SAS dobil večino

Študentske volitve pod okriljem ŠOU v Ljubljani, ki so letos potekale 24. in 25. oktobra, niso prinesle nič novega.

6984 študentov, kar predstavlja 12-odstotno udeležbo, je največ glasov v konkurenci skupine Modrih in Neodvisnih ponovno zaupalo kandidatom Samostojne akademske skupine (SAS), obarvane v tradicionalno oranžno, ki bo tako nadaljevala dvoletno vladanje na študentskem prestolu. Največ študentov (okrog 900) se je volitev udeležilo na Ekonomski fakulteti, kjer so bile študentom na izbiro tri liste (A, B, C). Visoko volilno udeležbo glede na celoten odstotek udeležbe so beležili še na Fakulteti za upravo in Fakulteti za elektrotehniko, najmanjša pa je bila na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, kjer so bili oddani zgolj trije glasovi.

Krofi niso  (več) pomembni
Po besedah Jerneja Buzetija, predsednika SAS, je njegova skupina uspešen rezultat, ki v Študentskem zboru pomeni večino (več kot 23 poslancev), dosegla na podlagi dobrega programa in resnega pristopa: “S poštenim, resnim in odgovornim pristopom smo dosegli rezultat, s katerim smo zelo zadovoljni in ki dokazuje, da študentje zaupajo vodenje ŠOU v Ljubljani Samostojni akademski skupini. Naša skupina je veliko pozornost namenila tudi dobrim kandidatom in programu, kar se je ponovno izkazalo za ključno in bolj pomembno kot pa deljenje krofov, pijače itd.” Zanimivo, tudi na drugi strani, v taboru skupine Modrih, so z rezultati kljub porazu zadovoljni: “Z veseljem lahko povem, da sem rezultata izida volitev v Študentski zbor zelo vesel,” nam je povedal vodja Modrih Boris Kaučič. O tem, kaj je prevesilo tehtnico na stran SAS, pa pravi: “Sam nisem mnenja, da se je tehtnica kamorkoli prevesila. Trenutno je le zanihala in je samo stvar dialoga, kam se bo prevesila.” Pa bo sam še naprej opravljal predsedniško funkcijo največje opozicijske skupine? “Predsedniško funkcijo poslanske skupine Modrih bom opravljal samo, dokler imam mandat v Študentskem zboru. Ob novem konstituiranju Študentskega zbora bom seveda funkcijo vodje poslanske skupine predal drugim poslancem in poslankam. Sem pa za to, da se novemu vodstvu v Študentskem zboru pomaga do tolikšne meje, da lahko splava in se tako staro vodstvo umakne.”

Težjih kršitev tokrat ni bilo
Pravilnik o volitvah, ki med drugim prepoveduje deljenje hrane in pijače v času volitev, tokrat kljub vsemu ni doživel večjih kršitev. Janoš Kavnik, predsednik Volilne komisije, tako meni, da so bile volitve popolnoma kredibilne: “Ocenjujemo, da so bile volitve korektno, demokratično in kredibilno izvedene.” Nadzor nad volitvami je, kot določa Volilni pravilnik, izvajalo 12 volilnih inšpektorjev, vsak pa je imel svoje zadolžitve in naloge nadzora. Inšpektorji predstavljajo glavni vezni člen med vodstvom  ŠOU in Volilno komisijo ter izvajalci volitev. Kljub temu, kot pravi Kavnik, pomanjkljivosti pri nadzoru še vedno obstajajo: “Z nobenim pravilnikom in aktom Statuta ŠOU ni natančno opredeljeno, kakšne so pristojnosti inšpektorjev in drugih nadzornih organov glede raznoraznih fizičnih ukrepov. Zatorej lahko Volilna komisija kot končna poda samo opažanja, zaznamke v zapisnikih o morebitnih kršitvah, te pa kasneje razrešuje in o njih razpravlja Senat ŠOU.” Kljub temu je zadeve po njegovem mnenju moč spremeniti na bolje: “Izboljšave so seveda na dlani, le strniti in zapisati jih je potrebno v pravilno obliko v Volilni pravilnik in Pravilnik o volilni kampanji.”

Negativna propaganda kot protiorožje?
Kljub Volilnemu pravilniku, ki naj bi služil resnemu, kredibilnemu in demokratičnemu izvajanju volitev, v ozadju teh še vedno obstajajo poskusi diskreditiranja določenih posameznikov. Buzeti tako meni, da je bila njegova skupina letos tarča negativnih dejanj njihovih nasprotnikov: “Tudi na letošnjih študentskih volitvah se na žalost nismo mogli  izogniti negativni propagandi, ki so jo sprožile naše nasprotne skupine. Toda v Samostojni akademski skupini smo se raje ukvarjali s stvarmi, ki so koristne za študente in ki so jim polepšale študijske dneve. A nekaterim očitno še vedno več pomeni omadeževanje nekoga, ki naredi nekaj dobrega za študente.” Kot kaže, je negativna propaganda obstajala, toda Kaučič zanika svojo vpletenost: “Že mogoče, da so se komu podtikale kakršnekoli stvari, a to je stvar nekaterih posameznikov in menim, da naj osebne zadeve urejajo kje drugje. Sam nikoli nisem zagovarjal negativne kampanje, ki se prehitro sprevrže v pljuvanje v lastni koš. Sicer pa – kjer je dim, tam je tudi ogenj.”

Kako bo videti nova študentska vlada?
Ker  mandat za novo študentsko vlado kot zmagovalka volitev nosi SAS, nismo mogli mimo vprašanja o tem, ali obstajajo možnosti sodelovanja zmagovalne skupine s katero od ostalih dveh skupinam: “V naši skupini smo bili vedno odprti za sodelovanje in tako bomo ravnali tudi v tem primeru,” diplomatsko odgovarja Buzeti, ki ga nekateri povezujejo s predsedniškim mestom ŠOU v Ljubljani. Sam o tem pravi: “Predsedniško mesto ŠOU v Ljubljani predstavlja odgovorno funkcijo. Toda v naši skupini se bomo o vseh funkcijah, ki jih bodo zasedli ljudje, ki si določene funkcije tudi zaslužijo, odločili kot skupina. Torej sem tudi jaz morebitni kandidat za kakšno od funkcij,” zaključuje Buzeti, ki je v svoji krstni sezoni na predsedniškem mestu SAS popeljal do drugega zaporednega mandata. Kaučič na drugi strani pričakuje, da bodo poslanci v Študentskem zboru stopili na njihovo stran: “Imamo neko vizijo in bi jo radi uresničili. Upam, da nam bodo študentski poslanci in poslanke namenili svoj glas in da bomo lahko uresničili zadano.” Sicer pa naj bi se študentska vlada v novi podobi konstruirala v začetku decembra, še prej (konec novembra) pa naj bi svojo (re)konstrukcijo doživel tudi Študentski zbor.

Tadej Buzeti

Klub študentskih družin Slovenije je bil zaradi premajhne udeležbe prisiljen odpovedati Okroglo mizo o problematiki študentskih družin. Svojo udeležbo sta potrdili le Darinka Kabelka iz Študentskih domov v Ljubljani in Nevenka Kanduč, podsekretarka v sektorju za stanovanja na MOP.

Svojo odsotnost pa so sporočile samo Alenka Švab iz FDV, Srna Mandič iz FDV in Jožka Hegler iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Ostali povabljeni, Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, Majda Erzar iz Direktorata za družino na MDDSZ, Štefan Kociper iz Direktorata za socialne zadeve na MDDSZ, Skupnost Centrov za socialno delo Slovenije in Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic, se na naše vabilo sploh niso odzvali.
Največja težava, s katero se soočamo v Klubu študentskih družin Slovenije, je protizakonito dodeljevanje denarne socialne pomoči. Nekateri centri za socialno delo namreč v dohodke štejejo preživnino staršev, drugi pa ne. Nekateri odštejejo tudi 55 odstotkov, če študenta starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana pri dohodnini, češ, da mu je s tem zagotovljena prehrana in bivanje v celoti, drugi CSD pa tega ne storijo. Če torej študent s starši nima stikov, jim težko prepreči, da ga ne bi uveljavljali kot vzdrževanega člana. CSD ne razumejo, da je študentska družina samostojna celica, ki ni del primarne družine. Pri uveljavljanju republiške štipendije obravnavajo študentsko družino kot samostojno družino in tako bi morali ravnati tudi CSD.

Člani Društva študentov medicine Slovenije že četrto leto osveščamo širšo slovensko javnost o drogah in zasvojenosti, podiramo stereotipe in tako skušamo zmanjšati tabuiziranost same teme in stigmatizacijo uporabnikov.

Naš pristop je objektiven. Ne postavljamo se v vlogo sodnika, ne govorimo, kaj je prav in kaj ni, temveč zgolj želimo s podajanjem znanstveno preverjenih informacij posameznikom omogočiti, da si izoblikujejo ustrezen odnos do drog. To pa je mogoče le s poznavanjem dejstev!

Kakšne so etične dileme pri obravnavi odvisnikov? Kakšno je delo slovenske policije na področju drog? Na kakšen način psihoaktivne substance delujejo na možgane? Kako se razvije odvisnost? In ko preventiva ne zadošča, kako poteka zmanjševanje škode in zdravljenje odvisnosti? Na izobraževanju o drogah in zasvojenosti, ki je potekalo od 8. do 10. novembra na Medicinski fakulteti, so strokovnjaki z različnih področij, ki se obravnavane tematike tako ali drugače dotikajo, odgovorili na ta in še mnoga vprašanja ter podali zanimiva dejstva o drogah in zasvojenosti.

In odpravili smo se na motivacijsko-izobraževalni vikend, ki smo ga pripravili za vse, ki so želeli pri našem projektu bolj aktivno sodelovati. Ob različnih delavnicah s področij timskega dela, vrstniškega izobraževanja in motivacije smo nadgradili svoje znanje in se odlično povezali kot skupina. Seveda pa je bil motivacijski vikend tudi priložnost za druženje, spoznavanje in zabavo.

15. in 16. novembra pa smo osveščali tudi vas! Po fakultetah Univerze v Ljubljani in v centru Ljubljane smo mimoidočim razdelili brošure z informacijami o najbolj razširjenih drogah pri nas, o njihovih učinkih, tveganjih in ukrepih pri predoziranju ter z informacijami, kam se lahko obrnemo, ko se vprašanja ali problemi v povezavi z drogami pojavijo. V sodelovanju s študentskimi klubi in Dijaško organizacijo Slovenije pa smo akcijo osveščanja širše slovenske javnosti razširili na nacionalni nivo.

Zveni zanimivo? Če se nam želite pridružiti ali pa nadgraditi svoje znanje o drogah in zasvojenosti, vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.osvescen.org, kjer so podane informacije o drogah ter podrobnosti o dejavnostih projekta in kontaktni naslovi.

Osvesti se, to se tiče vsakogar!

Katja Matovič & Tina Korač

Pripravljen načrt ukrepov za dosego učinkovitejšega sodelovanja na področju visokega šolstva v jugovzhodni Evropi

Med 19. in 22. oktobrom je v Ljubljani na pobudo in v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Univerze v Ljubljani (UL) potekala Konferenca rektorjev in študentskih predstavnikov jugovzhodne Evrope. Rektorji in študentski predstavniki Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Romunije in Slovenije so na konferenci razpravljali o prenovi študijskih programov in mobilnosti v tej regiji ter skupnih projektih na področju visokega šolstva.
Med konferenco je bilo podpisanih devetnajst memorandumov in dva sporazuma o sodelovanju med UL in univerzami jugovzhodne regije ter ustanovljen štipendijski sklad. Njegova soustanoviteljica družba BTC d. d. bo že v letu 2007 omogočila izmenjavo šestdesetim študentom iz jugovzhodne Evrope. V razpravah so sodelovali tudi predstavniki pristojnih ministrstev, ki so prisluhnili glavnim problemom oz. oviram pri mobilnosti v tej regiji – zapletenim formalnim postopkom pridobivanja viz in začasnih dovoljenj za bivanje ter priznavanja izobrazbe.
Rezultat tega srečanja rektorjev in študentskih predstavnikov je načrt ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu sodelovanju na področju visokega šolstva v regiji.

Naj spomnimo, da je februarja letos v Ljubljani že potekalo mednarodno srečanje študentskih predstavnikov JV Evrope. Razpravljali so o sodelovanju študentskih organizacij JV Evrope, analizirali administrativne in institucionalne ovire pri mobilnosti študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev med državami JV Evrope ter podpisali pisma o sodelovanju. Takrat je bila tudi zasnovana ideja o prvi rektorski in študentski konferenci v Ljubljani, ki se  je osem mesecev kasneje tudi uresničila.
Ker je mobilnost eden od temeljnih pogojev uresničitve Bolonjskega procesa, je bil cilj rektorske in študentske konference prispevati k rešitvam na področju mobilnosti v tej regiji.

Udeleženci konference so med zaključki na področju mobilnosti izpostavili intenzivnejše sodelovanje univerz in študentskih organizacij regije pri evropskih programih Tempus; povečanje podpore obstoječim programom mobilnosti; vzpostavitev kakovostnih storitev za tuje študente v okviru mednarodnih pisarn univerz; vzpostavitev oz. okrepitev vloge pisarn ENIC/NARIC ter uskladitev postopkov priznavanja izobrazbe; zagotovitev enakosti tujih in domačih študentov pri plačevanju šolnin; zagotovitev predavanj v tujih jezikih in tečajev učenja jezika države, v kateri tuji študentje študirajo;  zagotovitev prenosljivost štipendij in dotacij; zagotovitev tutorstva tujim študentom; zagotovitev namestitev tujim študentom oz. pomoči pri iskanju namestitev; vplivanje na poenostavitev postopkov pridobivanja zdravstvenih dovoljenj, viz, in dovoljenj za bivanje.

Sprejeti zaključki s področja zagotavljanja kakovosti na univerzah in drugih visokošolskih institucijah so razvoj kulture kakovosti;  vzpostavitev sistema notranjega zagotavljanja kakovosti; oblikovanje kriterijev kakovosti; oblikovanje skupine strokovnjakov in študentov, ki bodo do ustanovitve agencij za zagotavljanje kakovosti v regiji izvajali strokovne preglede in vrednotenje kakovosti; sodelovanje z vsemi partnerji v visokem šolstvu; zgledovanje po dobrih primerih univerz oz. drugih visokošolskih institucij na tem področju; zagotovitev razmer, v katerih študentje in drugi partnerji v visokem šolstvu sodelujejo v nacionalnih evalvacijskih in akreditacijskih organih kot enakovredni partnerji.

Na področju visokošolske zakonodaje (v povezavi s študentskim organiziranjem) so udeleženci konference sprejeli ugotovitve oz zaključke, da sedanja organiziranost visokošolskih institucij ovira dosledno implementacijo bolonjskega procesa, zato se mora preoblikovati v skladu z izzivi bolonjskega procesa, ter da morajo biti vsi partnerji v visokem šolstvu vključeni v implementacijo reform na nacionalni ravni, v vse pristojne visokošolske organe ter v načrtovanje in pripravo študijskih programov.

 Rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič in minister za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani Borut Čeh sta ob zaključku konference izrazila zadovoljstvo z opravljenim delom, saj so bili uresničeni nameni srečanja. V prihodnosti bo sodelovanje z jugovzhodno Evropo ostalo ena od prioritet Resorja za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani in UL. Z vse več podobnimi iniciativami, v katere bodo vključene univerze, državni organi in druge institucije, pa je v bližnji prihodnosti v jugovzhodni regiji mogoče pričakovati sodoben visokošolski prostor, ki bo omogočal prosto mobilnost  študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev.

Zakaj država ne mara študentov? Zakaj nam ne pustijo, da bi se čim prej osamosvojili in ustvarili družino? Zato, ker enostavno ne vedo, kako je biti študent dandanes. Sami so se namreč šolali v Titovih,  socialističnih časih, ko je za malega človeka bilo zelo dobro poskrbljeno.

Zadnji dve leti marsikateremu študentu ni bilo jasno, kaj pravzaprav hoče država z davčno zakonodajo storiti. Bili smo nekajkrat na ulicah in zahtevali svoje pravice ter nekaj malega dosegli. Vseeno pa se je vlada na tem področju pokazala kot dokaj trden in močan sogovornik, ki ne popušča. Škoda, da ji te odločnosti manjka na tistih področjih, kjer so lobiji najmočnejši. Verjamem, da bi posledično prihodki v državno blagajno sunkovito narasli in tako ne bi bilo potrebno ”pritiskati” na študentski sektor z dokaj nelogičnimi in nerazumljivimi zahtevami.
Kakšna je davčna zakonodaja za študenta za leto 2006? Vsak študent, ki je v tem letu delal prek študentskega servisa, bo moral oddati dohodninsko napoved. Splošna davčna olajšava pa ni za vse študente enaka. Vsi študenti namreč ne morejo uveljavljati višje olajšave, ki znaša 1.200.000 sit. Do nje niso upravičeni tisti, ki nimajo statusa (pavzerji) ter starejši od 26 let, ki lahko koristijo splošno davčno olajšavo le v višini 604.330 sit. (razen, če so se vpisali na študij pred 26. letom, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij pa največ za dobo štirih let od vpisa). Pravzaprav lahko rečemo, da se trenutna davčna zakonodaja deli na “pridne” in “nepridne” študente. Vkolikor študentu pač ni uspelo narediti vseh izpitov pravočasno in mora zato pavzirati, bo kljub sicer več prostega časa za delo imel nižjo davčno olajšavo, ki mu bo znižala zaslužek. Poleg tega, da mu bo država ob vsakem nakazanem znesku trgala 22.5 % (kar je veliko za povprečnega študenta) bo tudi budno pazila, da ”nepridni” študent ne bi zaslužil več kot 604.330 sit. Če bo prekoračil ta znesek, mu država ne bo vrnila nazaj vse akontacije, ki si jo je med letom jemala, ampak si bo del zadržala. Torej, več kot bo študent zaslužil, več si država vzame. No, poglejmo preprosti izračun, kako to izgleda v praksi:

Predpostavimo, da ima mesec v povprečju 22 delovnih dni in da študent dela ”standardnih” 164 ur (v povprečju sedem ali osem ur na dan) na mesec in je na uro plačan 900sit/h. Koliko študentu ostane denarja, ko si država vzame svoj delež.

Na mesečni ravni:
(164ur * 900sit) 147.600 – 33.210 (akontacija 22,5 %) = 114.390 sit

Na letni ravni:
(12 * 147.600 sit) 1.771.200 – 398.520 (akontacija 22,5 %) = 1.372.680 sit

Torej, država bi si od mesečnega zaslužka vzela 33.210 sit, od letnega zaslužka pa kar 398.520 sit. No, in ker je s takim načinom dela študent presegel cenzus 604.330 sit, mu država ne bo vrnila vse akontacije nazaj. Davčni izračun za leto 2006 sledi tako:

Davčni izračun študenta z nižjo davčno olajšavo za leto 2006:

Skupaj zaslužki 1.771.200
Normirani stroški -10% 177.120
Olajšava za posebne namene 2% 31.882
Splošna olajšava 604.330
Posebna osebna olajšava 0
Osnova obdavčitev  957.868
Dokončna obdavčitev 153.259
VRAČILO DOHODNINE (398.520 sit – 153.259sit) 245.261 sit

več: www.studentski-servis.com/ess/izracun.php#izracun

Študent bo torej od 398.520 sit nazaj dobil 245.261 sit, 153.259 sit pa si bo država vzela.
Sporno je tudi to, da s takim načinom študentje pravzaprav brezobrestno posojamo državi naš težko prigarani denar, da ga le-ta brezobrestno obrača.
No, ostali ”pridni” študentje, ki imajo status študenta za tekoče šolsko leto, lahko uveljavljajo davčno olajšavo v višini 1.200.000 sit, ne smejo pa zaslužiti več kot 1.600.000 sit. Če bodo presegli dovoljeno mejo le za 1 tolar, bodo plačali državi približno 250.000 SIT dohodnine.
V prihodnje pa se nam obetajo še slabši pogoji.  Splošna davčna olajšava za leto 2007 bo za vse študente enaka in se bo znižala z 1.200.00 na približno 650.00 sit, kar pomeni, da se bo študentom zaslužek še dodatno zmanjšal. Slaba novica je tudi, da se bo ukinila davčna olajšava za stanovanje, ki je znašala 4 %. Vladna koalicija je s tem obremenila vse mlade državljane, ki bi si želeli ustvariti lasten dom in samostojno družino. Tak ukrep je tudi v nasprotju z obljubljami in izjavami, ki so jih dajali najvidnejši politiki vladne koalicije mladim, češ ”da bodo prav za mlade in mlade družine oblikovali prijazno stanovanjsko politiko”. Naj samo spomnim, da naj bi Slovencev ob taki nataliteti, kot je bila v zadnjih 15 letih, leta 2050 bilo le še 1,5 mio prebivalcev v Sloveniji. Ni čudno, saj se mladi odločajo za otroke vse bolj pozno, saj se enostavno ne morejo postaviti na svoje noge. Država mladim praktično onemogoča samostojnost. Po drugi strani pa vlada gre na roko upokojencem, čeprav celo iz Bruslja pošiljajo alarm, da je pokojninska reforma napačno zastavljena in gre na škodo mladim, kateri bodo učinke občutili že čez nekaj let.

Zaradi take davčne politike, ki naj bi ”razbremenila gospodarstvo in malega človeka”, naj bi v državnem proračunu nastala proračunska luknja težka okoli 110 mrd sit. Vlada že razmišlja, kako bi tako finančno luknjo pokrila, nejverjetnejši scenarij pa se zdi, da bodo v letu 2008 enostavno dvignili DDV iz 8.5 % na 9 % in iz 20 % na 21 %, torej se bodo vsi življenski stroški podražili. No, kljub vsemu pa ima zgodba tudi pozitivno stran. Volitve bodo v manj kot dveh letih, takrat pa lahko pričakujemo, da bodo politiki do mladih bolj prijazni in razumljivi, saj bodo navsezadnje naše glasove potrebovali prav vsi.

Predrag Rajčič

Po prvih podatkih je v študijskem letu 2006/2007 v visokem šolstvu 91.582  dodiplomskih študentov. Oktobra se je končal vpis na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je zbralo prve podatke o vpisanih študentih. V študijskem letu 2006/2007 je v visokem šolstvu vpisanih 73.255 študentov (brez absolventov – lani 73.967). Merjeno v odstotkih, je še naprej največ študentov na Univerzi v Ljubljani, in sicer 62,5 %, na Univerzi v Mariboru je 26 % študentov, na Univerzi na Primorskem 5,9 %, na Univerzi v Novi Gorici in samostojnih visokošolskih zavodih so jih vpisali 5,6 %. Javne visokošolske zavode (univerze) si je za študij izbralo 86.470 študentov, zasebne s koncesijo 1.978 študentov, 3.134 študentov pa zasebne zavode brez koncesij. Od 88.448 študentov na javnih in koncesioniranih zavodih je 18.132 absolventov.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan se je sestal z vodstvi ljubljanske in mariborske univerze ter Univerze na Primorskem in Študentske organizacije Slovenije. Predstavil jim je Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. Uredbo je minister dr. Jure Udeleženci sestanka, rektorici dr. Andreja Kocijančič in dr. Lucija Čok ter prorektor dr. Dušan Radonjič s sodelavci ter predsednica ŠOS Saša Albreht s sodelavcem so se strinjali s fleksibilnostjo uredbe. Skrbi pa jih večji odstotek ( do 6 odstotkov) sredstev, ki naj bi bila namenjena razvojnim nalogam univerz oziroma drugih visokošolskih zavodov. Zato so se dogovorili, da se strokovne službe ministrstva in univerz ter Študentske organizacije Slovenije sestanejo še enkrat, da uredbo dokončno uskladijo.