Potreba po dobri elektronski glasbi bo potešena 26. aprila na Gospodarskem razstavišču, kjer se obeta Dance Republic – Revolution. Obetajo se kar štirje odri, osem ur plesa in dvanajst prvovrstnih didžejev.
Trance bo imel glavno besedo na odru The Land of Mystery, kjer bodo za vaša ušesa in nepozabne plesne užitke poskrbeli Above & Beyond, letos četrti na lestvici DJ Mag. Dodaten “push” za mešalko pa bosta omogočila še DJ Elyksir in DJ Crocy.
Na odru Land of Freedom bo s svojimi himnami plesni tempo diktiral Axwell mojster, ki vsako leto poskrbi za hit poletja. Ob njem pa bosta svoje obveznosti izpolnila še DJ Angel Anx in nepozabni DJ Dean Deen.
Tehno se bo razlegal iz območja Land of Dark. Naša tla bo zatresel DJ Murphy, ki bo uvozil tehno iz Brazilije, kjer slovi kot DJ št. 1. Ne pozabimo pa še na lokalne talente! Tehno invazijo bodo sprožili še DJ Reaky, DJ Lexis in DJ Gumja.
Na četrtem odru, Land of Dreams, pa bosta za chill out ritme skrbela DJ Blasch in Temperzz. Za vstopnico boste odšteli med 20 in 50 EUR, več informacij pa tudi na www.dancerepublic.si.

Potreba po dobri elektronski glasbi bo potešena 26. aprila na Gospodarskem razstavišču, kjer se obeta Dance Republic – Revolution. Obetajo se kar štirje odri, osem ur plesa in dvanajst prvovrstnih didžejev.
Trance bo imel glavno besedo na odru The Land of Mystery, kjer bodo za vaša ušesa in nepozabne plesne užitke poskrbeli Above & Beyond, letos četrti na lestvici DJ Mag. Dodaten “push” za mešalko pa bosta omogočila še DJ Elyksir in DJ Crocy.
Na odru Land of Freedom bo s svojimi himnami plesni tempo diktiral Axwell mojster, ki vsako leto poskrbi za hit poletja. Ob njem pa bosta svoje obveznosti izpolnila še DJ Angel Anx in nepozabni DJ Dean Deen.
Tehno se bo razlegal iz območja Land of Dark. Naša tla bo zatresel DJ Murphy, ki bo uvozil tehno iz Brazilije, kjer slovi kot DJ št. 1. Ne pozabimo pa še na lokalne talente! Tehno invazijo bodo sprožili še DJ Reaky, DJ Lexis in DJ Gumja.
Na četrtem odru, Land of Dreams, pa bosta za chill out ritme skrbela DJ Blasch in Temperzz. Za vstopnico boste odšteli med 20 in 50 EUR, več informacij pa tudi na www.dancerepublic.si.

Koper:
Festival Cvičkarija začenja svoj pohod v najmlajšem univerzitetnem mestu Koper. Obisk napovedujemo v torek, 13. aprila 2010, v koprski klub Club TheCity. Tokrat prihaja v goste samo mlajši brat festivala AlwaysCvičk! oz. tako imenovani večerni del, s pričetkom ob 22. uri. Na glasbenem odru bosta nastopili dolenjski zasedbi D’neeb in Kill Kenny, za ohranitev naelektrenega ozračja pa bo poskrbel DJ.
V Društvu novomeških študentov so se namreč odločili, da se letos vrnejo k primarni ideji festivala. Povezati dolenjske študente v njihovem študijskem okolju v skupni zavesti in domačem vzdušju, preostalim študentom pa pokazati, kako lepo je biti Dolenjec.
Poleg glasbe in pravega dolenjskega vzdušja bo ponujen tudi cviček po promocijskih cenah, z malo sreče pa osvojite tudi kakšno izmed nagrad v številnih nagradnih igrah.

Ljubljana:
Društvo novomeških študentov napoveduje Festival Cvičkarija v Ljubljani v sredo, 14. aprila 2010. Prestolnica bo obeležila največji dolenjski praznik na dveh prizorišč. Popoldanski etno- enološki del znan pod imenom Cvičkarija bo potekal na Pogačarjevem trgu od 15:30. Na tako imenovanem sejmu Dolenjstva se bodo predstavili vinogradniki in rokodelci, okusili in preizkusili pa boste lahko tudi tega dolenjskega posebneža – cviček. Za popestritev dogajanja bosta poskrbeli glasbena skupina Soddiha in Folklorna skupna KRES Novo mesto. S popoldanskega prizorišča nas bosta na večerno dogajanje popeljali Šentjernejska godba in Trebanjske mažoretke.
Večerni AlwaysCvičk! del bo postregel na najlepšem odprtem prizorišču v središču – v Križankah. Pričel se bo ob 20. uri z jagodnim izborom slovenske glasbene scene. Nastopili bodo Kill Kenny, Sausages, Adi Smolar & Mestni postopači, Dalaj Eegol (znan kot Ali En), Rok ‘n’ band ter Okrogli muzikantje.
Vstopnice za ta eminenten dogodek so že na voljo v predprodaji, več informacij o prodajnih mestih najdete, če odsrfate na spletno stran Cvickarije: www.cvickarija.com.

Kaj je skupno pridobivanju novih znanj, spoznavanju in druženju s tujimi piarovci in komunikatorji ter norim zabavam? Nepozabno doživetje na spomladanskem PRime kongresu v Romuniji!
PRime Romunija je od 22. do 27. marca organizirala mednarodni študentski kongres Urban Culture s sloganom ‘Let there be Culture … Urban Culture’ v okviru mednarodne zveze PRime (Zveza evropskih študentov odnosov z javnostmi in komuniciranja). Kongres je potekal v glavnem mestu, Bukarešti, in v Brasovu, udeležili pa smo se ga študenti iz Španije, Italije, Romunije, Nemčije, Hrvaške in seveda tudi člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi iz Slovenije. Tema kongresa pa je bila vloga in inkorporacija urbane kulture v odnosih z javnostmi in komuniciranju.
Da bi udeleženci tematiko lahko čim bolje spoznali, smo se udeležili različnih predavanj in študij praktičnih primerov, ki so jih vodili vodilni romunski komunikatorji. Vsak dan kongresa pa je bil posvečen specifičnemu področju, v katerem igra urbana kultura izrazito vplivno vlogo. Tako smo spoznavali področje športa, urbanih znamenitosti, glasbenih prireditev, gledališča in umetnosti ter spleta.
Prvi dan je potekal v znamenju športa in pijače blagovne znamke Mountain Dew. Kreativna komunikatorja iz agencije Graffiti BBDO sta nam predstavila zanimive promocijske strategije in dogodke, ki sta jih pripravila za promocijo Mountain Dewa, kjer sta na ustvarjalen način vključila urbano kulturo skejterjev in borderjev. Med drugim so pripravili tudi protest skupine snowborderjev pred romunskim ministrstvom za okolje zaradi pomanjkanja snega lansko zimo.
Drugi dan kongresa je bil posvečen urbanim znamenitostim, kjer smo spoznali projekt TUB – Transcentral Urban Bucharest in komuniciranje skozi arhitekturo. Obiskali pa smo tudi sedež podjetja Dacia, največjega romunskega avtomobilskega podjetja, kjer smo si participanti lahko pobližje ogledali potek proizvodnje avtomobilov od samega začetka do končnega proizvoda.
V sredo smo obiskali mesto Brasov in grad Bran, kjer nam je predstavnik organizacije Bran Castle podal veliko koristnih informacij o tem, na kaj moramo biti pozorni pri organizaciji glasbenega festivala in tudi o poslovnih odnosih in zaupanju.
Četrti dan kongresa PRime je bil posvečen gledališču in umetnosti. Potekal je v znamenju projektov ‘I love Bucharest’ in ‘Outstanding urban means of transport’, pri katerem so umetniki magično preuredili tri avtobuse mestnega prevoza. Zadnji dan pa smo se participanti poučili še o spletnem komuniciranju banke BCR in uporabi platforme Second Life pri doseganju boljše prepoznavnosti in poslovnih rezultatov podjetja.
Tako smo študenti komunikacij in odnosov z javnostmi dodobra spoznali različne ravni urbane kulture in dobili odlično izhodišče za naše nadaljnje delo. Pri tem seveda nismo izključili ogledov izbranih znamenitosti Romunije in zabav pozno v noč. Povzpeli smo se na dobro poznan mrakobni grad Bran ali grad kultnega grofa Drakule. Vsak večer pa smo se podali v katerega izmed mnogih romunskih nočnih klubov, ki so prav tako pomemben del urbane kulture. Vsem štiridesetim udeležencem pa nam je v spominu najbolj ostal nacionalni večer z zabavnim spoznavanjem kulture in značilnosti različnih evropskih držav, iz katerih smo prihajali.

Kongres Urban Culture pa nedvomno ni bil zadnji. Člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi se namreč že v začetku jeseni odpravljamo novim komunikacijskim dogodivščinam naproti v živahno Barcelono na jesenski PRime kongres. Greš z nami tudi ti?

Teja Rajšp
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
PRedigre (predavanja) in PRaksa (delavnice):
torek, 4. maja, ob 18.00 – FDV: Unicef – PR dobrodelnih organizacij
torek, 20. 4., ob 18.00 – FDV – PR delavnica Skupinsko delo/team building
Vstop je prost. Dobrodošli!
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.

Za pisanje teh vrstic me je ‘navdihnil’ vzorec, ki ga včasih opazim pri sebi in v končni fazi ni najbolj prijeten, zato sem malo razmislil o njem. Zdi pa se mi, da je prisoten tudi pri drugih in je potencialno močan vir ne-zadovoljstev, zato sem se odloči
Seveda si ne delam utvare, da bom problem v teh nekaj vrsticah in s svojim vedenjem ta problem popolnoma razrešil, nasprotno – moj namen je le, da vas morda spodbudim k razmišljanju v tej smeri – torej, kaj vas pri vašem delovanju v življenju motivira – vaš lastni užitek ali priznanje, pohvala drugih? Kaj nam je torej pomembnejše, ko se lotimo neke stvari – to da bomo zadovoljni mi ali to, da nas bodo videli drugi, da jih bomo navdušili in da nam bodo izrekli priznanje, nas pohvalili?

‘Seveda, vse delamo zase’ bi verjetno odgovorili.
A res? Kupimo najboljši GSM, kar se ga da dobiti, nosimo le oblačila znanih (in dragih) blagovnih znamk, se do skrajnosti izklesamo v fitnesu, želimo si najvišjih ocen na faksu, želimo imeti najboljšo službo … Vse le za osebno zadovoljstvo in zadoščenje?

Psihologa dr. Laura L. Smith in dr. Charles H. Elliot v svoji knjigi v zvezi s tem predlagata, da izvedemo test – predstavljajmo si, da nihče ne bi nikoli vedel za nobeno od pomembnih stvari, ki jih v življenju počnemo, niti pozitivno niti negativno in nas ne bi niti hvalil niti obsojal. Če bi v takih okoliščinah živeli drugače kot živimo sicer, pomeni, da ‘plešemo, kot nam žvižgajo drugi’ in se moramo naučiti živeti zase.

Brez dvoma je izvor take življenjske naravnanosti v otroštvu, ko smo bili veseli, če smo bili deležni pohvale, bili pridni in sploh super, na drugi strani žalostni, če te pohvale ni bilo. Vendar pa nas tak vzorec spremlja še veliko dlje. Težava s priznanjem drugih je v tem, da je to le trenutno – osebe, ki nam dajo priznanje prav gotovo ne razmišljajo vedno o nas, živijo pač svoja življenja – le sami pa smo vedno ‘s seboj’ in zato veliko več šteje naše zadovoljstvo, ne-pogojeno s priznanjem drugih.

Morda pa niti ni treba imeti tako slabe vesti, saj je ‘bolezen’ kar usidrana pri Slovencih kot naciji. Že kar pregovorno je rečeno, da nam je pomembno le, da je npr. naš avto boljši kot sosedov – zadovoljstvo pa seveda traja le toliko časa, dokler ne odkrijemo druge stvari, kjer nas boleče primerjanje s sosedom spravi v novo tekmovalnost. Vprašanje je, kakšno zadovoljstvo nam to povzroča.

Živeti ambicije svojih staršev je podobna ‘bolezen’ – nekateri starši, ki v svojem življenju niso uspeli izživeti svojih ambicij, lahko z njimi obremenijo svoje otroke. Ti otroci so ‘obsojeni’ na to, da bodo najboljši športniki, glasbeniki, igralci … in ti otroci lahko pozabijo na svoje želje in jih v celoti podredijo željam in pričakovanjem staršev. Primeri otroških lepotnih otroških tekmovanj iz Amerike so tu lahko vzorčen primer, kljub temu pa tudi nam takšna ‘praksa’ očitno ni docela tuja – zadnji očiten primer smo lahko zasledili pri šovu Slovenija ima talent, ko se je kar nekam preveč vneta mati enega izmed neuspešnih tekmovalcev drla na žirijo, da ‘to ni fer’, da so se v svoji oceni pač morali zmotiti.

Da sklenem … ne maram kritizirajočih prispevkov, kjer je na dolgo in široko razpredeno o nekem problemu, do meja brezizhodnosti prikazana ‘črnino’ situacije, ni pa nakazana vsaj smer razmišljanja, če že ne rešitev predstavljenega problema, zato se bom potrudil biti boljši.

Rešitev je verjetno iskati v smeri, da – najprej ta vzorec pri sebi opazimo in si ga priznamo, smo nanj pozorni in potem bomo v konkretnih situacijah morda lahko ugotovili, da se nečesa ne lotevamo zato, ker nam nudi užitek in zadovoljstvo, ampak dejansko iz nekakšne bolečine, da bi dobili priznanje od drugih. Ob tem si kar hedonistično priznajmo, da je našemu užitku vseeno vredno dati prednost.