje je neizogibno povezano z različnimi zabavami, je pa tudi lepa priložnost za obisk številnih kulturnih dogodkov. Študijsko življenje pomeni tudi žuranje, ampak nikar tega ne vzemite dobesedno – na prvem mestu naj bo vseeno študiranje!

Kje vse se študentje zabavajo:
– v okviru študentskih domov, nadstropja, s sosedi,
– v okviru študijskega programa, letnika,
– splošne študentske zabave,
– zabave v povezavi s študentskimi klubi (Mortadeljada, Cvičkarija, Bujta repa, Zobl žur itd)
– v klubih, diskotekah,
– brucovanja, zaključki, Študentska arena,
– razni festivali, poletna oziroma sezonska dogajanja.

Kje žurati:
– klub K4, klub v centru mesta, kjer se vsako leto zvrstijo raznorazni koncerti elektronske glasbe, ki pa se mešajo tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi, npr. etno, jazz, funk itd, klub je že prava legenda,
– klub Metelkova, najbolj obiskano mesto, kjer se lahko sprostite v raznoraznih delavnicah in zažurate v številnih klubih,
– Škisova tržnica, največja študentska prireditev v mesecu maju, kjer se na enem mestu zbere večina študentskih klubov iz celotne Slovenije,
– Cvičkarija, dogodek novomeških študentov, prvi del je namenjen predstavitvi dolenjske kulturne dediščine, drugi del pa je bolj zabavno obarvan,
– Mortadeljada, prireditev, namenjena gurmanom, obilo dobre glasbe, pijače in jedače,
– Majske igre, največji kulturni, športni in zabavni dogodek, ki je namenjen predvsem sprostitvi po napornih dneh za knjigo, sledi tradicionalni pohod na Rožnik in zabava, športni del Majskih iger predstavljajo različna tekmovanja v popularnih ekipnih športnih disciplinah, potekajo pa vsako leto konec maja,
– Bujta repa, študentje Prekmurja imajo poseben študentski večer in se radi pohvalijo, da je to dogodek, ki ima najdaljšajo tradicijo, saj poteka že vse od leta 1993, zabava se začne z večerjo z istoimensko jedjo,
– številne druge študentske zabave: Refoškova fešta, Koroška gauda, Zabl žura, Jazz Cerkno, Lent, Rock Otočca, Piše se leto in še mnogih drugih dogodkov, ki popestrijo študentsko življenje.

Kulturno dogajanje
Študentje imajo velikokrat posebne ugodnosti za nakup vstopnic za kulturne prireditve. Mesec marec je pri ŠOU v Ljubljani že tradicionalno Mesec študentske kulture s pestrim programom najrazličnejših kulturnih, glasbenih, filmskih, gledaliških in drugih zanimivih prireditev.

Kulturne ustanove v Ljubljani:
– Mestni muzej Ljubljana,
– Arhitekturni muzej,
– Muzej novejše zgodovine,
– Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije,
– Slovenski etnografski muzej,
– Slovenski gledališki muzej,
– Spominska soba Ivana Cankarja,
– Tehniški muzej Slovenije,
– Galerija Vžigalica,
– Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
– Zemljepisni muzej,
– Zgodovinski arhiv Ljubljana,
– Moderna galerija,
– Narodna galerija,
– Šentjakobsko gledališče,
– Mestno gledališče ljubljansko,
– Slovensko mladinsko gledališče,
– SNG Drama Ljubljana,
– Cankarjev dom,
– Slovenska filharmonija,
– Opera,
– Festival Ljubljana.

Aktualne prireditve in dogajanja lahko spremljate na:
– http://www.kulturnik.si/web
– http://www.slovenia.info/?prireditve=0
– http://www.visitljubljana.si/si/

O študentskem dogajanju spremljajte na:
– Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: http://www.sou-lj.si
– Maribor: Študentske organizacija Univerze v Mariboru: http://www.soum.si
– Primorska: Študentska organizacija Univerze na Primorskem: http://www.soup.si/
– Organizacija študentskih klubov, ŠKIS: http://skis-zveza.si/sl

Ksenija Gider

Danes študij ne pomeni le ure in ure sedenja za knjigami, temveč tudi veliko finančno obremenitev, če že ne za vas, pa vsaj za vaše starše.

In kaj, če vam ti ne morejo vedno stati ob strani, tudi če bi želeli? Če si zares želite študirati, so tu za vas še vedno štipendije, s katerimi boste lažje zadihali na vaši študentski poti. Katere vrste poznamo, kakšni so pogoji in koliko evrov mesečno vam bodo prinesle?! Pa poglejmo!

Različne štipendije za različne potrebe!
Republiška oz. državna štipendija je namenjena študentom višjih strokovnih šol, visokošolskih zavodov ter posameznikom pri izobraževanju odraslih oz. dijakom. Vlagatelj mora pravilno in čitljivo izpolniti ustrezen obrazec ter ga oddati do določenega termina.

Komu, koliko?
Dodelijo se upravičencem, ki izpolnjujejo točno določene pogoje Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek družinskega člana za lansko leto pred vložitvijo ne presega 60 % minimalne letne plače za tiste, ki se šolajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65 % za tiste upravičence, ki se šolajo izven kraja stalnega prebivališča. Po zakonu je enak cenzus za tiste, ki so štipendijo dobivali že v preteklosti, kot tudi za nove štipendiste in tudi za študente, ki jim je štipendija v preteklem letu mirovala. Štipendija brez dodatkov znaša 36 evrov za dijaka in 54 za študenta in ne sme presegati minimalne plače. K državni štipendiji se dodelijo skoraj vsi dodatki, razen tistih glede na stopnjo in letnik izobraževanja. Nič več se ne upošteva posebnih družinskih ali osebnih stanj. Slednji se upoštevajo že pri dodatkih. Te štipendije urejajo Centri za socialno delo.

Zoisova štipendija je štipendija, ki jo dobijo redki, nadarjeni oz. talentirani učenci. Za te štipendije so lahko predlagani učenci zaključnih osnovnih šol, vajenci, dijaki, študentje višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov. Izpolnjevati morajo določene pogoje.

Kdo?
Za tovrstno štipendijo lahko zaprosi študent sam, pod pogojem, da znaša njegova povprečna ocena nad 8,5 oz. je kandidat uvrščen med 5 % najboljših študentov svoje generacije. Do nje ste opravičeni tudi na podlagi posebnih dosežkov iz posameznih področij. Zoisova štipendija za dijaka znaša 61 eur, medtem ko za študenta že kar 91 eur. V primeru študija v tujini ste upravičeni do štipendije v višini 188 eur brez dodatkov. To štipendijo ureja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
Kadrovska štipendija po zakonu ne sme biti nižja od državne. Gre za štipendijo, ki je financirana s strani podjetja.

Kaj, koliko in komu?
Ta štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije, ki znaša 54 eur, omogoča pa tudi sofinanciranje kadrovskih štipendij. Sklad pa delodajalcu in nosilcu štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti sofinancira 50 % dodeljene kadrovske štipendije, toda ne več kot pa 30 % minimalne plače.
Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe prav tako velja za neke vrste štipendijo. Gre za nagrado v razponu med 500 in 5.000 eur. Prejme pa jo študent, ki z izjemnimi dosežki prispeva k družbenem, gospodarskemu ali okoljevarstvenem razvoju. Sklad enkrat letno objavi razpis, kjer so tudi določeni pogoji za sodelovanje, in sicer višina sredstev, roki, dokumentacija ipd.

Kar nekaj je denarnih pomoči, ki vam lahko omogočijo lažje šolanje. Le kdo ne bi bil vesel nekaj dodatnih deset evrov več mesečno? Treba si je vzeti le malo časa, izpolniti določene obrazce ter jih pravočasno odposlati, seveda pravilnemu naslovniku. Več o štipendijah si lahko preberete na http://www.svetovalnica.com in tako poskrbite, da bo vaša prošnja oddana pravočasno.

Tjaša Kržišnik

Brucovanje je zabava, združena s šaljivim obredom sprejema študentov novincev v študentovsko skupnost.
Bruc je naziv za študenta prvega letnika, v ožjem pomenu se izraz uporablja za študente prvega letnika, preden ti opravijo neformalni iniciacijski proces imenovan brucovanje, s čimer postanejo »pravi« študenti.

Številne zabave v čast novincem
Oktober je začetek novega študijskega leta. Za novopečene študente to pomeni prehod v eno izmed najzanimivejših življenjskih obdobij. V tem mesecu se odvijajo številni spoznavni večeri in brucovanja v študentskih domovih, organizirajo jih posamezni oddelki fakultet ali fakultete kot celota, klubi študentov itd. Študentski žuri mladim pomagajo pri vzpostavljanju socialne mreže. Komunikativni in novih poznanstev željni te sicer lahko najdejo tudi na faksu, vendar so pogosto omejeni s časom in prekrivajočimi urniki. Na ta način spoznaš svoje vrstnike, bodoče prijatelje, uspešne ljudi in lahko navežeš stike.
Spoznavnih večerov in brucovanj v okviru fakultete se pogosto udeležijo tudi profesorji in je prav gotovo največja fakultetna zabava. V študentskih domovih sprejmejo s tem medse novince, študentski klubi pa nove člane, ki bodo nadaljevali delo prejšnjih generacij.
Največje vseslovensko brucovanje pa prireja ŠOU Ljubljana na Gospodarskem razstavišču z nastopi številnih znanih slovenskih in tujih glasbenih zvezd.

Potek spoznavanja in brucovanja
V okviru fakultet se spoznavni večer lahko začne z večerjo oziroma prigrizki, kateremu sledi šaljivi del. Bruce čakajo številne preizkušnje, s katerimi odkažejo, kaj znajo in kakšni so, pitje brucomora, razglasitev naj bruca in brucke, deklamiranje zaprisege ter druge igre. Temu pa seveda sledi spoznavanje in zabava. Brucomor je velika neznanka in včasih celo strah brucev. O njegovih sestavinah krožijo včasih že prav bizarne zgodbe. Recept je seveda skrivnost, dokler nisi sam na položaju, da ga za mlajše generacije pripravljaš ti, vendar se o sestavinah tudi takrat ne govori.

Ksenija Gider

To vam bo potem, ko boste sedli v klopi vaše fakultete iz dneva v dan bolj jasno, zato je vredno pogledati malce širše, da bi izvedeli, kaj lahko koristnega počnemo poleg študija.
Seveda ne bomo opisali vseh možnosti, ker jih je praktično nešteto. Namen prispevka je, da vam predstavi nekaj možnosti; tisto, kar vam bo najbolj ustrezalo, pa boste tako ali tako našli sami.

Dokaj blizu študijskim klopem, pa vendar kvalitetno dopolnilo, so predavanja, takšna in drugačna – na voljo vam bodo na fakultetah, v knjižnicah, pa tudi v drugih ustanovah. Izkoristite jih, večinoma so brezplačna – so izvrstna možnost za izpopolnjevanje znanja, ki ga boste odnesli s fakultete.

Zelo koristne so študentske izmenjave in študijske prakse, odličen hibrid med strokovnim in socialnim, družabnim – vendar bo čas za njih nastopil v višjih letnikih, do takrat pa se lahko o njih dobro informirate.

Možnost za širjenje obzorij, pri kateri pa zelo intenzivno lahko združujemo prijetno s koristnim, je tudi študentsko delo. Seveda jih je na trgu cela vrsta (v trenutnem času krize morda malce manj, z nekaj iznajdljivosti pa ga še vedno ni problem najti) del, zelo koristno pa je, da si poiščemo delo, ki bo povezava z našim študijem. Ne samo, da si bomo na tak način lahko naučili mnogo koristnih stvari, ki nam bodo koristile tudi pri študiju, imeli bomo tudi možnost spoznati ljudi, ki nam bodo kasneje lahko koristili pri iskanju zaposlitve. Ne najmanj pomembna stvar je tudi, da si na tak način prislužimo nekaj tako potrebnih cekinčkov.

Študentske organizacije
Študentske organizacije in društva so odlična možnost za sklepanje novih poznanstev in pridobivanje najrazličnejših izkušenj. Teh je veliko in so podrobneje opisana že na drugem mestu. Naj na tem mestu le omenim, da sem lahko uvrstimo študentske svete, študentske organizacije, študentske klube, mednarodna strokovna združenja študentov in druga. V vse naštete se imate možnost vključiti, seveda pa je najprej treba približno vedeti, kaj ponujajo in kaj si od morebitnega članstva lahko obetamo.

Jezikovni tečaji
V današnjem času je, kot že veste, zelo pomembno znanje tujih jezikov – na voljo so nam številni tečaji, pogosto zelo ugodni. Pa vendar se tu vseeno splača dati nekaj več poudarka kvaliteti, saj je slab jezikovni tečaj ravno tako zapravljanje časa in denarja. Preden se odločimo za obiskovanje tečaja, se pozanimajmo o referencah predavatelja. Seveda pa se ne poučuje samo tečajev. Z nekaj brskanja bomo lahko odkrili, da se je prek različnih tečajev, ki so nam na voljo, moč naučiti najrazličnejših spretnosti – računalniški, kuharski, slikarski … vse to in še več je na voljo na študentskem ‘nauči-se’ tržišču.

Šport
Na drugi strani pa imamo v študentskih letih na voljo tudi športne tečaje najrazličnejših vrst po nižjih cenah. Izbirate lahko med tenisom, potapljanjem, plezanjem, borilnimi veščinami, plesom, klasično in tajsko masažo, golfom, jadranjem, jezdenjem, smučanjem in še in še. Nič ne zbistri od vseh podatkov natrpane in izčrpane glave bolj kot sproščujoč tek ali podobna športna aktivnost. Vključite šport v svoje vsakodnevno študijsko življenje!

Potovanja
In na koncu … potovanja – zanesljivo eden izmed najboljših načinov za spoznavanje samega sebe in sveta okoli sebe. Prav zato toliko študentov veliko potuje. Ni sicer priporočljivo, da se opravite na pot okrog sveta že takoj na začetku prvega letnika – zadoščenje bo mnogo večje, če se boste na to pot odpravili z nekaj opravljenimi izpiti v žepu. Splača se iskati poceni, subvencionirana potovanja, organizirana s strani študentskih organizacij – tako lahko potujete poceni in v dobri družbi.

Blaž Božnar

Spremembe, ki s tem nastopijo, nekateri sprejmejo z lahkoto, druge to vznemiri. Vseh pa se spremembe dotaknejo – za vsakogar je namreč lažje (ne pa nujno lepše) živeti v predvidljivem in zanesljivem vsakdanjiku brez večjih pretresov.

Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se na prehod dobro pripravimo. To storimo tako, da se o vseh spremembah dobro informiramo. En izmed dobrih načinov je seveda ravno branje tega priročnika!

Na drugi strani so zelo pomembni socialni stiki – potrudite se čim prej navezati stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče ‘kolegi’), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost. Nikar pa na ta račun ne pozabite povsem na svoje ‘stare’ prijatelje iz srednje šole!

V veliko, res veliko pomoč so vam lahko tudi dobri tutorji, pa starejši kolegi iz istega faksa – če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi naredili …

Nenazadnje – pogovorite se s starši. Čeprav se nam včasih zdi, da so nam vse, kar so nam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali pa sploh nikoli, smo lahko presenečeni, da nam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malce tvegamo in se z njimi o stvareh, ki nas težijo, odkrito pogovorimo.

Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kako knjigo s področja osebne rasti.

Morda se vam zdi vse napisano pretirano in mislite, da večjih težav pri prehodu ni. Morda za precejšen del izmed vas res ne (ali pa težave hitro minejo), vseeno pa boste morali osvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi vsaj malo olajšali?

Kaj kmalu se po začetku študijskega leta začnejo tudi prva preverjanja znanja in ker se večina ne privadi novemu sistemu kar takoj, so pogosteje kot kasneje v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakega neuspeha. Vendar vedite – začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.

Morda se vam bo čez nekaj časa zazdelo, da niste izbrali pravega faksa, torej, da niste dobro razmislili o njegovi izbiri, morda precenili svojo delavnost, ali pa jo nemara celo podcenili ali kaj podobnega, imate še vedno možnost in pravico enkrat tekom študija spremeniti študijski program (se torej prepisati na drug faks). Tudi tukaj vam svetujem, da se pred tem korakom posvetujete z usposobljenimi svetovalci.

Kako torej začeti? Predvsem – pogumno in brez strahu, z nekaj priprave pa bo to še precej lažje!

Blaž Božnar

Prehod iz srednje šole na fakulteto je poleg ostalih novosti, ki vas čakajo, precej opazen tudi na finančnem področju.
Če so v srednji šoli pri večini imeli glede financ precej besede starši, si prav ta večina s prehodom na fakulteto želi tudi v tem oziru zaživeti čim bolj samostojno življenje. Da bi vsakič znova uspešno prebrodili do konca meseca, je treba imeti pregled nad svojimi financami.

Prihodki – aktiva

Viri prihodkov so različni – veliko študentov prejema štipendije, veliko jih opravlja študentsko delo, za nekatere ostaja pomemben vir podpora staršev, nekateri začutijo podjetniško žilico in ustanovijo študentski (popoldanski) s. p., za večino so dobrodošel vir priložnostna darila.

Izdatki – pasiva

Porabo lahko razvrstimo v več skupin: izdatki za tekoče potrebe (vsakomesečni nujni odhodki), za ‘luksuzne’ stvari (kupujemo oziroma privoščimo si jih občasno kot ‘priboljšek’), večji nakupi (višja vrednost, večinoma je potrebno varčevanje), del prihodkov pa je vsekakor priporočljivo privarčevati.

Med izdatke za tekoče potrebe lahko štejemo stroške prehrane, stroške prevoza ali najemnino, študijske stroške (knjige, fotokopije in podobno), dostop do interneta, račun za mobilni telefon in tako naprej – vse, čemur se težko izognemo in moramo vsaj približno vedeti, koliko znaša, da tega dela ne zapravimo.

‘Luksuzne’ stvari so na primer zabave, izleti. To so stvari, ki delajo študentsko življenje lepše in jih moramo načrtovati, saj so lahko precej drage.

Del prihodka kratkotrajno privarčujemo, ko snujemo kak večji nakup oziroma finančni zalogaj, na primer prenosni računalnik, digitalni fotoaparat. Za take izredne nakupe so zelo dobrodošle donacije prijaznih staršev ali sorodnikov, če pa se zanašamo nase, je priporočljivo, da si strošek nakupa izračunamo in potem vsak mesec dajemo »na stran« določeno količino denarja.

Zadnji, a zelo pomemben del, na katerega pa večinoma kar pozabljamo, je varčevanje. Za varčevanje so nam na voljo različne možnosti, najbolj poznana sta tekoči račun na banki in bančne vezave.

Oboje je sicer bolj kratkoročna naložba, saj se nam naš denar (skoraj) ne plemeniti.

Tekoči račun na banki je dobra odločitev za denar, ki se mu kratkoročno ne moremo odreči in nam je vedno na voljo. Slabost je, da se ne plemeniti – celo izgublja vrednost zaradi inflacije. Bančna vezava na drugi strani sicer nekoliko oplemeniti denar z obrestno mero, vendar v manjši meri.

Za tiste, ki že kaj mislite na ne tako bližnjo prihodnost, se ponudi pestra izbira dolgoročnega varčevanja, in sicer predvsem kot delnice, obveznice, vzajemni skladi, nakup plemenitih kovin itd. Večina študentov nima velikih prihodkov, zato pride tu morda v poštev varčevanje v vzajemnih skladih, ki vlagajo v obveznice ali pa v še varnejše denarne sklade. Dobički tam sicer niso tako visoki, vendar pa so bolj zanesljivi. Preden se lotite investiranja, se o tem posvetujte s finančnim svetovalcem (najbolje neodvisnim).

Zelo pametno je, da vodite lastno računovodstvo z vsemi obravnavanimi rubrikami in tako boste vedno imeli dober pregled nad svojim finančnim stanjem.

Prehod iz srednje šole na fakulteto je čas, ko je nujno, da se naučimo finančne samostojnosti in se navadimo na samostojnost, ko bo mesečna plača večinoma fiksna in jo bomo morali razporediti tako, da bo zadostovala za vse, kar si boste privoščili.

Blaž Božnar

Že pregovorno so študentje vedno brez denarja.
Ker pa je na drugi strani izdatkov za najrazličnejše bolj ali manj nujno potrebne stvari precej, večina študentov ob študiju poprime še za študentsko delo. Zaslužek ni edini razlog za to. Študent si lahko namreč prav prek študentskega dela nabere precej praktičnih izkušenj, ki mu kaj lahko pridejo prav tudi, ko piše prošnjo za službo.

Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja prek posrednika – študentskega servisa, in sicer na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka pri tem ni omejena! Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je treba v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino.

Ponudbe za različne vrste del lahko dobite prek študentskega servisa, vendar pa je moč (ponavadi celo boljše) delo najti s pomočjo brskanja po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalcu na svojem sanjskem delovnem mestu.

Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je status študenta
Dodaten pogoj pa je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa.

Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki pa se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Študentska napotnica
Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (ki velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami) – novo napotnico pa je treba izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je treba pred začetkom dela posredovati delodajalcu – to stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.

V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo vloži tožbo pred sodiščem. Študent pa lahko vloži tožbo na Delovno in socialno sodišče tudi sam.

Koliko pa lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, ta vsota za leto 2010 znaša 3.100,17 € (posebna osebna davčna olajšava).
– Če pa ga ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.200,34 €). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.694,22 € (se poviša za 2.094,99 €) oziroma so ti med 8.694,22 € do 10.055,96 € (se poviša za 1.047,50 €).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16 % dohodninski lestvici.
Poleg tega je treba biti še pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).

Vendar pa bomo na skoraj vse zgoraj napisano po vsej verjetnosti lahko kmalu pozabili
Na področju študentskega dela bo namreč zelo verjetno prišlo do bistvenih sprememb – v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se pripravlja Zakon o malem delu, ki bo korenito spremenil trenutno ureditev.
Študentje in dijaki bodo tako po dostopnem predlogu zakona glede možnosti priložnostnega dela izenačeni z upokojenci. Tako ‘malo’ delo bo časovno omejeno na največ 728 ur na leto (do sedaj ni bilo!), kar tedensko pomeni 14 ur (vendar pa bo v skladu s predlogom za študente fiksna le letna kvota, kar pomeni, da bomo lahko delali npr. dobre 4 mesece za polni delovni čas, ostali del leta pa ne – seštevek ur na letnem nivoju ne bo smel preseči 728 ur).
Mesečni zaslužek ne bo smel preseči zneska minimalne plače, tj. 562 €, letno pa ne 6.000 €, minimalna urna postavka bo 4 € bruto (3,38 € neto). Še naprej naj bi se ohranil sistem dela preko napotnic – večino postopkov se bo dalo urediti elektronsko.

Zakon o malem delu
Že v samem začetku je naletel na zelo ostre odzive študentskih organizacij, saj jim ta odvzema glavni vir financiranja. Do sedaj je delodajalec moral študentskemu servisu nakazati 16,8 % več od tistega, kar je študent kot zaslužek prejel. Ta presežek se je nato delil med Študentsko organizacijo Slovenije (ki ga je delila naprej med ostale študentske organizacije), študentske servise, nekaj je šlo za štipendije in gradnjo študentskih domov, preostanek pa je bil davek.

Po dostopnem predlogu naj bi se povečala sredstva za štipendije in gradnjo študentskih domov, del sredstev pa bi se namenil za izvajanje projektov (študentskih in upokojenskih), za katere bi lahko študentska društva (skupaj z upokojenskimi, vendar v okviru sredstev, ki so jih ‘pridelali’ sami) kandidirala na javnih razpisih.

Bistvene spremembe na bolje naj bi po besedah ministrstva bile, da bi ministrstvo zagotovilo večjo količino štipendij in omogočilo, da se bo tako priložnostno delo tudi formalno priznalo kot delovne izkušnje in štelo v delovno dobo. Študentje se bomo namreč po tem zakonu obvezno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi v zdravstveno zavarovanje (za določene rizike smo sicer v zdravstveno zavarovanje vključeni že sedaj, in sicer za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni in smrti zaradi teh dveh primerov).

Vendar pa – ne glede na spremembe – kot do sedaj bodo tudi naprej pridni in delovni študentje še vedno zakon!

Blaž Božnar

Poletno delo v tujini

Med počitnicami študentje radi potujemo, nekateri pa dodatni prosti čas izkoristijo za počitniško delo. Ker poletni dnevi minevajo zelo hitro, je včasih precej težko uskladiti delo in oddih, vendar obstaja preprosta in zabavna rešitev.

Zakaj se ne bi odpravil na delovne počitnice? Tudi pri nas so na voljo organizirani programi dela v tujini, med katerimi je najbolj popularna destinacija Amerika, kjer študentje lahko preživijo kar 4 delovne mesece. Tako pridobiš prvovrstni vpogled v ameriško življenje in se nato s prisluženimi dolarji odpraviš še na potovanje. Tako združiš delo in zabavo ter ob tem pridobiš še nekaj izkušenj. Prijave za leto 2011 potekajo že od jeseni. Več informacij :: www.staljubljana.com!

Intenzivni tečaj slovenščine s pestrim spremljevalnim programom, že 29. Poletna šola slovenskega jezika, se začenja danes na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Poletne šole se letos udeležuje 159 udeležencev iz 35 različnih držav, udeleženci pa bodo na tečaju spoznali tudi slovensko literaturo in kulturo.

Med udeleženci poletne šole je tudi 48 udeležencev slovenskega rodu, ki živijo v tujini in so prejeli štipendijo ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter urada vlade za
Slovence v zamejstvu in po svetu, so sporočili s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Udeleženci poletne šole lahko izbirajo med štiritedenskim in dvotedenskim tečajem in izbirnim popoldanskim tečajem, na katerem se bodo pripravili na izpit iz znanja slovenščine.

V organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pa se danes začenja tudi 5. Mladinska poletna šola slovenskega jezika, intenzivni tečaj slovenščine, namenjen mladim od 13 do 17 let. Na Mladinski poletni šoli bo letos 170 udeležencev iz 17 različnih držav, med njimi pa je večina potomcev slovenskih zdomcev in izseljencev, ki jim štipendije podeljujejo ministrstvo za šolstvo in šport, zavod za šolstvo in urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.