Za študente je na voljo mnogo obštudijskih dejavnosti.

ŠOU v Ljubljani, Mojca Majerle, Študentska svetovalnica, psihološko svetovanje
ŠOU v Ljubljani jim skupaj s svojimi zavodi ponuja celo vrsto športnih, izobraževalnih in kulturnih dejavnostih, obiskujejo lahko najrazličnejše jezikovne, strokovne, športne tečaje, ob študiju pomagajo drugim s prostovoljnim delom in se zabavajo na najrazličnejših prizoriščih. Več npr. na povezavah:
– http://www.sou-lj.si
– http://www.sousport.si
– http://www.zavod-solt.si
– https://www.kc.uni-lj.si

ŠOUM, Matej Trilar, sekretar za interesne dejavnosti študentov pri ŠOUM
Velika otvoritvena zabava – prvi projekt, s katerim se v novem študijskem letu na ŠTUK-u pozdravi študente in se jim zaželi srečo. V zabavni program je vključena glasbena skupina, ki popestri celotno dogajanje.
Dostop – tehnično – projekt, s katerim pride ŠOUM v kontakt z bruci mariborske univerze. Prve študijske dni se jim na fakultetah deli promocijsko-informativne mape, ki vsebujejo vse podatke, ki jih bruc potrebuje, da bodo njegovi prvi dnevi v novem okolju lažji. Mapa ne vsebuje le recepta, kako najbolje in najlažje delati izpite.
Knjižni sejem – študentom se predstavijo razne založbe, ki izdajajo študentsko publikacijo. Torej, vse od učbenikov in vaj do knjig za prosti čas. Založbe so samo za ta projekt ponudile literaturo po nižjih cenah. Študentom pa smo omogočili tudi, da po študentskih cenah prodajo ali pa podarijo svoje rabljene učbenike, vaje, zapiske predavanj.
Kostanjev piknik – tradicionalen projekt, ki je zaradi kraja in načina izvajanja postal zelo prepoznaven.
Študentsko martinovanje – je tradicionalen, posebnost martinovanja pa je, da se izvaja izbor za »najboljše mlado študentsko vino«.
Brucovanje ŠOUM – dogodek, na katerega študentje komaj čakajo in katerega se bruci najbolj otepajo. Po starem študentskem običaju je treba vse bruce krstiti, da si lahko prislužijo ime študent. Na ta večer poskrbimo, da so bruci v središču pozornosti tako, da za njih pripravimo razne šaljive igre in se pri tem borijo za naziv »naj bruc/ka«.
Božično-novoletno rajanje – za zaključek koledarskega leta podarimo vsem študentom še zadnjo zabavo
Predizpitna zabava – tik preden se prične izpitno obdobje, ponudimo študentom zabavo, na kateri se odklopijo in ne mislijo na izpite, ki jih čakajo v prihodnjem mesecu.
Pustovanje – ena izmed zabav, ki jih študent ne sme zamuditi, ko so na ŠTUK vabljeni vsi, ki so oblečeni v pustne šeme.
VUK Fest – veliki umetnostno-kulturni festival VUK Fest vsebuje številne dogodke, tako kulturnega, izobraževalnega kot tudi zabavnega tipa. S tem projektom želimo spodbuditi širšo ciljno publiko (dijake, študente in prebivalce Mestne občine Maribor) k udejstvovanju na omenjenih področjih kulture, izobraževanja, druženja in izmenjave idej. Tema festivala je vsako leto drugačna. Vsako leto izbrana likovna in fotografska dela ponudimo na dobrodelni dražbi ter razglasimo najboljše izdelke delavnic.
Četrtkovi večeri kulture – ŠOUM želi prispevati k večji kulturni osveščenosti v univerzitetnem mestu Maribor ter hkrati študentom in vsej preostali publiki ponuditi edinstveno doživetje kulturnih večerov na nekoliko drugačen način.
Šourock – ŠOUM vsakoletno izdaja razpis za izbor najboljše študentske/dijaške glasbene rock skupine pod imenom »ŠOUROCK«. ŠOUM želi na ta način pomagati mladim glasbenikom pri njihovi afirmaciji in nagraditi ustvarjalnost teh mladih glasbenikov.
Seksoslovje – projekt, ki spada v skupino pilotski projekt. Projekt je temeljil na predavanjih, katerih skupna točka je bila medsebojni odnosi in spolnost. Predavali so nam strokovnjaki na tem področju iz celotne Slovenije.
Lampiončkove igre – Lampiončki veljajo za simbol tradicionalnih študentskih iger, namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru.

ŠOUP, Kristina Zelić, predstavnica za stike z javnostmi ŠOUP
Študentska organizacija Univerze na Primorskem organizira veliko obštudijskih dejavnosti, ki so večinoma za študente brezplačne. Na spletni strani www.soup.si je možno najti vse informacije v zvezi z rekreacijo in različnimi športnimi prireditvami, kulturnimi dogodki, humanitarnimi akcijami in ostalimi dogodki, ki jih pripravljamo za študente. Za bodoče bruce pa bosta v prvih dneh študija predvsem zanimivi dve prireditvi, ki se bosta odvijali 20. oktobra, in sicer športno-zabavna prireditev Čista desetka ter tradicionalno Brucovanje študentk in študentov Univerze na Primorskem.

Mojca Buh

Starši študentje so tisti starši, ki imajo v času študija otroka.

Kdo sestavlja študentsko družino?
»Študentske družine so posebna vrsta družin, saj je mama (ali tudi oče) še študent, torej še nezaposlen/a in šele na poti do materialne samostojnosti in neodvisnosti. Položaj – status študentskih družin še vedno ni sistemsko urejen, nikjer ni natančno opredeljeno, kakšne so pravice, kakšne pomoči so deležni s strani države.« Špela Lipošek, predsednica Kluba študentskih in dijaških družin Maribor.

Pravice staršev študentov študentke:
• dodatno študijsko leto za mamo študentko (70. člen Zakona o visokem šolstvu pravi, da imajo študentke matere pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.)
• status mirovanja v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta
• 10 dodatnih bonov na otroka, ki jih lahko uveljavlja en starš študent
• leto pokojninske dobe – Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka.
• Fundacija Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim – To je fundacija, ki podeljuje različne finančne pomoči. Ena teh (neposredna socialna pomoč) je namenjena tudi študentskim družinam.
Vir: Anja Kozina, Študentska svetovalnica, svetovanje za študentske družine

O pravicah študentski pravic nam je več informacij podala Špela Lipošek, predsednica Kluba študentskih in dijaških družin Maribor.

Bivanje v študentskem domu – na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov imajo študentje z otroki nekaj ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu:
• Subvencija se dodeljuje tudi za partnerja študenta z otrokom. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študenta.
• Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom k skupnemu številu prišteje še 100 točk.
• Študentska družina lahko zaprosi za sprejem v študentski dom tudi po roku za oddajo prošenj, če se je otrok rodil po roku oz. je prišlo do drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine.
• V skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljševanja bivanja v študentskem domu zaradi materinstva, in sicer eno leto ne glede na število otrok.
• Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Za pridobitev pravice do subvencije je postopek enak, kot postopek za pridobitev pravice do bivanja v študentskih domovih. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija).

Denarni prejemki
• Pomoč ob rojstvu otroka – je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka.
• Starševski dodatek – denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih razmerjih (brezposelne osebe, študentski ali dijaški status …).
• Otroški dodatek – se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Njegova višina je odvisna od dohodka družine (kot dohodek se šteje tudi preživnina!).
• Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi vzgoje, nege in varstva otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali ima motnje v telesnem ali duševnem razvoju.
• Državna štipendija – po Zakonu o štipendiranju se z rojstvom otroka ne upoštevajo več dohodki staršev študenta starša, ravno tako je študent starš upravičen do štipendije tudi v primeru ponovnega vpisa v isti letnik (če ponavlja zaradi starševstva).
• Denarna socialna pomoč – do nje so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Da kot študent starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za denarno socialno pomoč, je potrebno: urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (pod pogojem, da si mlajša/mlajši od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, pod pogojem, da niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Vloge za omenjene prejemke ter navodila za njihovo izpolnjevanje dobite na pristojnem centru za socialno delo, na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in na spletni strani E-uprave.

Mojca Buh

Z vpisom na fakulteto si pridobiš status študenta, kot študent pa imaš pravico do posebnih statusov, če seveda izpolnjuješ pogoje zanje.

Status – olajšava
Pridobljeni statusi zate pomenijo olajšavo, ker si aktiven na različnih področjih in ti zato zmanjkuje časa za izpite. Invalidom in drugim študentom s posebnimi potrebami, ki zaradi bolezni ali drugih motenj ne morejo v roku opravljati študijske obveznosti, pa status omogoča enakovredno opravljanje študijskih obveznosti.

Poznamo več statusov študenta
Posebni status si lahko študenti pridobijo na različne načine. Najbolj pogosti razlogi, ki opravičujejo posebni status, se razlikujejo od univerze do univerze, saj vsaka v svojem pravilniku natančno uredi pravice in dolžnosti študentov s posebnim statusom. V osnovi so sicer ti razlogi isti, tako da se največkrat pojavljajo razlogi, kot so:
• študenti vrhunski športniki,
• študenti priznani umetniki,
• dolgotrajno bolni študenti,
• študenti invalidi, ki so tako ali tako urejeni že zakonsko, kot študenti s posebnimi potrebami
• študenti funkcionarji (prorektor študent, prodekani študenti in sekretar Študentskega sveta Univerze v Mariboru), na Univerzi na Primorskem so do posebnega statusa upravičeni študenti, z izjemnimi dosežki na obštudijski dejavnosti
• drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, vključenost v pomembne mednarodne raziskovalne projekte idr.).

Kako do posebnega statusa?
»Študenti, ki ustrezajo vsaj eni izmed zgoraj naštetih alinej, lahko zaprosijo za posebni status in sicer morajo predložiti ustrezna dokumente, ki izkazujejo resničnost navedb. Le te nato pošljejo na komisijo, pristojno za študijske zadeve na fakulteti, kjer študirajo, in ta nato odloča o prošnji.« Alen Brkič, oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje.

»Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat članice na njegov predlog, na temelju predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status. Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Za status študenta s posebnimi potrebami zaprosijo študenti na svoji fakulteti. Vsaka fakulteta posebej pa tudi določi pravila za opravljanje obveznosti za študente, ki ta status pridobijo. Status študenta s posebnimi potrebami lahko študentje uveljavljajo že ob vpisu.« Brigita Grbin, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje.

Mojca Buh

Izdan je razpis …

V sodelovanju s ŠOU v Ljubljani je izdan Razpis za subvencionirano varstvo otrok brez vrtca za obdobje januar-junij 2010. Rok za oddajo prijave in dokumetacije je 12. julij 2010. Vsa potrebna dokumentacija je na http://www.studentskedruzine.com.

Recept za napitek iz malin, sladke smetane in mleka.

Sestavine

Maline 300g
Vanilijev sladkor 2 kosa
Kravje mleko – polnomastno 500ml
Sladka smetana 200ml

Priprava

Maline operemo in odcedimo. V mešalnik damo maline, vanilijev sladkor, mleko in 120 ml sladke smetane. Vse skupaj zmiksamo. Preostalo sladko smetano čvrsto stepemo. Nekaj jo vmešamo v napitek, ostalo pa porabimo za dekoracijo.

ŠOS pripravlja spremembe Študentske ustave s katerimi se predvidevajo večja pooblastila Nadzorni komisiji in Razsodišču ŠOS.

Študentska organizacija Slovenije pripravlja spremembe Študentske ustave, s katerimi se predvidevajo večja pooblastila Nadzorni komisiji in Razsodišču ŠOS, s katerimi se zagotavlja boljši nadzor nad porabo koncesijskih sredstev in sankcioniranje v primeru ugotovljenih kršitev, odpravlja se možnost veta posamezne študentske organizacije in zmanjšuje finančna sredstva ŠOU v Ljubljani. Dokončno bo o spremembah glasovala Skupščina ŠOS na svoji naslednji seji.

Zaradi v javnosti očitanih nepravilnostih in netransparentni porabi sredstev ter okrnjenih možnosti, ki jih ima v tem trenutku Nadzorna komisija ŠOS, pomenijo te spremembe pomemben korak k vzpostavitvi sistema študentskega organiziranja, ki bo v večji meri zmožno učinkovitejšega nadzora nad lastnim delovanjem. To, da je študentsko organiziranje v Sloveniji zmožno priznanja in tudi odprave dokazanih nepravilnosti ter s tem tudi notranje katarze organizacije, je bilo dokazano že 4. decembra 2008, ko je ŠOS v primeru ogrožanja demokratičnosti študentskega organiziranja pri volitvah ŠOU v Ljubljani izbrisala ŠOU v Ljubljani iz registra organizacijski oblik ŠOS. S spremembo Študentske ustave, najvišjega akta študentskih organizacij v Sloveniji, so pripravljeni pogoji za temeljito prevetritev študentskih organizacij in njihovega delovanja.

Predlagane spremembe Študentske ustave se v veliki meri navezujejo na:

• Uveljavitev novih pogojev zagotavljanja demokratičnosti delovanja (odprava veta t.j. blokiranja katerekoli odločitve s strani katerekoli organizacijske oblike ŠOS);
• Povečana pooblastila Nadzorni komisiji ŠOS in Razsodišču ŠOS ter njuna pristojnost, da odločata na prvi in drugi stopnji v primeru ugotovljenih kršitev, brez možnosti blokiranja odločitve s strani organizacijske oblike proti kateri poteka proces;
• Spremenjeno financiranje organizacijskih oblik, s katerim se zagotavlja bolj programsko financiranje projektov in dejavnosti organizacijskih oblik ŠOS;
• Uveljavljanje posameznih določil, ki zagotavljajo transparentno, racionalno ter sorazmerno porabo sredstev in se navezujejo na poslovanje vseh organizacijskih oblik.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: »V teh viharnih časih, ki nas še čakajo je izjemnega pomena tudi notranja trdnost in usmerjenost k pravim ciljem. Sedaj predlagane spremembe so osnova za nov zagon delovanja študentskih organizacij z večjo zmožnostjo notranjega nadzora in sankcioniranja dejanj, ki so bila očitana v preteklosti. Upam, da bodo študentski poslanci in svetniki te predloge podprli, saj gre za pomembno spremembo v delovanju študentskih organizacij. Vsekakor pa tudi pričakujem, da bomo na ta način tudi bolj enotni in povezani, ko bo prišla že napovedovana vroča jesen in z njo neprijetne vladne reforme.«

Po vstopu v EU se je predvsem v novih članicah in na poslovnih študijskih programih povečalo število študentov, ki si želijo izmenjav in tudi pri nas se za študentske izmenjave odloča vse več študentov.
V zadnjih letih pa je opaziti tudi porast študentov, ki prihajajo na izmenjavo na naše fakultete iz tujine.

Na izmenjavo se lahko prijavijo vsi vpisani študenti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V pol leta v tujini pridobijo 30 kreditnih točk in oceno svojega dela, ki je pogoj za priznanje študija na matični inštituciji. Odzivni čas nekaterih inštitucij je včasih malo daljši, zato naj si študetje čim prej ogledajo spletne strani izbrane inštitucije in poiščejo informacije za tuje izmenjalne študente. Skoraj povsod bodo našli tudi prijavne obrazce za izmenjavo in za nastanitev ter vsa navodila.

Obrazci tujih inštitucij so po navadi sestavljeni iz:
– Application Form (osebni podatki);
– Learning Agreement (predmeti, ki jih želite opravljati v tujini in jih vam mora matična fakulteta ob prihodu domov priznati);
– Accommodation Form (nastanitev je ponekod v študentskih domovih, drugje vam pomagajo pri iskanju nastanitve, v nekaterih mestih si jo marate sami priskrbeti).

ERASMUS

Najbolj znana izmenjava pri nas je preko Erasmusa, kjer se vsako leto za izmenjavo študentov v sklopu VŽU Erasmus objavi razpis, za katerega so osnovni kriteriji za izbor študentov naslednji: ustrezna motivacija študenta; predpriprava študijskega načrta v tujini; poznavanje jezika; prednost bodo imeli kandidati, ki se bodo na tuji inštituciji vključili v pedagoški proces.

Praksa v tujini

Od študijskega leta 2007/2008 se študentje v okviru programa Erasmus lahko odločijo za opravljanje praktičnega usposabljanja v tujini. Minimalni kriteriji, ki jih mora izpolnjevati študent, so formalni status v RS in status študenta v času študijske prakse v tujini. Dodatne zahteve so lahko zadostna motiviranost študenta, primernost prakse, znanje jezika države, v katero odhaja na prakso. Vsak študent bo lahko le enkrat v času študija opravljal Erasmus prakso in enkrat Erasmus izmenjavo. Erasmus študijska praksa bo predvidoma lahko potekala tudi v kombinaciji z Erasmus študijsko izmenjavo. To pomeni, da lahko študentje opravijo del ali celotno študijsko prakso v podjetjih oz. centrih izobraževanja ene od držav članic EU, EFTA/EEA ali v Turčiji. Obdobje študijske prakse je časovno omejeno in traja najmanj 3 in največ 12 mesecev. Štipendija za opravljanje študijske prakse je 450-480 €/mesec.

BASILEUS

Izmenjave študentov in učiteljev z univerzami zahodnega Balkana je nov program v okviru projekta Erasmus Mundus External Cooperation Window. Projekt je namenjen študentom in učiteljem iz dvanajstih univerz z območja nekdanje Jugoslavije ter Albanije in osmih univerz iz Evropske unije.

Comenius – šolsko izobraževanje

Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Prijavo lahko oddajo organizacije, ki delujejo na področju predšolskega in šolskega izobraževanja.

Comenius asistenti

Akcija Asistenti je namenjena bodočim učiteljem katerega koli predmeta, ki so končali vsaj dve leti študijskega programa za poklic učitelja in bodoči učitelji, ki so že končali študij, in še niso bili redno zaposleni kot učitelji. Pedagoško prakso opravljajo v izbrani šoli gostiteljici v tujini najmanj 13 tednov in največ 45 tednov.

Leonardo da Vinci – poklicno izobraževanje in usposabljanje

Program je namenjen razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Sofinancirajo se projekti mobilnosti, ki podpirajo mednarodno usposabljanje dijakov, vajencev, oseb na trgu dela in strokovnih delavcev v poklicnem izobraževanju. Podpirajo tudi razvojne projekte, ki prispevajo h kvaliteti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, prenos in razvoj inovacij ter razvoj evropske dimenzije v poklicnem izobraževanju ter usposabljanju. Program je med drugim namenjen strokovnemu usposabljanju mladih na trgu dela – diplomantom, ki lahko na ta način svoje prve delovne izkušnje pridobivajo v tujini.

CEEPUS

Je regionalni srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. V programu sodelujejo visokošolske inštitucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

FREE MOVERS

Študente, ki jih zanima študijska izmenjava izven EU ali s kakšno specifično fakulteto, se lahko udeležijo predavanj na različnih fakultetah, s katerimi ima univerza podpisane sporazume kot t. i. FREE MOVER.

Sanda Gajsar

Status študenta za uveljavljanje takšnih in drugačnih popustov in študentskih ugodnosti izkazujemo s študentsko izkaznico, indeksom, v katerem so podatki o vpisu, ali pa s potrdilom o vpisu.

Status študenta nam prinaša poleg pravice do zdravstvenega zavarovanja, dela preko študentskega servisa (kjer je velika izbira delovnih mest, s katerimi pridobivamo nove delovne izkušnje, širimo socialno mrežo, zbiramo priporočila za kasnejšo redno zaposlitev), štipendij, subvencioniranega bivanja (ali v študentskem domu ali bivanje pri zasebnikih s subvencijo), subvencionirane prehrane (študentski boni oz. po novem stopa v veljavo nov sistem subvencionirane študentske prehrane, t. i. elektronizacija), študentskih vozovnic za vlak ali avtobus, otroškega dodatka, preživnine, družinske pokojnine do 26. leta starosti in prevoza, tudi raznorazne popuste in ugodnosti.

S statusom študenta lahko izkoristimo ugodnosti in popuste, kot so brezplačna pravna pomoč, dodatno nezgodno zavarovanje, različni tečaji in izpiti iz varstva pri delu, tečaji tujih jezikov, popusti pri članarinah in vozniškem dovoljenju. Prav tako lahko svoj študentski status uporabimo, da ceneje preživimo prosti čas, ker lahko izkoristimo študentske popuste pri športnih aktivnostih, kot so smučanje, plezanje, planinarjenje, ekstremni športi, plavanje, kolesarjenje, ples, vstopnine za bazen, kopanje, razvajanje v termah in lepotnih in kozmetičnih salonih, izkoristimo popust za manikuro in friziranje ter ceneje kupujemo kino vstopnice.

Do študentskih ugodnosti smo upravičeni tudi pri nakupu različnih vstopnic in vstopnin na kulturne, glasbene in športne prireditve, poleg tega si lahko ceneje privoščimo mednarodne študentske karte, ki omogočajo poceni spoznavanje sveta. Tudi nekatere turistične agencije ponujajo popuste za študente, prav tako lahko pridemo zaradi statusa na cenejši način do letalskih kart pri STA Ljubljana. Ugodnosti smo deležni tudi pri različnih članarinah, kot so letna članarina v knjižnicah, članarine na razne revije, časopise in tudi fotokopiramo ali tiskamo lahko ceneje.

Prav tako se na bankah najdejo popusti in ugodnosti za študente, saj banke ponujajo ugodnejše poslovalne pogoje, študentske kredite in limite. Popuste lahko koristimo tudi v posameznih tehničnih trgovinah, kjer status študenta prinaša ugodnosti pri nakupu računalniške, foto, avdio, video ali druge tehnologije.

Kot vidimo, status študenta prinaša zelo veliko možnosti, kjer lahko uveljavljamo popuste, le pozanimati se je treba, če določen prodajalec, ponudnik ali posrednik nudi ugodnosti, ki jo lahko izkoristimo, da privarčujemo kakšen evro ali dva.

Ksenija Gider