ŠTUDENTJE ZA MLAJŠE ALI STAREJŠE

Ali mogoče pripravljate ali razmišljate o organizaciji in izvedbi kakšnega medgeneracijskega projekta? Torej, takšnega, ki ga boste študentje pripravili za mlajše ali starejše? Če ja, ga prijavite na medgeneracijski razpis ŠOU v Ljubljani!

ŠOU v Ljubljani namreč objavlja že tretji razpis letos, tokrat za medgeneracijske projekte društev, zvez društev in zavodov v študijskem letu 2012/13 v višini 40.000 evrov. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov društev, zvez društev in zasebnih zavodov, ki jih organizirajo študentje za druge generacije (mlajše, starejše).

 

Rok za prijavo na razpis je 10. september 2012.

 

Kot nam je povedal vodja Društvenega stičišča ŠOU v Ljubljani – STIKS, Damjan Vinko, se največja študentska organizacija s tem razpisom pridružuje evropskemu letu aktivnega in medgeneracijskega sodelovanja. 

 

ŠOU v Ljubljani delovanje študentskih nevladnih organizacij podpira v okviru stalne dejavnosti Društveno stičišče – STIKS; prek različnih razpisov že vrsto let, vsako leto sofinancira projekte in dejavnosti okoli 200 nevladnih organizacij. Največja slovenska študentska organizacija nevladnim organizacijam med drugim omogoča tudi brezplačno uporabo prostorov ŠOU v Ljubljani, organizira brezplačna strokovna izobraževanja in nudi brezplačno lektoriranje ter prevajanje iz/v angleščino.

Več o razpisu in razpisnih pogojih najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.

 

Kako do stanovanja?

Večina študentov ne živi v kraju, kjer študira, zato morajo izbrati med tem, ali bojo začasno živeli v kraju študija ali pa bodo tja dnevno migrirali.

Ker za veliko študentov slednja rešitev ne pride v poštev, se morajo odločiti, kje bodo živeli. Lepo število se jih odloči za najem stanovanja.

Najemna pogodba
Vse lepo in prav, vendar je pred vselitvijo pomembna še formalnost – podpis najemne pogodbe. Z dobro pripravljeno najemno pogodbo si lahko prihranimo nevšečnosti, zato se velja o njej malce podučiti.

Za začetek lahko, če smo malce strokovnopravniški, povemo, da gre pri najemni pogodbi za klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe pa vsebuje Stanovanjski zakonik (SZ-1).

Najemna pogodba mora biti obvezno pisna, ni pa potrebno, da je sklenjena v notarski obliki, niti, da je notarsko overjena. Obvezno mora vsebovati sestavine opredeljene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

Najemna pogodba ureja pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank

Obveznosti najemodajalca so denimo, da mora izročiti in vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanju, ki študentu omogoča normalno uporabo stanovanja in skupnih delov. Najemodajalec poleg tega odgovarja za pravne in stvarne napake v stanovanju. V primeru, da stanje stanovanja študentu ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko študent predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo potrebnih del, če jih ne izvede, lahko študent od najemodajalca zahteva tudi, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje (93. člen SZ-1).

Obveznosti študenta so, da uporablja najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; med drugim odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja. Dopustiti mora tudi vstop najemodajalcu – največ dvakrat letno – t. i. „kontrola“, poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oz. malomarne uporabe stanovanja, najemodajalca mora obveščati o napakah v stanovanju in plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine.

Študentova dolžnost pri najemu stanovanja je tudi, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje to prijavi na pristojnem organu kot začasno bivališče, če bo tam bival več kot 60 dni. Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 EUR (Zakon o prijavi bivališča). Prijava začasnega naslova je pomembna predvsem zaradi vročanja uradnih pisem.

To so seveda le nekatere izmed pravic in obveznosti, ki ju za oba udeleženca prinaša podpis najemne pogodbe. Za seznanitev z vsemi ostalimi je dober naslov denimo spletna stran Študentske svetovalnice ŠOU.

 

Subvencija za bivanje

„Do subvencije za bivanje pri zasebniku so upravičeni študentje, ki izpolnjujejo merila za sprejem v študentski dom. Za uveljavljanje subvencije pri zasebniku morata pogoje, določene v Pravilniku o subvencioniranju bivanja, izpolnjevati tako zasebnik kot študent,“ pravi Špela Lipošek, sekretarka za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM-u. Pogoji za zasebnika, ki želi oddajati sobo/stanovanje so: opremljena soba, vzdrževanje stavbe, opreme in napeljave po sanitarno-tehničnih predpisih, električna energija za razsvetljavo, kuhanje napitkov in jedi, hladna in topla voda ter ogrevanje prostorov v skladu s predpisi.

Študent mora izpolnjevati splošna merila in pogoje za subvencionirano bivanje, in ti pogoji so:

  • državljanstvo Republike Slovenije,
  • status študenta in izobraževanje po študijskih programih; študent ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen,
  • status študenta in izobraževanje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu; študent ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen,
  • povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
  • stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
  • ne sme biti izključen iz študentskega doma.

„Izjemoma se lahko subvencija dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah,“ je še pojasnila Špela Lipošek, sekretarka za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM-u in dodala, „da je do subvencije upravičen oziroma se jo dodeli tudi spremljevalcu študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.“

Subvencija se zagotavlja za 10 mesecev. Trenutno znaša subvencija za bivanje pri zasebnikih 40 EUR.

Tripartitno pogodbo za stanovanje, pogodbo za subvencijo za bivanje pri zasebnikih, sklenejo študent (najemnik), zasebnik (najemodajalec) in Študentski domovi. V pogodbi se določijo podrobnosti glede višine subvencije ter časa trajanja subvencije. Študent pa z najemodajalcem sklene še najemno pogodbo.

Na kaj moramo biti pozorni pri najemu študentskega stanovanja, sobe?

„Če najemaš stanovanje pri zasebniku, moraš paziti na pogoje, ki jih nemalokrat postavlja lastnik stanovanja. Velikokrat se zgodi, da lastniki stanovanj sklenejo s študenti pogodbo v neformalni obliki ali samo ustno, dogovorijo se za plačevanje najemnine v evrih, nekateri pa si omislijo tudi varščino za predčasen odhod iz stanovanja ali za poškodovanje inventarja (obraba tal, razbita posoda …). Vse to in še več je danes možno, saj so študenti zaradi svojega položaja v slabši poziciji, lastniki stanovanj pa njihovo neizkušenost in mladost izkoristijo. Zato te v primeru, da najemaš stanovanje opozarjamo, da skrbno izbereš ponudnika stanovanja in se z njim natančno pogovoriš o najemnem razmerju,“ nam je za konec povedala Špela Lipošek.

Študentski domovi

Bivanje v študentskih domovih je eden izmed najbolj razširjenih in hkrati tudi najcenejših oblik bivanja za študente. Študentski domovi so subvencioniran način bivanja, obenem pa predstavljajo najboljšo priložnost za druženje z drugimi študenti in najbolj nazorno predstavljajo študentski način življenja, saj se v domovih zbira množica študentov, ki se med seboj spoznavajo, povezujejo, študirajo in tudi zabavajo.

Subvencija?

Subvencije za bivanje študentov se dodelujejo javnim in zasebnim zavodom, drugim pravnim osebam, registriranim za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi zasebnikom, lastnikom sob, ki sprejemajo študente v skladu z določili pravilnika. Subvencije se dodelijo za študente, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja iz Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov in s študentskim domom sklenejo nastanitveno pogodbo. Subvencija znaša najmanj 20 % povprečne mesečne cene bivanja.

 

Študent, ki želi bivati v študentskem domu, mora oddati prošnjo za sprejem v pristojno pisarno za študentske domove. Rok oddaje za novo študijsko leto je običajno v prvi polovici avgusta. Študent mora upoštevati vsa navodila in rok, sicer izpade že zaradi formalnih razlogov. Za pridobitev študentske sobe mora biti študent državljan Republike Slovenije, imeti mora status študenta, ne sme biti zaposlen, stalo prebivališče mora biti oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija, povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju in kandidat ne sme biti izključen iz študentskega doma.

Točkovanje …

Pri sprejemu se točkuje oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane, materialni položaj študentove družine ter študentov uspeh v predhodnem izobraževanju. Dodatne točke lahko študent pridobi za izjemni uspeh in obštudijske dejavnosti, posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne okoliščine, če študent priloži ustrezna dokazila.

Vsa potrebna dokazila, potrdila in spričevala, ki jih je potrebno priložiti prošnji za bivanje v študentskem domu, so zabeležena v razpisu. Zaradi premajhnega števila prostih bivalnih zmogljivosti študenti, ki so državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo ostale pogoje za subvencionirano bivanje na podlagi pravilnika, na vselitev čakajo po prednostnem seznamu oziroma so na čakalni listi. Na vselitev so povabljeni vsi študenti iz seznama, vendar kapaciteta ne dovoli vselitve takoj v začetku oktobra, zato se študenti preselijo med letom, ko se izselijo študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev, diplomirajo, ali se izselijo iz kakšnih drugih razlogov. Če pa je na razpolago še dovolj prostih ležišč, v pomladnih mesecih študentski domovi objavijo še dodatni razpis, zato je dobro, če študent, ki želi bivati v subvencioniranih študentskih sobah, redno spremlja spletne strani študentskih domov, kjer najde vse potrebne informacije in novosti.

Na voljo pa so tudi zasebni študentski domovi, ki so v večini nadstandardni in posledično tudi dražji. Cena dvoposteljne sobe je 130–150 EUR na mesec brez stroškov, enoposteljna sobapa stane 210–250 EUR, prav tako brez vštetih stroškov.

Sanda Gajsar, Mojca Buh in Blaž Božnar

Intervju s Ksenijo Preželj

Bivanje v študentskih domovih

Počasi se bližamo zaključku študentskega leta in ker se približuje novo, postaja vprašanje o študentskih domovih zopet aktualno. O študentskih domovih, povpraševanju in morebitnih novostih na področju bivanja smo se pogovarjali z direktorico Študentskih domov v Ljubljani, gospo Ksenijo Preželj.

Kakšen je trend povpraševanja oz. koliko študentov ostane brez sob?

Trend povpraševanja je enak, vendar če jeseni ne pride do vselitve, študenti najdejo druge možnosti bivanja in tako nam ostajajo prazne postelje. Posebno se je to pokazalo po izselitvi bolonjskih absolventov, ki je bilo po moji oceni nespodobno.

Kako so študenti zadovoljni z bivalnimi prostori? Kako je za njih poskrbljeno?

Zadovoljstva študentov ne merimo, vendar ni posebnih pritožb. Študenti vse urejajo pri oskrbniku. Glede na to, da imamo dosti različnih standardov bivanja, se lahko študenti sami odločijo, kje bodo bivali, saj se lahko v enem letu preselijo kar petkrat.

Kje se pojavljajo problemi in nad čim se študenti največ pritožujejo?

Najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo študentov so slabi medsebojni odnosi, težave pri sobivanju, higiena, posledice internih zabav in kajenje.

Koliko in kje se pojavlja izigravanje pravil? Kako rešujete problem „prodaje“ odločb?

Kršitve pravilnikov se pojavljajo, vendar jih domski red predvideva, tako da potem ravnamo skladno z njegovimi določbami. Najpogostejše kršitve so neplačevanje stroškov bivanja, nespoštovanje navodil in  drugo. „Goljufije“ z odločbami se kaznujejo z izselitvijo študenta in včasih tudi njegovega sostanovalca.

Kakšno je povpraševanje s strani tujih študentov, ki prihajajo k nam na izmenjavo?

Povpraševanje študentov, ki so pri nas na mednarodni izmenjavi, je veliko, vendar ima Univerza pri nas najetih pb. 400 postelj. Ostali pa bivajo pri zasebnikih v Ljubljani.

Kako pa so študentski domovi prilagojeni za študente s posebnimi potrebami?

Prilagojeni so skladno s standardi. Pri nas bivajo slepi, slabovidni, študenti z gibalnimi ovirami. Ti bivajo v posebnih prostorih, medtem ko so ostali razporejeni v študentskih domovih. Skupaj imamo 108 študentov invalidov.

Kakšno pa je zanimanje s strani študentskih družin in kako je urejeno za njihove otroke?

V naših študentskih domovih biva 25 študentskih družin, ki imajo skupaj 31 otrok. Imamo tudi svoj vrtec.

Se nam v kratkem obetajo spremembe na področju študentskega bivanja, se morda gradijo novi domovi?

V Ljubljani ne.

Zakaj bi študentom priporočili, naj se raje odločijo za bivanje v študentskem domu kot pa v najetih študentskih stanovanjih?

Bivanje v študentskih domovih je bolj primerno zaradi varnosti, primernega standarda, primerne cene in druženja z vrstniki. Nekateri pa so vseeno rajši pri zasebnikih.

Sanda Gajsar

Ko senca telesa postane krajša od telesa, poiščem senco

Pred nami so vroči dnevi, ko se bomo iz zaprtih prostorov (učilnic) preselili na morje, v park in uživali na soncu. A pri tem, četudi sonce še ni tako vroče, ne smemo pozabiti na zaščito pred njim.

15. junija je Združenje slovenskih dermatovenerologov obeležilo Dan zaščite pred soncem, ki je bil usmerjen na povezavo škodljivih vplivov sonca na staranje kože. O zaščiti pred soncem, so nam svetovali specialisti dermatologi iz Združenja slovenskih dermatovenerologov, ki so pojasnili, da je zaščita pred soncem oz. škodljivimi vplivi UV žarkov lahko fizična/naravna ali kemična. Kot pomoč pri preventivi so v sklopu letošnjih aktivnosti projekta razvili mobilno aplikacijo za pametne telefone, ki bo osveščenim uporabnikom pomagala pri optimalni zaščiti pred soncem. Mobilna aplikacija, ki je svojevrstna novost v slovenskem prostoru, je brezplačno na voljo uporabnikom telefonov z operacijskimi sistemi Apple, Android in WindowsPhone, prilagojena pa je tudi za uporabo na iPadih. Najdete jo na spletni strani http://www.zascitapredsoncem.si/.

 

Zaščito pred škodljivim delovanjem sončnega UV sevanja gradimo na treh „stebrih“:
I. Izogibanje izpostavljanja soncu v času največje moči UV sevanja.
II. Osebna mehanična zaščita z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali.
III. Dodatna kemična zaščita soncu izpostavljenih predelov, ki jih drugače ni mogoče zaščititi.

  

Sestava naše male dežele je zelo raznolika – od pokrajine, kulture, vse do podnebja in vremenskih razmer.

  

Količina in moč UV žarkov sta najmočnejši v spomladanskem in poletnem času – maj, junij, julij in avgust. Pozimi je UV sevanje v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Moč sončnega obsevanja se čez dan spreminja. V poletnih mesecih je najmočnejša med 10. in 16. uro, v pomladnih pa med 11. in 14. uro.

 

Ko senca telesa postane krajša od telesa …

Ste vedeli, da poznamo pravilo sence, ki ga je potrebno upoštevati v delu dneva, ko je sonce najmočnejše? Pravilo pravi: KO SENCA TELESA POSTANE KRAJŠA OD TELESA, POIŠČEM SENCO.

 

Od česa je odvisna moč sončnega obsevanja?

Moč sončnega obsevanja je odvisna od več dejavnikov, kot so: oblačnost, vlaga in nadmorska višina. UV sončno sevanje se zelo dobro odbija od snega, zato se lahko v gorah prejeta količina UV sončnega sevanja skoraj podvoji. Na peščeni plaži se odbije le četrtina UV sončnega sevanja, od vodne površine, trave in zemlje pa le še desetina.

 

Kakšna naj bo naša zaščita pred soncem?

Temelj učinkovite zaščite pred škodljivim delovanjem sonca je t. i. naravna zaščita, torej zaščita z omejitvijo izpostavljanja neposrednemu soncu v času največje moči UV sevanja med 10. in 16. uro, upoštevanjem pravila sence in zagotavljanjem osebne zaščite z oblačili, pokrivali in sončnimi očali. Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem so odličen način dopolnilne zaščite, ne pa nadomestilo le-te, saj tudi z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja ne moremo blokirati prehoda vsega UV sevanja. Kemično varovalne pripravke za zaščito pred soncem praviloma nanašamo na kožo nekaj časa pred začetkom izpostavljanja soncu na vse izpostavljene dele, ko je koža še hladna in suha. Zaščitnega sredstva ne pozabite nanesti na konice ušes, veke in nosni greben, ker so ta mesta soncu zelo izpostavljena. Pogosto se zanemari tudi dekolte, čelo in zgornjo stran stopal. Zelo občutljive pa so tudi ustnice, ker same niso sposobne zgraditi svoje zaščite. Ob zadostni debelini nanosa pripravka po izračunih za povprečno velikost odrasle osebe porabimo 35 ml, kar pri običajnih pakiranjih teh pripravkov pomeni tretjino ali četrtino celotne vsebine! V praksi to pomeni, da na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesemo po 5 ml oziroma 1 čajno žlico pripravka. Nanos zaščitnega sredstva nato obnavljamo vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali brisanju z brisačo.

 

Zagorelost je obrambni mehanizem

Zagorelost je obrambni mehanizem oziroma obramba kože proti škodljivemu vplivu ultravijoličnih žarkov. Zagorelo kožo povzroča tvorba zaščitnega pigmenta melanina, s katerim se koža ščiti pred nadaljnjim škodljivim vplivom sonca. Vendar zagorela koža ni zaščita pred opeklinami in drugimi reakcijami kože, ki se razvijejo ob nenamernem izpostavljanju soncu. Zdrave zagorelosti ni. Vsaka zagorelost je poškodba kože in te poškodbe se skozi leta seštevajo.

 

To pa nikakor ne pomeni, da ne bomo šli na sonce. Po 5 minutah na soncu nas ne bo opeklo, prav pa je, da naša kozmetika vsebuje zaščitni faktor, saj bomo s tem naredili največ za lepo prihodnost naše kože.

SCHENGENFEST 2012

Najbolj seksi študentska vas!

Letošnje nepozabno druženje ob Kolpi bo za študente nekaj posebnega, kajti organizatorji Schengenfesta letos pripravljajo Študentsko vas! „Študentskim klubom dajemo možnost, da svojim članom ponudijo kup ugodnosti in dodatnih storitev, ki bodo že tako odlično festivalsko vzdušje, povzdignile še stopnjo višje,“ pravijo organizatorji iz KUD-a Bela krajina. Dodatne informacije o ugodnostih lahko študentje dobijo v svojih klubih.

Študentskim klubom festival letos nudi možnost skupnega kampiranja v Študentski vasi, kjer bodo imeli člani ves čas trajanja festivala na voljo uporabo hladilnikov, v katerih si bodo lahko hladili svojo pijačo! Skupni prostor bo imel lastne sanitarije, šotor za senco z mizami in klopmi, pod šotorom bodo nameščeni polnilci za vse vrste telefonov in še kup drugih ugodnosti so pripravili za Študentsko vas, ki bo v polnem sijaju zaživela v čudovitem okolju krajinskega parka v Vinici med 3. in 5. avgustom.

Schengenfest je letos poskrbel za najbogatejši program v vsej zgodovini festivala: KAISER CHIEFS, PAROV STELAR, LENINGRAD COWBOYS, PARNI VALJAK, SHAPESHIFTERS, TOM NOVY, FUNKERMAN, GRAMOPHONEDZIE, RIBLJA ČORBA, SIDDHARTA, BIG FOOT MAMA, DAN D, MAJKE, TABU, KLEMEN KLEMEN, LOLLOBRIGIDA, LEELOOJAMAIS, KAWASAKI 3P in še cel spisek drugih odličnih domačih in tujih glasbenikov, ki bodo poskrbeli za nepozabno zabavo.

 

Peter Florjančič o druženju s študenti

Eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, Peter Florjančič, nam je posredoval svoje vtise po njegovem predavanju v organizaciji Revije Študent in MDDSZ-ja.

„Letos me je doletela velika čast, da sem bil imenovan za Ambasadorja aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti evropskega leta 2012.

Medgeneracijsko sodelovanje je nekaj lepšega v življenju. Kako čudovit občutek je, ko svoje izkušnje deliš z mladimi in jih tako vodiš skozi življenje. Še posebej, če so jim te izkušnje pomagale, da so se izognili kakim težavam ali pa da jim je to omogočilo krajšo pot do uspeha. Ko sem bil sam mlad in neizkušen, sem prve nasvete dobival ravno od starejših ljudi. Tako je bilo leta 1943 v Zürichu, ko mi je Emil Boral (55 let) pomagal prodati patent za ročne lesene statve in leta 1947 v Monte Carlu, ko sem skupaj z Ilhamyjem Husseinom pašo (62 let) ustanovil skupno podjetje Florilham.

To sta bili dve prelomnici v mojem življenju in te izkušnje sem pripovedoval tudi na predavanju v četrek, 5. 4. v Centru Evropa na Dalmatinovi. Organizacija je potekala prav tako medgeneracijsko, saj smo sodelovali z revijo Študent in tudi z MDDSZ-jem. Torej skupaj pet generacij. Sam odziv študentov me je zelo pozitivno presenetil, že to, da je bila dvorana polna in da žal zaradi omejitve s prostorom nekateri niso mogli prisostvovati. Med samim predavanjem je bilo neverjetno, kako zelo umirjeno so sledili mojim življenjskim zgodbam in tišina v dvorani je dala vedeti, da je tema prava. Včasih smo se pošalili in rekli, pa vpijajo kot goba vodo. Vprašanja po predavanju so bila zanimiva in še bolj sem bil presenečen, da nekateri mojo življenjsko zgodbo poznajo tako dobro kot jaz ali nemara celo še bolje. Želim si, da bi taka predavanja ponovili in delamo na tem, da naredimo podobno predavanje v mojem rojstnem kraju, na Bledu.

Ker mi nemirni duh ne da počivati, s polnimi jadri skupaj s svojimi sodelavci plujemo naprej in delamo nove projekte. Naredili smo modelno zaščito za zložljivo in hitro sestavljivo hišico za ptičke in pa vrtne škodljivce,  proizvodnja iz posebnega materiala je v testni fazi, delamo pa tudi leseno verzijo. V pripravi modelne zaščite je nekaj izdelkov, ki jim lahko rečemo „uporabni spominek“. Napisali smo dve novi knjigi, ena je priročnik, kako osvojiš žensko in ima naslov Med plesom je bil večji. Na predavanju v Kristalni palači smo imeti tudi uradno predstavitev knjige, kjer sta nastopila tango plesalca, ki sta na naslovnici knjige. S študenti pa smo pričeli delati še en nov projekt, tokrat na področju filma iz mojega življenja, iz katerega bodo nastali videospoti na osnovi moje glasbe. Užitki za oči in ušesa. V pričakovanju, da se kmalu vidimo in slišimo, vaš

Peter Florjančič.“

Blaž Božnar

Preveri svoje znanje in osvoji kolo!

Revija Študent spet razvaja. Skupaj z Mint International House smo pripravili novo nagradno igro v kateri je glavna nagrada kolo. Vse kar potrebujete je malo splošnega znanja in iznajdljivosti. Odgovori na 7 vprašanj in se poteguj za glavno nagrado. Poleg kolesa sodeluješ še v igri za 4 poletne konverzacijske tečaj, 5 knjižnih presenečenj, 2 USB ključa 8GB in 20 MINT majic.

 

Preveri svoje znanje zdaj!

 

Nagradna igra traja do 21.06.2012!

Kje se bo zgodil letošnji neonsko obarvani ExcessDNite?

Najbolj pričakovana zabava v Sloveniji – ExcessDNite, tudi letos pripravlja novo presenečenje. Snovalci zabave, ki je znana po tem, da gosti mnogo slovenskih zvezdnikov in drugih VIP gostov, so se tudi letos podali v misijo: poiskati nenavadno, skrivnostno in nepričakovano lokacijo. Skrivno mesto, na katerem se bo odvijala najbolj zvezdniška zabava bodo delili le s povabljenci, nam pa ga bodo razkrili tik pred zabavo.

Na najbolj pričakovanem žuru leta nikoli ne manjkajo zvezdniki slovenske scene kot so Sanja Grohar, Diamantke, Iva Krajnc, Nina Osenar, Alya in ostala zveneča imena slovenske estrade. Predlani so se gostje zabavali v Tobačni, lansko leto pa je bilo prizorišče najbolj zvezdniške zabave Slovenijales, ki je od takrat dalje postal priljubljen prostor za ekskluzivne dogodke in zabave. ExcessDNite ne sledi trendom, pač pa jih ustvarja.

Ali je v Ljubljani sploh še kakšna neodkrita lokacija?

Tistim, ki skrite kotičke Ljubljane dobro poznajo, se zdi, da teh ni več veliko, a organizatorjem vedno znova uspe odkriti novega. ExcessDNite se bo zgodil v Ljubljani, na zanimivi, a vsem pozabljeni urbani lokaciji. Čeprav je lokacija zabave neznanka, pa je znana vsaj tema in t.i. dress code, ki izbrane goste prav tako zanima. Letos bodo obiskovalci povsem usklajeni s trenutnimi modnimi zapovedmi, saj ExcessDNite napoveduje najbolj modno barvo tega poletja: NEON.

Predpoletni žur se bo svetil v žareči oranžni in s tem vse modne navdušence pripravil do tega, da bodo v poletje stopili modni, svetleči in sproščeni – tako kot se za ta letni čas spodobi. Posebno presenečenje pa za obiskovalce zabave pripravljajo, ko se bodo ugasnile luči. Urbana džungla bo zasvetila v vsej svoji skrivnostnosti. Prve skice letošnjega ExcessDNite dekorja so znane – rdeča nit bo urbana džungla!

Ker je glasba eden od bistvenih elementov dobrega žura, bo obiskovalcem tudi letos kri po žilah pognala dobra elektronska glasba. Kot smo že vajeni iz preteklih let, na ExcessDNite »rolajo« le najbolj zaželeni DJ-ji. Predlani je bil to David Morales, lani pa Roger Sanchez. Katera glasbena poslastica pa se nam obeta letos? Snovalci zabave pravijo, da bosta kar dve. Za mešalkami torej lahko pričakujemo elektronski duo. V nekaj dneh bodo podrobnosti o najbolj zaželenem žuru letošnjega leta razkrite, do takrat pa lahko le ugibamo. Pričakujte več … kmalu.

 

IZPITI, IZPITI, IZPITI!

Študentje smo vsaj že mesec dni do vrha glave zakopani v knjige. Vsi imamo enak cilj: čim prej in čim bolje opraviti izpite. Preberi, na kaj vse moraš biti pozoren med izpitnim obdobjem po mnenju Resorja za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani.

Izpitna obdobja in izpitni roki

Za vsak predmet morajo biti predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od konca predavanj pri posameznem predmetu do konca roka za vpis v naslednji letnik. Izjemoma se lahko glede na naravo predmeta s študijskim programom določi, da se izpit opravlja samo enkrat v študijskem letu.

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s statutom drugače določeno, lahko izpit ponavljaš štirikrat, za 5. ponavljanje pa moraš dobiti soglasje Senata fakultete oziroma pristojne komisije. To pomeni, da lahko posamezen izpit opravljaš 5-krat oziroma 6-krat.

POMEMBNO: Če profesorja oziroma asistenta pravočasno opozoriš na to, da sta pri določenem predmetu razpisana samo dva izpitna roka ali pa celo samo eden, je ta dolžan razpisati še dodatne roke, na katerih lahko opravljaš izpit, če v prvem poskusu nisi uspešen. V nasprotnem primeru se na koncu leta za pogojno napredovanje v višji letnik sicer lahko sklicuješ na to, da nisi imel na voljo dovolj izpitnih rokov, vendar so postopki takrat bistveno bolj zapleteni. Prav tako boš moral utemeljiti, zakaj na to nisi bil pozoren sam in nisi na napako opozoril pravočasno.

En izpit v enem dnevu

Po 142. členu Statuta Univerze v Ljubljani se razporeditev izpitov opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim pravilnikom članice Univerze v Ljubljani. Pri razporedu je treba upoštevati, da študent ni dolžan opravljati več kot enega izpita na isti dan. V tem primeru se vsaj eden izmed izpitnih rokov ne šteje v kvoto vsaj treh izpitov rokov.

POMEMBNO: Podobno kot v prejšnjem primeru se lahko zgodi, da nimaš omogočenih treh izpitnih rokov (če so pri dveh predmetih razpisani samo trije izpitni roki in se vsaj dva med seboj prekrivata), zato ti je profesor oziroma asistent dolžan razpisati še dodaten izpitni rok.

Vpogled v pisni izdelek

V svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja, imaš pravico vpogleda.

POMEMBNO: Vpogled v izpit zelo priporočamo! Samo iz ocene težko razbereš, ali si bil pri pisanju zgolj površen ali pa si določen del snovi narobe ali pomanjkljivo razumel. Poleg tega lahko na vpogledu preveriš, če ti je pedagog izpit ustrezno točkoval in ocenil, prav tako ga lahko v tistem trenutku prosiš za dodatno razlago pri nalogah, ki so ti povzročale težave.

Pritožba na oceno

Če meniš, da si bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi rezultata pisnega izpita pri dekanu vložiš pritožbo zoper izpitno oceno. Dekan imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi izpraševalec, zoper čigar oceno si se pritožil.

Če vložiš pritožbo zoper oceno pri ustnem izpitu, te komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša. Če vložiš pritožbo zoper oceno pri pisnem izpitu, bo komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregledala in ponovno ocenila tvoj pisni izpitni izdelek. Zoper oceno komisije ni pritožbe.

POMEMBNO:  Če si prepričan, da je bilo ocenjevanje krivično, je prav, da to jasno izpostaviš. S tem pomagaš tudi kolegom, ki bodo izpit opravljali za tabo, saj pedagog iste napake, ki jo je pri njem ugotovila komisija, verjetno ne bo ponovil dvakrat.

Pravočasno opozori na morebitne nepredvidene težave (zdravstvene, socialne)

Skladno s 153. členom Statuta Univerze v Ljubljani so materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze razlogi, na podlagi katerih lahko prosiš za izjemni vpis v višji letnik, tudi brez izpolnjenih obveznosti. O izjemnem vpisu odloča Komisija za študijske zadeve članice ali drug organ.

POMEMBNO: Komisije zelo ozko razlagajo upravičene razloge, zato je treba v prošnji predložiti utemeljene dokaze. Svetujemo, da v primeru neljubih dogodkov, o tem takoj obvestiš študentski referat in pristojno komisijo ter predložiš kakršna koli dokazila, saj s tem bistveno povečaš svoje možnosti za uspešno razrešitev morebitne prošnje jeseni. Dokazila lahko prineseš, tudi če prošnje za pogojni vpis nato ne oddaš. Pravočasno prinešena dokazila imajo veliko večjo težo, kot pa če jih boš prinesel z nekajmesečno zamudo.

Kaj bomo počeli poleti

Čaka nas dolgo, vroče poletje. Če si ne morete privoščiti dolgih počitnic, se odpravite vsaj na kakšen izlet po Sloveniji v kombinaciji s pestrim prireditvenim in festivalskim dogajanjem. Kam in kdaj?

 

Glasbene prireditve in festivali po Sloveniji:

–       Še vedno je Maribor Evropska prestolnica kulture z bogato ponudbo prireditev za vse generacije,  www.maribor2012.eu

–       Festival Lent, 22. 6.–7. 7. 2012, Maribor, http://www.festival-lent.si/

–       Festival Ljubljana, 20. 6.–13. 9. 2012, Ljubljana, http://www.ljubljanafestival.si/

–       Rock Otočec, Otočec, 27. 6.–1. 7. 2012, www.rock-otocec.com/

–       Metal Camp, Tolmin, 5. 8.–11. 8. 2012, www.metalcamp.com

–       Trnfest, 31. 7.–2. 9. 2012, Ljubljana, http://www.kud.si/

–       Jazz festival, 28. 6.–30. 6. 2012, Ljubljana, www.ljubljanajazz.si/  

–       Gora rocka, 22. 6.–24. 6. 2012, Tolmin, http://www.gorarocka.si/   

–       Ana Desetnica, 28. 6.–1.7.2012 v Ljubljani in 2. 7.–7. 7. 2012 v Mariboru, http://www.anamonro.org/ana-desetnica.html

–       Schengenfest, 3. 8.–5. 8. 2012, Vinica, http://www.schengenfest.si/

–       Festival Brežice, junij–september, Brežice, http://www.seviqc-brezice.si

 

In v tujini:

–       Sziget Festival, 6. 8.–13. 8. 2012, Budimpešta, Madžarska

–       FM 4 Frequency, 16. 8.–18. 8. 2012, St. Pölten, Avstrija, http://www.frequency.at/

–       Heineken Jammin, 5. 7.– 7. 7. 2012, Milano, Italija, http://www.heineken.com/it/AgeGateway.aspx

–       Exit, 12. 7. –15. 7. 2012, Novi Sad, Srbija, http://www.exitfest.org/sr

 

Športni dogodki

Seznam vseh športnih dogodkov (pohodništvo, tek, kolesarjenje, ples, nogomet, košarka itd.) si lahko ogledate na spletni strani: http://www.sportnikoledar.si/sport/.

 

Ostale prireditve in dogodki po Sloveniji 

Ostala dogajanja po Sloveniji lahko spremljate na sledečih spletnih portalih, kjer boste našli tudi veliko namigov za krajše in daljše potepe po Sloveniji:  http://www.slovenia.info/si/Prireditve.htm?prireditve=0&lng=1

 

Za vse, ki boste poleti ostali ali prišli v Ljubljano:

–       Noči v Stari Ljubljani s koncerti in drugimi prireditvami na ulicah in trgih v starem delu mesta,   30. 8.–1. 9. 2012

–       XV. mednarodna likovna kolonija, 13. 7.–13. 9. 2012,  Križanke

–       Od skice do lutke – tradicionalna vsakoletna vsakoletna razstava risb, lutk, scenskih elementov in videa, 30. 8.–20. 10. 2012, Bežigrajska galerija 1 – MGML

–       Mladi levi 2012 – mednarodni festival gledališča in plesa, 24. 8.–2. 9. 2012, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana in druga prizorišča

–       Turnir 5. mest – mednarodno športno srečanje mladih iz Bratislave, Budimpešte, Dunaja, Zagreba in Ljubljane, ki tekmujejo v atletiki, košarki, nogometu, odbojki, rokometu in namiznem tenisu, 28. 6.–1. 7. 2012

–       Dobimo se pred Škucem 2012, 20. 7– 29. 7. 2012, Galerija Škuc

–       Noči v Stari Ljubljani 2012, 30. 8.–1. 9. 2012, staro mestno jedro

–       Barjanska noč, 23. 6. 2012, Sejmišče (nasproti Zadružnega doma Barje) na Ižanski cesti

–       Borbe čolnarjev, 25. 8. 2012

–       Emonska promenada 2012, 30. 8.–2. 9. 2012, na Trnovskem mostu in na Emonski ulici

 

Golf ni šport namenjen zgolj eliti

Golf je idealna kombinacija miselnega in telesnega udejstvovanja. Z miselne plati je to igra, ki od nas zahteva veliko koncentracijo, zbranost, hkrati pa nas vedno znova postavlja v situacije, iz katerih moramo najti kreativne rešitve. Z motorične plati je golf igra, ki zahteva veliko natančnosti in koordinacije.

 

Danes ljudje iščejo odmik od hitrega tempa življenja in stresa, ki ga povzroča vsakdanje življenje. Mnogi posamezniki so to sprostitev našli prav v golfu. Nič ni bolj sproščujočega kot nekaj urni sprehod po naravi, kjer ste sami s seboj, vaše misli pa so usmerjene le v malo belo žogico.

Če si odmaknjenosti ne želite, se prav gotovo najde marsikdo, ki vam bo delal družbo pri igranju golfa, ne glede na to, kako dobro igrate. Na tak način so se rodila že mnoga zasebna, poslovna in drugačna poznanstva. Ljudje igrajo golf iz različnih interesov. Nekateri za sprostitev, nekateri za zabavo, nekateri pa se s tem ukvarjajo profesionalno.

 

Sama igra vas bo naučila spoštovati nekatere pomembne vrednote; poštenost, uvidevnost, kulturnost, družabnost, umirjenost, spoštovanje …

Z igranjem golfa se tako razvijamo na več področjih; spodbujamo socializacijo, povečujemo možnost koncentracije, razvijamo miselne procese in blagodejno vplivamo na telesno kondicijo.

Ker se golf lahko igra na različnih nivojih, je tako primeren za vsa starostna obdobja. Ker dandanes zaradi načina dela veliko ljudi preveč sedi, je golf idealen šport, ob katerem se bomo v naravi lahkotno in zdravo razgibali. Pri eni igri golfa namreč prehodite od 5 do 10 kilometrov.

 

Zmotno je mišljenje, da je golf namenjen le starejši populaciji. Opažamo trend naraščanja predvsem udeležencev mlajših od trideset let, torej ste študenti še posebej dobrodošli na golfskih zelenicah.

 

Jure Čoh