ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Tudi julij bo v Mariboru, Evropski prestolnici kulture, pester in pisano obarvan za vse okuse. Poglejte si podrobnejši program in se udeležite katerega izmed številnih festival ali prireditev.

Kaj se bo dogajalo:

–          Festival Lent, do 7.7.2012, http://www.festival-lent.si/

–          Mladi u Vele'ju s5 delajo video,  2.7.- 6. 7. 2012, Kunigunda – Regionalni multimedijski center  Velenje

–           The Daddy Project (plesna predstava, sodobni ples)  3.7.2012,  Oder Art kamp – Mestni park  Maribor

–          Poletne kulturne prireditve, Pegasus (koncert grške glasbe)  3.7.2012, Vila Bianca,  Velenje

–          Hiša znanosti – center eksperimentov, Eksperimenti “kako deluje” jajce  4.7.2012,  Maribor

–          Pika nogavička (musical)  4.7.2012, Oder Art kamp – Mestni park  Maribor

–          Evropa v muzeju – muzej v Evropi, Govorica miru, razstava orožja iz Landeszeughaus Graz  4.7. – 6.9.2012, Pokrajinski muzej Maribor – Bastija,  Maribor

–          Aye festival, 4.7.2012, Park Ljudski vrt,  Ptuj

–          Razstava Malo mesto grafitov  4.7.- 31.8.2012,  Hiša znanosti – Center eksperimentov, Maribor

–          Svetovni dogodek mladih umetnikov, 6.7. – 31.7.2012, Vetrinjski dvor Maribor

–          Črno-beli Svet, Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK – člani, 7.7.2012, Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Maribor

–          Evropski strip, Vodstvo po razstavi Stripovski junaki rešujejo Evropo in predstavitev kataloga.  7.7.2012, Umetnostna galerija Maribor

–          Elektronski oder, Kid Massive, 7.7. – 8.7.2012, Klub Plusminus, Maribor

–          Natura ni ovira, Delavnica kreativnega pisanja, 10.7.2012, Mestni park – Glasbeni paviljon  Maribor

–          Grossmannov 8. festival fantastičnega filma in vina,  16. 7. – 21.7. 2012 Po mestu Ljutomer, http://www.grossmann.si/

–          Polenta, 20.7.2012, Mobilna plaža  Maribor

–          Razstava žive legende – otvoritev 24.7.2012, K8, Maribor

–          Filmski kampus  27.7. 2012, Center interesnih dejavnosti,  Ptuj

–          Polenta, Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik, 28.7.2012, Mobilna plaža  Maribor

–          Polentina škatla: Alternativno zdravljenje, 28.7.2012, Polentina škatla Maribor

–          Okusi argenstinske kuhinje in plesa, 28.7.2012, Hotel Mitra Ptuj

–          Vito Marenče- Flamenco group, 29. 7. 2012, Minoritski samostan Ptuj

–          Kunigunda, Festival nasedlega kita, 30.7.2012, Letni kino ob Škalskem jezeru
Velenje

–          Vinski večer, 30.7.2012, Hotel Mitra Ptuj

Več prireditev in podrobnejši program: http://www.maribor2012.eu/

Letos manj vpisnih mest za študente

Po podatkih Ministrstva za visoko šolstvo je v šolskem letu 2012/2013 študentom na razpolago 27.377 vpisnih mest za redni in izredni študij. To pomeni 2.224 manj razpisanih mest kot za študijsko leto poprej, torej 2011/2012. Manj razpisanih vpisnih mest je na vseh študijskih področjih, največje znižanje pa je na področju naravoslovja in družbenih ved. Število vpisnih mest v javnih višjih strokovnih šolah je največje na študijskih programih s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva.

Prosta vpisna mesta so razpisana na skupaj 53 višjih šolah, od tega 28 javnih in 25 zasebnih, dve imata koncesijo. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki so za prihajajoče študijsko leto razpisale kar 111 mest več kot lani.

Število vpisnih mest v javnih višjih strokovnih šolah je največje v študijskih programih s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. V letošnjem letu znaša 33 odstotkov mest za redni ter 35 odstotkov za izredni študij.

Razmerje med vpisnimi mesti za univerzitetni in visokošolski strokovni redni študij ostaja na podobni ravni kot pretekla leta, in sicer v razmerju 62 proti 38 v prid univerzitetnemu. Razmerje med razpisanimi mesti za redni in izredni študij pa je 77 proti 33 v prid rednemu študiju. Trend zmanjševanja izrednega študija se tako nadaljuje.

Letos beležijo nekoliko manj navala na družboslovne programe, več je zanimanja za naravoslovne in tehnične študije, za študij kmetijstva in agronomije, elektrotehnike, laboratorijske biomedicine, kemije, za dvopredmetni študij japonologije, strojništva. Še vedno je veliko zanimanja za predšolsko vzgojo in zdravstveno nego, vendar veliko potreb po zaposlovanju v teh poklicih ni, razen v primerih upokojevanja.

Za primerjavo je bil v študijskem letu 2011/2012 največji presežek prijav, glede na razpisana vpisna mesta,  na dramski igri, filmu in televiziji, kineziologiji, laboratorijski zobni protetiki ter na oblikovanju vizualnih komunikacij, na varnosti in policijskem delu, dizajnu – notranja oprema.

Manj družboslovja, več naravoslovja in tehnike

Na slovenskem trgu dela po podatkih Zavoda za zaposlovanje med višje- in visokošolci primanjkuje predvsem medicinskega kadra (zdravnikov specialistov splošne medicine in drugih strokovnjakov za zdravstveno nego), delavcev z znanjem naravoslovja, tehnike (inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike) in informacijske tehnologije (programerji računalniških aplikacij).

Najboljše možnosti za zaposlitev bodo v bodoče imeli strokovnjaki s področij informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih oziroma zelenih tehnologij, zdravstva in farmacije, trženja, financ in računovodstva ter ponudniki različnih svetovalnih storitev.

Letošnji novosti: bionika in varovanje

Letošnji novosti sta programa bionika (Šolski center Ptuj) in varovanje (VSŠ Academia Maribor, CPU Višja strokovna šola Ljubljana). Izobraževanje po teh programih se bo prvič začelo v študijskem letu 2012/2013.

Prvič razpisani študijski programi so na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani univerzitetni študijski program urbanizem, na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru univerzitetni in visokošolski strokovni študijski program turizem, na Univerzi na Primorskem pa na Fakulteti za humanistične študije dvopredmetni univerzitetni študijski programi geografija, italijanistika, medijski študiji in zgodovina ter na Fakulteti za turistične študije visokošolski strokovni študijski program management turističnih podjetij.

Ksenija Gider

Več kot 50 tujih študentov v Mariboru razpravlja o aktivnem staranju in medgeneracijski solidarnosti.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) organizira med 22. junijem in 2. julijem 2012 14. Mednarodno študentsko konferenco SCiM. Osrednja tema letošnjega festivala, ki se ga udeležuje več kot 50 študentov iz 28 različnih držav, je aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost, tematika, ki zaznamuje tudi letošnje evropsko leto. V okviru festivala potekajo na obravnavano tematiko teoretične in praktične delavnice ter predavanja. SCiM, ki poteka na različnih lokacijah po Mariboru, je namenjena študentom iz vsega sveta. Do sedaj se je konferenc SCiM udeležilo več kot 1.100 udeležencev iz vsega sveta, letošnje konference pa se poleg predstavnikov evropskih držav, udeležujejo tudi študenti iz Združenih držav Amerike, Kanade, Argentine, Kitajske, Vietnama, Indonezije in Armenije.

SCiM spada med največje tovrstne festivale v Evropi in je del mreže študentskih konferenc SORCE (Students Organizing Conventions Everywhere). »Prav festival SCIM je ime Študentske organizacije Univerze v Mariboru ponesel širom Evrope, kjer je ŠOUM znana kot študentska organizacija z velikim potencialom in skrbjo za študente«, je povedal predsednik ŠOUM Jaka Žižek.

Tematika delavnic je letos ponovno namenjena aktualnemu evropskemu letu, medgeneracijski solidarnosti in aktivnemu staranju. »Udeleženci konference SCiM v sedmih različnih delavnicah diskutirajo tudi o tem kako je v različnih državah poskrbljeno za starostnike, kako si sami predstavljajo svojo prihodnost ter kje je bolje živeti, doma ali v domu za starostnike. Naučili so se tudi kateri so tipi starostnikov in kako je z njimi povezano potrošništvo«, je povedala sekretarka za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM Katja Šincek. Na omenjeno tematiko potekajo tudi plesna, video, fotografska, gledališka, psihološka in športno zdravstvena delavnica. 

Poskrbljeno je tudi za bogat spremljevalni program. Udeleženci SCiM so si na ekskurziji ogledali lepote Slovenije, Maribor in Festival Lent. Na slovensko mednarodnem popoldnevu so se naučili plesati polko, osnove slovenščine, salse, preizkusili so se v mini tekmovanju inženirjev, na mednarodnem večeru pa so udeleženci konference predstavili svojo kulinariko, pa tudi običaje in tradicionalna oblačila.

Več informacij o sami konferenci je objavljenih na spletni strani www.scim.si.

Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov povezanih z izobraževanjem. Urejene so z Zakonom o štipendiranju. Tako poznamo državne, kadrovske, Zoisovo, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

Do štipendije so upravičene osebe s statusom študenta ter udeleženci izobraževanj odraslih, ki izpolnjujejo določene pogoje.

Državne štipendije

Pravico do državne štipendije ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po novem zakonu se vse socialne pravice uveljavljajo po enotni vstopni točki pri Centru za socialno delo. Prav državne štipendije so bile deležne največ sprememb. To štipendijo lahko prejemajo le upravičenci, ki so stari nad 18 let. Vse druge vrste štipendij (Zoisovo, kadrovske, občinske …) lahko prejemajo tudi mlajši od 18 let, ki izpolnjujejo druge predpisane pogoje.

Do državne štipendije so upravičeni študentje, ki izpolnjujejo določene pogoje. Povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme presegati 64 % neto povprečne plače v istem obdobju.

Osnovna državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred se glede na povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače razvršča v 5 dohodkovnih razredov. Najnižja osnovna državna štipendija znaša 70 EUR, najvišja pa 190 EUR.

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja. Štipendijsko razmerje miruje, če štipendist ni izdelal letnika ali dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije. 

Kadrovske štipendije

S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe za večjo zaposljivost. Dodeljujejo jih delodajalci in ne smejo biti nižje od državne. Sredstva za neposredno oziroma posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij dodeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije na podlagi javnega razpisa.

Zoisove štipendije

Zoisovo štipendijo lahko pridobi študent, ki izpolnjuje določene pogoje, da ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil identificiran kot nadarjen dijak, je maturant z izjemnim splošnim uspehom – zlati maturant, ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Tudi ta štipendija ima dodatke glede na dohodek v družini štipendista, za vrsto in področje, za učni oziroma študijski uspeh izobraževanja, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu, dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Štipendist lahko prejema Zoisovo štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja.

Ksenija Gider

Povejte, da ste študent in povprašajte za ugodnosti povezane s statusom tudi glede prevozov.

Subvencionirani javni prevoz

Subvencijo prevozov za študente od 1. 1. 2012 ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Subvencionira se cena mesečnih vozovnic za avtobusni in železniški medkrajevni potniški promet. Vendar pa do subvencij mesečnih kart niso upravičeni vsi, le  tisti, ki bivajo manj kot 5 kilometrov zunaj kraja študija in tisti, ki prejemajo dodatek za prevoz znotraj državne štipendije. Subvencije mesečnih kart mestnega potniškega prometa krijejo mestne občine. Zakon določa brezplačen prilagojen prevoz tudi težje ali težko gibalno oviranim osebam.

Za pridobitev subvencije za mesečno karto mestnega potniškega prometa je potrebno izpolniti obrazec in ga potrditi na fakulteti, s čimer potrjujete status študenta.

Za pridobitev subvencije za prevoze medkrajevnega potniškega prometa morajo od 1. 1. 2012 študenti zaprositi preko Obrazca za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Po Ljubljani z Urbano

Najcenejši prevoz po Ljubljani je vožnja z mestnimi avtobusi. Vrednostna kartica Urbana – rumene barve, nadomešča žetone in gotovino. Je brez imena uporabnika in je prenosna. Terminska kartica Urbana – zelene barve, nadomešča vse vrste mesečnih vozovnic. Izdana je na ime in ni prenosljiva. Omogoča neomejeno število voženj na vseh linijah mestnih avtobusov. Polnjenje terminske kartice je mogoče na urbanomatih in drugih prodajnih mestih, kjer se veljavnost kartice za izbrani mesec podaljša s plačilom izbrane mesečne vozovnice. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko na terminsko kartico naložite tudi izbrano vrednost in jo uporabite, kot bi sicer uporabili žetone ali gotovino oziroma jo uporabite za plačilo drugih storitev, ki bodo vključene v sistem enotne mestne kartice.

Če imate stalno bivališče izven Mestne občine Ljubljana, lahko z ustrezno vlogo pridobite šolsko terminsko vozovnico Urbana na naslednjih linijah: 3 B (Litostroj–Škofljica), 3 G (Bežigrad–Grosuplje), 6 B (Črnuče–Notranje Gorice), 19 B (Tomačevo–Jezero), 19I (Tomačevo–Ig), 25 (Medvode–Zadobrova), 15 (Stanežiče–Zg. Pirniče).

Več informacij lahko najdete na spletnih straneh LPP-ja: http://www.jh-lj.si/lpp

Za redne dnevne linijske prevoze v drugih mestih se pozanimajte pri lokalnem avtoprevoznikih.

Popusti za druge oblike prevozov

Študentje so upravičeni do ugodnejših prevozov tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Če potujete z vlaki, ste prav tako upravičeni do ugodnejših mesečnih, poletnih ali letnih vozovnic. Mladi, od 12. do 26. leta starosti, lahko uveljavljajo 30 odstotkov popusta na podlagi kartice SŽ-EURO.

Ksenija Gider

Kamor koli se obrnem, povsod napisi akcija, akcija. Stopim v trgovino, iščem, iščem, a nič ne najdem. Ali mi izdelek ne ustreza ali pa so police prazne, ker sem zamudila prvi dan akcij.

Trgovinska zbornica Slovenije nam je pojasnila, da je v skladu s Pravili Trgovinske zbornice Slovenije pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, da se poletna razprodaja 2012 začne 9. julija 2012.

„Veliko je načinov, s katerimi skušajo trgovci povečati svojo prodajo. Med najenostavnejšimi in tudi najbolj pogostimi so različne akcije, znižanja cen in popusti. Namen takšnih akcij je spodbuditi potrošnike, da bi izdelek takoj kupili. Znižana cena namreč velja le v določenem časovnem obdobju, kar potrošnike dodatno spodbudi, da izdelek čim prej kupijo. To pa je tudi namen trgovcev,“ nam je pojasnila Jasmina Bevc Bahar, Zveza potrošnikov Slovenije.

„V skladu z 28. členom ZVPot-a mora podjetje, ki izvaja sezonsko razprodajo, le-to objaviti na krajevno običajen način. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobju trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu (od % do %), mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj ¼ vrednosti blaga, ki je na razprodaji,“ so sporočili iz Trgovinske zbornice Slovenije.

Ne zaupajte akcijam na prvi pogled

„Potrošnikom svetujemo, da naj ne zaupajo akcijam na prvi pogled ter da naj primerjajo cene. V pregledu cen, ki smo jih izvedli na ZPS-ju, smo ugotovili, da skušajo trgovci z oznakami „prihranek 200 evrov“ ali „40 % ceneje“ prepričati potrošnike, da bodo z nakupom nekega izdelka prihranili. A pri primerjavi cen moramo biti pozorni na znižano ceno in konkurenčne cene, ki veljajo v času akcije. Trgovci (lahko) postavijo visoko redno ceno, s tem pa postane akcijska, zelo znižana cena, izjemno privlačna. Sami moramo torej poiskati ustrezne informacije, primerjati cene in izbrati najugodnejšega ponudnika. Pregled cen je tudi pokazal, da „akcija“ ne pomeni vedno najnižje cene na trgu, res pa je, da lahko najdemo izdelke, ki so bistveno cenejši kot pri konkurenčnih ponudnikih. Pomembno je, da znižanjem ne zaupamo slepo, temveč poskušamo najti želeni izdelek pri čim več ponudnikih, primerjamo cene in izberemo najugodnejšega,“ je povedala Jasmina Bevc Bahar, Zveza potrošnikov Slovenije.

Pri iskanju optimalne cene želenega izdelka uporabljate spletni brskalnik oz. spletne primerjalnike cen, ki vam bodo hitro prikazali in razvrstili izdelek z najnižjo ceno.  

Mojca Buh