Že znameniti starogrški filozof Aristotel je rekel, da je človek družbeno bitje.
Študentje so večinoma znani kot zelo družabni in se tako radi vključujejo v različne organizacije, kjer preživljajo prosti čas z vrstniki na čim bolj zanimiv in kakovosten način.

ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE
Študentska organizacija so stanovska združenja študentov, ki se na različne načine trudi za lepši vsakdan študentov.
Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Raven pod ŠOS so njene članice – to so študentske organizacije univerz – in sicer Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Univerze na Primorskem (ŠOUP).
V okviru teh študentskih organizacij so na različne načine organizirane zelo raznolike aktivnosti – npr. športni tečaji, tečaji tujih jezikov, zabave, potovanja, izobraževanja in še in še.
Študentske organizacije so ‘doma’ tudi na samih fakultetah – njihovo delo pa je poskrbeti za čim bolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti – (obvezni) žuri in (po navadi zelo zabavna) brucovanja in še in še.

ŠTUDENTSKI SVET

Študentski svet je s statutom predviden organ univerze – ravno tako kot senat, različne strokovne komisije – razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.

Študentski sveti pa so tudi na članicah univerze – tam so izvoljeni z neposrednimi volitvami s strani študentov. Predsednik (včasih tudi podpredsednik) je tudi član študentskega sveta univerze.

Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo bolj ‘strokoven’ organ, katerega prioritetna usmeritev so študijska in neobštudijska problematika. Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti. Omogoča ustrezno komunikacijo med njimi, največ možnosti za delovanje v to smer pa ima zaradi pooblastila, da voli študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentskih pravicah in dolžnostih.

Za študente je zanimivo predvsem imenovanje študentskih predstavnikov v komisijo za študentske zadeve, saj ta odloča o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta.

Študentski svet pa se seveda lahko angažira tudi na drugih področjih, kar pa je predvsem odvisno od agilnosti njegovih članov. Zanimiv in koristen projekt, ki se izvaja prek študentskih svetov, je npr. tutorstvo.

ŠTUDENTSKI KLUBI

Študentski klubi so rezultat lokalnega organiziranja študentov – prisotni so tam, kjer študentje prebivajo in ne tam, kjer se šolajo in so pomemben člen študentskega organiziranja in družbenega življenja lokalnih skupnosti.
Skrbijo za pestrost dogajanja za mlade in kakovostno preživljanje njihovega prostega časa. Praviloma članom nudijo različne ugodnosti, zanje prirejajo najrazličnejše kulturne in športne prireditve. Ker pa so odraz lokalnega organiziranja študentov, za vsak študentski klub veljajo določene posebnosti. Po navadi so tudi središče alternativnega in upornega študentskega duha.

Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKISova tržnica (v maju), ŠKISova regata, Vsi na ŠKIs, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF (v juliju).

ŠTUDENTSKA ‘STROKOVNA’ DRUŠTVA

Študentska društva so seveda najrazličnejših vrst, posebno zanimiva in koristna pa so tista, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov, primera sta lahko Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA) in Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC). Poiščite jih tudi na vaši fakulteti!

Posebna odlika takih društev je, da pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja in istočasno vključujejo tudi mednarodni element z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in še in še.

Ne pozabite – študentske organizacije in sredstva, ki jih država namenja zanje, so namenjene vam! Vi jih morate le poiskati in si izmed njihove ponudbe izbrati nekaj zase.

Blaž Božnar

Razmišljate, da bi se udeležili kakšne poletne šole? Nekatere so že v teku, druge pregledujejo prijavnice, se pa najde še kakšna, na katero se lahko prijavite.

Informacije o poletnih šolah nam je pripravil Marko Orel, Študentska svetovalnica, svetovanje za študij v tujini. »Bodoči študentje se lahko udeležijo tistih poletnih šol, za katere izpolnjujejo vpisne pogoje. Navadno te ne vključujejo pogoja poprejšnjega vpisa na fakulteti ali višji šoli, temveč le razpišejo predmete, ki jih študent lahko opravlja. Opravljeni predmet bodočemu študentu prinese določeno število ECTS točk, ki jih lahko uveljavi v prihodnje v svojem študijskem programu.«

Poletna šola – predmetnik
Večino poletnih šol sestavlja predmetnik, ki vključuje učenje tujih jezikov ali specifičnih predmetov, ki študentu doprinesejo dodatno znanje in kvalifikacije. Edina ovira, ki lahko odvrne študente od vpisa na poletno šolo, so razmeroma visoke štipendije, ki zahtevajo subvencije s strani Evropske unije ali katerega izmed domačih štipendijskih skladov.

Na spletni strani Aegee Ljubljana najdete podatek, katere vrste poletnih šol poznamo:
• Jezikovni tečaj: traja 2 tedna, vsaj 16 ur poučevanja na teden, cena jezikovnega tečaja je lahko največ 70 € na teden, dva obroka na dan, nastanitev, poučevanje in družabni program
• Jezikovni tečaj+: traja od 2 do 4 tedne, vsaj 20 ur poučevanja na teden s profesionalnimi učitelji, cena tečaja je lahko največ 90 € na teden, dva obroka na dan, nastanitev, poučevanje in družabni program
• Poletni tečaj: trajan od 2 do 4 tedne, vsaj 10 ur poučevanja na teden, cena je največ 70 € na teden, dva obroka na dan, nastanitev, poučevanje in družabni program
• Poletni tečaj+: traja od 2 do 4 tedne, vsaj 20 ur poučevanja na teden, cena največ 90 € na teden, dva obroka na dan, nastanitev, poučevanje in družabni program
• Potovalna poletna šola: traja od 2 do 4 tedne; namenjena potovanju, raziskovanju, spoznavanju življenjskih stilov in kulture, cena največ 90 € na teden, dva obroka na dan, nastanitev v vsaj štirih različnih krajih, družabni program; prav tako so v to ceno všteti tudi vsi potovalni stroški od prvega do zadnjega kraja

Seznam evropskih univerz, ki v letošnjem poletju organizirajo poletne šole:
• University of Cambridge
• University of Edinburgh
• University of Oslo
• University of Helsinki
• Universität Wien
• Utrecht University
• University of Amsterdam
• Université de Geneve
• Universitŕ di Bologna
• Universität Leipzig
• Charles University
• Universität Hamburg
• Technische Universität Berlin
• Universidad Complutense de Madrid
• Universität Freiburg
• Masaryk University
• University of Dublin Trinity College
• Universidade do Porto
• Universitat de Barcelona
• Technische Universität Graz
• Budapest University of Technology and Economics
• Sarajevo University
• Sofia University Saint Kliment Ohridski
• University of Zagreb
• Tallin University
• Universitŕ degli Studi di Roma La Sapienza
• University of Latvia
• University of Vilnius
• South Eastern European University
• Warsaw University
• University of Bucharest
• University of Belgrade
• Comenius University in Bratislava

Poletne šole ali tečaji v tujini, ki jih posredujejo slovenske organizacije:

Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani: KOMISP
http://www.sou-lj.si/mp/komisp.html
Poletni tečaji AEGEE
http://www.aegee-ljubljana.org/
Poletni tečaji BEST
http://www.best.eu.org/index.jsp

Mojca Buh

Ste že slišali za Študentski telefon? Pa veste, kaj je njegov namen?

»Študentski telefon je namenjen vsakomur, ki potrebuje kakršno koli informacijo v zvezi s študijem, bodisi z vpisi, prepisi, statusom, štipendijami, bivanjem, zavarovanjem in delom ali obštudijskimi dejavnostmi. Študentski telefon (080 98 67) deluje vsak dan, od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih pa od 9. do 15. ure.« Brigita Grbin, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje.

»Študentje lahko na brezplačni telefonski številki 080 1SOUM (080 1 7686) dobijo vse potrebne informacije o študiju in obštudijskih dejavnostih v univerzitetnem mestu Maribor.« Lidija Novak, svetovalka za odnose z javnostmi pri ŠOUM.

Kdo lahko pokliče?
Na študentski telefon lahko pokliče prav vsak, ki potrebuje kakršno koli informacijo v zvezi s študijem. Vaša vprašanja se lahko nanašajo na vpis, prepis, vprašanja okoli statusa, ali pa če vas zanimajo štipendije, možnosti bivanja v času študija. Dobili pa boste tudi informacije o zavarovanju in delu. Nenazadnje pa poleg študijskih informacij na Študentskem telefonu dobite tudi informacije za obštudijske dejavnosti – zabave, razstave, izleti, koncerti …

Mojca Buh

Ali po pokonci prvega letnika razmišljate o vzporednem študiju in vas zanima, kako je mogoče vzporedno študirati? V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih informacij, ki nam sta jih posredovala Alen Brkič, oddelek za univerzitetno politiko in izobraž

Kdaj?
Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis. Študent, ki želi študirati vzporedno, pošlje izpolnjen obrazec: za akademsko leto 2010/2011 mora študent poslati obrazec (obrazec DZS 1,71/4) fakulteti, akademiji ali visoki strokovni šoli med 1. in 17. septembrom 2010. Obrazec kupi v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. Prijavi priloži potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik na visokošolskem zavodu, kjer so že vpisani, in soglasje matične fakultete, akademije ali visoke strokovne šole.

Vpisna mesta
Vpisna mesta za vzporedni študij visokošolski zavodi določijo posebej, zunaj razpisanih mest. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu ne sme biti večje kot 5 % glede na razpisano število mest za vpis v prvi letnik rednega študija. Visokošolski zavodi s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v primeru omejitve vpisa v vzporedni študij. Vpisna mesta so objavljena v Razpisu.
Pogoja za vpis na vzporedni študij, ki ju določajo Statuti Univerz:
• uspešno opravljen prvi letnik,
• izpolnjevanje pogojev za vpis v drug študijski program.
Fakulteta lahko s svojimi pravili postavi še dodatne pogoje (povprečje itd.). Študent se lahko prijavi na vzporedni študij, ne glede na to, če se je v preteklosti prepisal na drug študijski program ali če je smer/program študija zamenjal po merilih za prehode.

Pozor!!! Še to …
Status študenta je vezan na matično fakulteto, v kolikor študent pavzira na matični fakulteti, je brez statusa, čeprav je na drugi fakulteti uspešno napredoval v višji letnik. Prav tako mora tudi na drugi fakulteti plačevati za izpite, kot če bi bil tudi tam pavzer.

Mojca Buh

Študentje lahko bivajo v študentskih domovih, v dijaških domovih, pri zasebnikih s subvencijo, lahko pa si iščejo sobo na prostem trgu. Slednje predstavlja precej veliko finančno breme.

Študentski dom
Študent priporočeno pošlje ali osebno odda Prošnjo za sprejem pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču. Spoštovati je treba navodila in roke, da ne izpadejo zaradi formalnih razlogov. Pisarna za študentske domove pošlje študentu odločbo o izpolnjevanju pogojev in doseženem številu točk ter objavi na spletu prednostna seznama za vseljevanje (ločeno po spolu). Pridobljena pravica bivanja še ne pomeni dejanske pridobitve postelje v študentskem naselju. Glede na proste kapacitete prejme študent po vrstnem redu s prednostnega seznama obvestilo o napotitvi za vselitev. Študent se je dolžan vseliti v treh dneh od prevzema obvestila, drugače izgubi pravico do bivanja.
Pogoji za pridobitev pravice do subvencioniranega bivanja so slovensko državljanstvo, status študenta, materialni položaj družine, uspeh, oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane (več kot 25 kilometrov), pogoj pa je tudi, da študent še ni bil izključen iz študentskega doma. Dodatne točke lahko pridobi za izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti, posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne okoliščine.

Cena stanarine je od doma do doma različna, seznam vseh si lahko ogledate na http://www.stud-dom-lj.si/si/domovi/stroski/CENIKdomovi.pdf.
Julija 2010 je bila najnižja stanarina 39,24 EUR, najvišja pa 119,58 EUR.

Bivanje pri zasebnikih
Če študent izpolnjuje pogoje za sprejem v študentski dom, pa v domu ne želi bivati, lahko najame stanovanje pri zasebnikih. Do subvencije so upravičeni tisti študenti, ki izpolnjujejo merila za sprejem v študentski dom. Študent, ki želi prejemati subvencijo, mora oddati prošnjo za sprejem bivanja v študentskih domovih, katera velja tudi za zasebnike, ki te sobe oddajajo. Na obrazcu navede, da želi bivati pri zasebnikih, ter tako zaprosi za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Študentje, ki bodo izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, bodo lahko sklenili pogodbe za bivanje le pri tistih zasebnikih, ki se bodo v roku prijavili na javni razpis za najem zmogljivosti, ustreznih za bivanje študentk in študentov za posamezno študijsko leto. Del najemnine tako krije država. Najemnina lahko trenutno znaša najmanj 45 EUR in največ 105 EUR. Država prispeva 40 EUR.
Tudi najemodajalec mora izpolnjevati določene pogoje: stanovanjske razmere morajo biti ustrezne (ogrevanje, uporaba kopalnice in kuhinje), podpisati mora pogodbo s študentskimi domovi in s študentom ter prijaviti njegov začasni naslov.
Več informacij na. http://www.stud-dom-lj.si/si/razpisi/zasebniki/.

Pasti pri najemu stanovanja
Če najemate stanovanje pri zasebnikih, morate paziti na pogoje, ki jih nemalokrat postavlja lastnik stanovanja. Velikokrat se zgodi, da lastniki stanovanj sklenejo s študenti pogodbo v neformalni obliki ali samo ustno, dogovorijo se za plačevanje najemnine, nekateri pa si omislijo tudi varščino za predčasen odhod iz stanovanja ali za poškodovanje inventarja (obraba tal, razbita posoda …). Vse to je možno, saj so študenti zaradi svojega položaja v slabši poziciji, lastniki stanovanj pa njihovo neizkušenost in mladost izkoristijo. Zato je treba skrbno izbrati ponudnika in se z njim natančno pogovoriti o najemnem razmerju. V PIP študentskem pravnem in informacijskem centru ti lahko pri tem svetujejo in posredujejo tudi tipske najemne pogodbe.
Cena enoposteljne sobe se giblje od 150 EUR naprej, dvoposteljne od 120 EUR. Vendar so cene lahko zelo različne. Pomembna je lokacija, starost stanovanja, velikost, opremljenost. Iskanja pa naj se študentje lotijo čim prej, saj je julija in avgusta ponudba največja, cene pa nekoliko nižje.

Pomoč pri iskanju sob:
– http://www.svetovalnica.com/sobe/
– http://www.dostop.si/kamrica.aspx
– http://www.uni-info.si/
– http://www.studentski.si/info_sobe.php

Bodite pozorni:
– da najemnik (študent) in najemodajalec (lastnik) skleneta pisno najemno pogodbo, ki mora vsebovati vse bistvene sestavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona, najemno pogodbo mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z najemodajalčevim soglasjem registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad MOL), ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem uradu,
– študent mora na tem naslovu prijaviti začasno bivališče, kar stori na upravni enoti, na območju katere se nahaja stanovanje, v katerem bo v bodoče živel,
– pomembno je, da stranki v pogodbi čim natančneje definirata medsebojne pravice in obveznosti,
– najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji.

Ksenija Gider

Študent je oseba, ki je vpisana na ustrezen izobraževalni zavod (višješolski ali visokošolski) in se izobražuje po študijskem programu. Status študenta izkazuje s študentsko izkaznico, potrdilom o šolanju ali z indeksom in osebnim dokumentom.
Zakon o visokem šolstvu redne in izredne študente enači. Študent izrednega študija, ki ni zaposlen ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, ima enake pravice kot redni študent.

Pravice študentov
Študent ima pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi – z zakonom, statutom in študijskim programom – določenimi pogoji. To so: da se ob rednem napredovanju izobražuje in dokonča študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, enkrat v času študija lahko ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko se izobražuje po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, lahko napreduje in konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Ima pravico, da prisostvuje izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja, uporablja knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, je obveščen o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces, sodeluje v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih.

Študent ima pravico do:
– zdravstvenega varstva,
– bonov za prehrano,
– subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi,
– štipendiranja,
– družinske pokojnine,
– zaenkrat še možnosti opravljanja občasnih in začasnih del prek pooblaščenih organizacij (študentski servisi),
– možnosti bivanja v študentskih domovih ipd., če ni v delovnem razmerju ali prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje,
– preko predstavnikov ima pravico sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu z zakonom in statutom,
– oblikovanja skupnosti študentov.

Dolžnosti študentov
Dolžnost študenta je, da obiskuje predavanja, vaje, seminarje in druge oblike izobraževalnega, raziskovalnega ali umetniškega dela, opravlja izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom, izdela diplomsko delo. Študent, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti, krši študijsko obveznost. Za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti se mu lahko izreče eden od naslednjih disciplinskih ukrepov: opomin, ukor ali začasna izključitev z Univerze v Ljubljani, kar je odvisno od stopnje kršitve.

Ksenija Gider

Uravnotežena in varna prehrana je za mlade zelo pomembna, saj zagotavlja možnosti za zdravo rast in razvoj telesa.
Je pogoj za dobro počutje, vpliva na sposobnost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni. Raziskave so pokazale, da se mladi prehranjujejo neredno, zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega in raje posegajo po prigrizkih.

Vsaj en topel obrok dnevno
Da bi študentje zaužili vsaj en topel obrok, so upravičeni do subvencioniranega obroka, to je kosila, katerega stroške delno krije Republika Slovenija. Subvencija za posamezen obrok znaša 2,62 EUR in se usklajuje na način ter v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Prednost pri ponudbi prehrane ima zdrava in energijsko polna hrana. Študentje so upravičeni do toliko subvencioniranih obrokov, kolikor je delovnih dni v mesecu. Država subvencija za študentski obrok 2,62 (trenutno) EUR, razliko k ceni obroka, ki se med ponudniki lahko precej razlikuje, pa plačajo študenti sami direktno gostincu. Junija letos je bil sistem subvencioniranja študentske prehrane spremenjen. Na prejšnji sistem navajeni študentje se odzivajo različno, bruci pa tako imajo na voljo le ta sistem.

Kdo je upravičen do subvencioniranega obroka
Do subvencionirane študentske prehrane so upravičeni študentje s statusom, ki niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje. Status dokažejo s študentsko izkaznico, indeksom ali s potrdilom o vpisu, skupaj z osebnim dokumentom s fotografijo. Tak sistem naj bi bil za študente bolj priročen kot prejšnji, njegova uporaba pa veliko preprostejša in prijaznejša za uporabnike. Tako več ni potrebno čakati v dolgih kolonah za nakup bonov in se vnaprej odločati, kje bodo jedli.
Izbor ponudnikov študentske prehrane opravi na javnem razpisu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vodenje in opravljanje kontrolnih pregledov, opravljanje nadzora nad delom ponudnikov subvencionirane študentske prehrane in prebiranje pritožb in pohval študentov za ponudnike ter odgovarjanje in pojasnjevanje vprašanj, ki jih zastavljajo študentje nadzira Komisija za prehrano.

Kontrolne preglede opravljajo inšpektorji za prehrano, s katerimi preverjajo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ponudnika in skladnost dejanske ponudbe s ponudbo iz javnega razpisa.

Kako do subvencioniranega obroka
Sistem identifikacije in uporabe študentskih bonov se izvaja z mobilnimi telefoni ali posebnimi čip karticami. Najprej se je treba na informacijski točki vpisati v elektronsko evidenco. Svojo porabo spremljajo preko spletne aplikacije, kjer so tudi aktualne novice povezane s prehrano, ponudbo le-te ter izkazujejo svojo upravičenost do subvencionirane študentske prehrane. Na dosedanjih prodajnih mestih bonov so odprte informacijske točke, kjer bo študentom zagotovljena pomoč ob morebitnih težavah pri uporabi novega sistema. Sistem je enoten za vse študente katere koli univerze v Sloveniji in bo omogočal koriščenje subvencij na območju univerz, ki študentu niso matične.

Zakon za zdaj tudi predvideval, da bi moral študent ob registraciji v nov sistem v obrazec na spletni strani vnesti svoj EMŠO, naslov, številko mobitela, elektronski naslov, kasneje pa pri referentu še dokazati svoj status, vsi podatki pa bi bili shranjeni na mobitelu.

Koristni napotki
– na spletni strani www.studentska-prehrana.si izpolniš obrazec, ki ga moraš nato natisnjenega prinesti na informacijske točke, referent bo zaključil njihovo registracijo in od tistega trenutka boš lahko prehrano plačeval z mobitelom oziroma čip kartico
– na mobitelu bodo shranjeni vsi podatki, ki jih bo v tistem trenutku potreboval študent: vrednost kosila, vrednost subvencije, doplačilo in število preostalih subvencij za tekoči mesec
– da bi lažje našel pravi gostinski lokal, si na spletni stani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si oglej zemljevid študentske prehrane
– poleg vsake glavne jedi študentu v sklopu kosila pripadata poleg glavne jedi še vsaj dva dodatna hoda (juha, solata, sladica, sadje)
– pica, ki ti jo ponudnik nudi, mora imeti premer najmanj 27 cm oziroma površino vsaj 572 cm2
– ob vsakem študentskem kosilu mora ponudnik študentu nuditi dva decilitra pitne vode ali brezalkoholne pijače
– ponudnik, ki nudi dostavo na dom, mora le-to brez doplačil zagotavljati najmanj na področju celotne občine, kjer je izbran

Ksenija Gider

Študentski s. p., izraz, ki formalno ne obstaja, se pa pojmuje kot popoldanski s. p.

Po besedah Jureta Ajdovca, Študentska svetovalnica, pravno svetovanje, to v praksi pomeni, da nekdo opravlja dejavnost s. p.-ja poleg neke druge, glavne dejavnosti – dopolnilna dejavnost. Za dopolnilno dejavnost je pogoj, da je posameznik že nekje v delovnem razmerju ali pa da ima status študenta oz. da ima že nekje urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Pridobitev statusa
Zlatko Ratej, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje: »Za pridobitev statusa samostojnega podjetnika so potrebne tri prijave in sicer prijava v poslovni register (AJPES), prijava na DURS in prijava na ZZZS. Vse prijave pa se lahko enostavno opravijo kar preko e-VEM točke ali s pomočjo podjetniških svetovalcev na VEM točkah, kjer postopek že nekaj let poteka brezplačno.«

Prispevki
Po Zlatku Rateju, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje, se do februarja 2009 prispevki med tistimi, ki so imeli status s. p., ki opravlja dopolnilno dejavnost, niso razlikovali. Od februarja 2009 naprej pa ZZZS ločuje s. p.-je, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, v dve skupini. V prvi so tisti, ki delajo več kot 40 ur na teden, v drugi pa tisti, ki delajo manj kot poln delovni čas. Stroški prispevkov za študente, upokojence in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, znašajo 30,33 evrov (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), doda pa se jim tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje, kar aprila znese 98,74 evrov. Zgoraj našteti pavšalni prispevki za april torej znašajo 129,07 evrov. Priporočljivo pa je plačevanje tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj študentje niso več zavarovani s strani staršev. To zavarovanje se plačuje zavarovalnicam. Trenutno je mesečni znesek za tovrstno zavarovanje 23,25 evra. Tako je treba 129,07 evrom prišteti še omenjeni znesek, kar pomeni, da dobimo znesek 152,32 evra.

»Sama pridobitev statusa s. p. predstavlja obliko samozaposlitve in zato študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Tako izgubi pravico bivanja v študentskem domu, prav tako izgubi morebitno štipendijo in odvisno od pravil posameznega študentskega servisa tudi pravico do dela prek študentskega servisa. Prav tako pa ima pridobitev statusa s. p. negativne posledice tudi na davčnem področju, saj študenta starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini. Prav tako ne more uveljavljati študentskih davčnih olajšav, saj ne more več delati preko študentskega servisa. Študent, ki se bo odločil za s. p., bo tudi moral voditi lastno računovodstvo. To predstavlja dodaten mesečni oziroma letni strošek v primeru, da računovodstva ne bo vodil študent sam. Prav tako bo moral tak študent odpreti transakcijski poslovni račun in plačevati stroške vodenja takega računa.« Zlatko Ratej, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje.

Mojca Buh

Informacije vezane na študij v tujini dobite na spletni strani www.smic.si, kjer so objavljeni vsi pomembni podatki. Rok za prijavo na izmenjavo za študijsko leto 2011/12 bo nekje na začetku marca 2011.

Omenjeni portal ŠMIC ali Študentski mednarodni informacijski center bo z začetkom novega študijskega leta doživel tudi nekaj sprememb in bo tako študentom nudil še več informacij. Poleg portala ŠMIC pa lahko informacije o študiju v tujini dobite še na drugih različnih naslovih. Eden takih naslovov je Zavod Študentska svetovalnica – www.svetovalnica.com, nam je povedala Živa Cotič, Študentska svetovalnica, svetovanje za študij v tujini. Zavod Študentska svetovalnica na svoji spletni strani ponuja odgovore na različna vprašanja v zvezi s študijem v tujini. Poleg odgovor na vprašanja o študiju v tujini pa lahko na tej strani dobite tudi neposredne podatke o študiju v tujini. Na študente svetovalce za študij v tujini se lahko obrnete z bolj specifičnimi vprašanji v času uradnih ur, in sicer ob torkih od 16.00 do 19.00, ob sredah od 9.00 do 12.00 in petkih od 9.00 do 13.00. V zvezi s svetovanjem za študij v tujini lahko Študentski svetovalnici pišete na elektronski naslov srce.info@sou-lj.si, študente svetovalce v času uradnih ur pokličete na telefonsko številko 01/43-80-253 ali pa vprašanje postavite na forumu, je dodala Živa Cotič.

Informacije o študiju v tujini pa lahko dobite še na naslednjih naslovih:
• CMEPIUS (http://www.cmepius.si/), Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ponuja koristne nasvete o študiju v tujini, predvsem o študijskih izmenjavah.
• Spletna stran EURYDICE (http://eacea.ec.europa.eu) je primerna za tiste študente in bodoče študente, ki bi študentska leta radi preživeli v eni izmed držav Evropske unije. S klikom na posamezno državo lahko študent izve več o njenem izobraževalnem sistemu, določilih za priznavanje dotedanjega izobraževanja, o šolninah in štipendijah ipd.
• PLOTEUS (Portal on Learning Opportunities throughout the European Space) ponuja informacije o možnostih izobraževanja v evropskem prostoru. Spletna stran http://ec.europa.eu/ploteus/ ponuja možnosti in sisteme izobraževanja, selitve v državo ter izmenjave in štipendije.

Informacije o študiju v tujini in o mednarodnih izmenjavah pa bruci in starejši študentje dobite tudi na svoji fakulteti, kjer vam bodo pomagali tutorji koordinatorji in mednarodna pisarna. V sklopu Univerze v Ljubljani obstaja služba za mednarodno sodelovanje in je študentom na voljo v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.30: 01/2418 572 ali urska.ravnik@uni-lj.si.

###okvir###
Informacije o študiju v njihovi državi vam lahko ponudijo tudi veleposlaništva ter Inštituti za kulturo posameznih držav. Če pa študent že ve, kam želi na izmenjavo, lahko preveri uradno stran za tuje študente te države. Kot primer:
• http://educationusa.state.gov/ za študij v ZDA
• http://studyinaustralia.gov.au/Sia/en/Home.htm za študij v Avstraliji
• http://www.studyinsweden.se/ za študij na Švedskem.
###okvir###

Novosti!!!
Živa Cotič, Študentska svetovalnica, svetovanje za študij v tujini, opozarja vse študente, ki bi radi študij nadaljevali v tujini, da ste pozorni na nekaj novosti. Prva pomembna novost je sklep Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki je v okviru programa Evropskih skupnosti Vseživljenjsko učenje za sektor Erasmus določil, da se bodo Erasmus intenzivni jezikovni tečaji v letu 2010 sofinancirali. Slovenski državljani v Srbijo in Črno goro vstopamo brez vize, poudariti pa je treba, da gre pri tem za kratkotrajne obiske do 90 dni. Za daljše obiske so še vedno potrebne vize. Vize pa bodo domnevno v kratkem ukinjene tudi za Albanijo in Bosno in Hercegovino.

Možne so tudi druge spremembe, zato vsem, ki ste namenjeni v tujino, predlagamo, da redno spremljate spremembe in se pozanimate, kako te spremembe vplivajo na vaše začasne izmenjave ali reden študij v tujini.

Mojca Buh