Cena letalske vozovnice je odvisna od več dejavnikov, kot so čas nakupa, destinacija, letalska družba, sezona, zato je težko predvideti, kdaj bo najcenejša. Vendar obstaja nekaj osnovnih pravil, ki ti omogočajo, da za izbrano destinacijo dobiš čim cenejšo možnost.

STA Ljubljana svetuje, da bodite pred nakupom letalske vozovnice pozorni na sledeča dejstva:
– bolj fleksibilne datume odhoda in povratka imaš, večja je verjetnost za ugodnejšo varianto, včasih veliko razliko v ceni pomeni že en sam dan,
– ljubljansko letališče je eno manjših v svetovnem merilu, kar pomeni, da so leti pogosto dražji kot iz drugih bližnjih letališč, zato si je vredno pogledati odhode iz Celovca, Gradca, Trsta in Zagreba ter tudi iz Münchna, Dunaja, Benetk ali celo Milana,
– preveriti je treba različne prevoznike, včasih so tudi tisti cenejši nekoliko dražji in obratno, treba se je vprašati, kaj ti pomeni več, za kvaliteto in ugled letalske družbe, boljšo hrano, svoj ekran na sedežu in bolj prijazne stevardese boš plačal par sto evrov več,
– pomembna je tudi veljavnost vozovnice: najcenejše so enomesečne,
– vozovnico kupi takoj, ko veš točne možne datume odhoda in povratka, z zapolnitvijo mest na letalu se praviloma cena viša; kar ne pomeni, da tik pred odhodom ne moreš dobiti dobre cene, le verjetnost je manjša,
– v določenem obdobju so karte za vse destinacije bistveno dražje, to je v mesecu juliju in avgustu ter od srede decembra do srede januarja; takrat so cene vozovnic občutno višje, zato skušaj svoje potovanje načrtovati izven teh mesecev,
– praviloma so leti cenejši na večja letališča, zato je včasih bolje leteti na neko večje letališče in si potem priskrbeti notranji let do končne destinacije ali celo potovati na kakšen drug način, manjša in odročna letališča so občutno dražja; torej ne zapiči se v eno destinacijo, ampak si jih raje izberi več in premisli, kaj se ti dejansko bolj splača,
– po Evropi se splača leteti konec tedna, saj so cene sredi tedna višje zaradi poslovnežev,
– včasih letalska družba objavlja na svojih spletnih straneh posebne akcijske cene, zato se prijavi na prejemanje obvestil na elektronski naslov.

Vsaka situacija oziroma destinacija ima svoje specifične rešitve, zato se je vedno dobro posvetovati z letalskim agentom, ki ti lahko pomaga in najde možnosti za konkretno situacijo.

Priporočljivo je narediti še riziko odpovedi potovanja, ki ti omogoča povrnitev stroškov v primeru zdravstvenih težav in drugih dokazljivih razlogov. Pri STA Ljubljana pravijo, da so vse študentske vozovnice veljavne eno leto.
Zelo pomembno je, da pri rezervaciji poveste pravilno ime in priimek, kot so objavljeni v veljavnih potnih dokumentih. V primeru, da potnik ob rezervaciji ne navede pravilnih podatkov, je odgovoren za vse stroške oziroma posledice, nastale zaradi napačnih podatkov.
STA Ljubljana, kot del največje svetovne agencije STA Travel, je edina agencija v Sloveniji, ki ponuja posebne študentske cene, ki so na voljo tako študentom kot tudi mlajšim od 26 let, ki so brez statusa. Pri teh kartah lahko privarčujejo tudi do 300 EUR.

Ksenija Gider

V času študija je smiselno opraviti tudi določena dodatna izobraževanja in izpopolnjevanja. Ta so lahko zelo koristna in velika prednost pri iskanju zaposlitve. V času velikih sprememb in vse bolj specifičnih potreb po znanju se udeleži čim več tečajev in seminarjev tako s področja študija kot tudi splošnih.

Neformalno izobraževanje
Namenjeno je pridobivanju, obnavljanju, razširjanju, posodabljanju in poglabljanju znanja. Za razliko od rednega izobraževanja se ne dokazuje z javno veljavno listino. Je integralni del koncepta vseživljenjskega izobraževanja in ena izmed ključnih usmeritev izobraževanja 21. stoletja. Lahko ga razumemo kot odgovor na izzive, ki jih prinašajo hitre spremembe sveta.
Skozi neformalno izobraževanje posameznik odkriva lastna veselja in interese. To so prvi in osnovni koraki pri načrtovanju poklicne poti. Neformalna izobraževanja lahko beležiš v Nefix, kjer zapisuješ, kaj vse si v življenju počel in kakšne izkušnje si si nabral. Služi torej imetnikovi osebni evidenci izobraževanj in drugih aktivnosti, ki se jih je udeleževal. Vpisovanje znanj in kompetenc nadgrajuje tvojo osebno rast, z njim nadgradiš življenjepis, hitreje prepoznaš priložnosti za praktično uporabo znanja, po želji se lahko vpišeš tudi v bazo, v kateri bo lahko potencialno podjetje zasledilo tvoj interes za delo.
Vanj vpisuješ pridobivanje znanj z aktivnim in odgovornim delom na projektih, znanj z delom preko študentskih servisov, v organiziranih oblikah izobraževanj (tečaji in seminarji), na taborih in s prostovoljnim delom, pridobivanje izkušenj v tujini in ostale načine pridobivanje znanj. Znanja se ocenijo s pomočjo izvajalca izobraževanja, ki ga oblikuje v popoln opis znanj in vedenj. Lahko pa novo znanje vpiše tudi sama odgovorna oseba pri organizaciji, pri kateri si novo znanje pridobil. V obeh primerih mora vpis s podpisom in žigom potrditi odgovorna oseba pri organizaciji, kar daje vpisu verodostojnost.

Katera dodatna znanja pridobiti:
– v zadnjem času je zelo veliko ponudb tujih jezikov, razmisli, katere obvladaš in se vpiši v kakšnega novega ali pa obnovi oziroma osveži znanje jezika, ki ga že nekaj časa nisi uporabljal,
– spoznaj in prouči nove računalniške programe s tvojega strokovnega področja ali splošno uporabne,
– zelo dobrodošla so tudi izobraževanja za pridobivanje kompetenc, kamor spadajo npr. načrtovanje kariere, letni razgovori z zaposlenimi, priprava spletnih strani, sodobni poslovni bonton, učinkovito elektronsko komuniciranje idr.,
– veliko programov izobraževanj (predavanj) najdeš na spletni strani ŠOU Ljubljana: http://www.sou-lj.si/novo/index.php?option=com_content&task=category§ionid=31&id=50&Itemid=177
– veliko športnih programov ponuja ŠOU Šport: http://www.sousport.si/.

Večina ponudnikov izobraževanj ima za študente pripravljene posebne cene ali posebne popuste.

Ksenija Gider

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu. V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti.

Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar …), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade.
Napoved za dohodnino mora oddati vsak, ki je v koledarskem letu imel obdavčljive prihodke višje od splošne olajšave. Za leto 2009 znaša splošna olajšava 3.051,35 €, za leto 2010 pa 3.100,17 €. Več informacij nam je posredovala Carmen Vodovnik, nadzorni kadrovski referent e-Študentski Servis.

Na strani http://www.studentski-servis.com/Studenti/Dohodnina/Napoved-za-dohodnino najdemo vse informacije o dohodninski napovedi za leto 2009 za študente. Tu so zbrane vse informacije glede akontacije dohodnine, napovedi za dohodnino, olajšave, primeri izračunov ter pogosta vprašanja študentov.

Napoved je priporočljivo oddati tudi tistim, ki pričakujejo vračilo akontacije dohodnine, znesek obdavčljivih prihodkov pa je nižji od zneska splošne olajšave v tekočem koledarskem letu.

Če vam je bila med letom odvedena akontacija dohodnine in želiš vračilo zneska akontacije dohodnine, skupni obdavčljivi dohodki pa so nižji od zneska splošne olajšave 3.051,35 €, morate napoved za dohodnino oddati sami. Rok za vložitev je 31. 07. 2010, obrazec pa se nahaja na spletni strani DURSA.

Novosti
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja nov zakon, imenovan Zakon o malem delu, v katerega naj bi v prihodnji ureditvi bilo zajeto tudi študentsko delo. Predlog Zakona o malem delu je bil prvič javno predstavljen 12. 03. 2010. Dne 29. 03. 2010 je MDDSZ objavilo dopolnjen predlog (http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/). Zbiranje pripomb in predlogov na zakon v okviru javne razprave poteka do 12. 04. 2010. Zakon predvideva uveljavitev s 01. 06. 2011.

Mojca Buh

Študenti smo aktivni na različnih področjih, mnogi med njimi pa so prostovoljci. Definicija prostovolnega dela:
Prostovoljsko delo je aktivnost posameznika, ki temelji na podlagi svobodne, prostovoljne odločitve, jo opravlja za druge ali širšo skupnost in za to ne prejema plačila.

Zadnja raziskava Andreje Črnak Meglič z Inštituta za socialno varstvo pa je pokazala, da so prostovoljci v slovenskih nevladnih organizacijah leta 2004 opravili 1,3 milijona ur, kar ustreza delu 7.125 polno zaposlenih delavcev.

Prostovoljci dajejo svoj čas, svoje sposobnosti in znanje, predvsem pa izkušnje, brez pričakovane materialne koristi, prav zato da bi tudi drugi imeli več možnosti, da v življenju uspejo. Prostovoljci spoznavajo potrebe drugih, ščitijo njihove pravice in nas spomnijo, da je dajanje izredno pomembno, saj je tesno povezano s sprejemanjem, ki daje prostovoljcem novo energijo in mnogim smisel svojega življenja.

Andreja Svete, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, nam je posredovala informacije o prostovoljstvu. Posredovala nam je povzetek mini raziskave, ki jo je opravil njen sodelavec Primož Jamšek, ki je pripravil vprašalnik za organizacije. Na vprašalnik je odgovorilo 93 organizacij, od tega 54 nevladnih organizacij in 39 javnih zavodov. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2008 aktivnih 183.025 prostovoljcev, ki so opravili 14.694.588 število prostovoljskih ur.

Zakaj se mladi odločajo za prostovoljno delo?
Mladi se najpogosteje odločajo za prostovoljsko delo, ker si želijo pridobiti izkušnje pri delu z ljudmi, ker želijo delati kaj koristnega ali ker želijo pomagati ljudem v stiski. Največ prostovoljcev dela v mladinskih organizacijah (mladinskih centrih, svetih, društvih, klubih …), centrih za socialno delo in svetovalnih centrih in v domovih upokojencev. Najpogosteje prostovoljsko delajo na področjih družbenega vključevanja, socialnega varstva in prostega časa. Najpogostejše naloge oz. vrste dela, ki jih opravljajo mladi prostovoljci, so nudenje učne pomoči, družabništvo in spremstvo, vodenje ali pomoč pri izvedbi projektov, organizacija ali pomoč pri org. dogodkov in izvajanje kreativnih ali mladinskih delavnic.

»Mislim, da vsak od nas želi v tem svetu pustiti svoj pečat, nekaj, kar bo dalo smisel njegovemu življenju. Vse iz med nas bogatijo številna znanja in izkušnje, ki morda v našem vsakdanjiku niti ne pridejo na plano, skozi prostovoljsko delo pa jih lahko ponovno izrazimo. Poleg tega biti prostovoljec ne pomeni le dajanje in razdajanje samega sebe, nazaj dobiš ogromno. S prostovoljstvom pridobiš življenjske izkušnje, nova znanja in veščine, občutek koristnosti, nova prijateljstva, reference pri iskanju zaposlitve in še marsikaj.« Andreja Svete, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.

Festival prostovoljstva mladih
V Sloveniji bo že 11. Festival prostovoljstva mladih, ki bo tokrat potekal od 19. do 25. aprila. V tem času bodo različne prireditve, namenjene poudarjanju pomena prostovoljstva mladih, nagrajevanju prostovoljcev. Prireditve v okviru Festivala so namenjene tudi pridobivanju novih prostovoljcev.
Mladi s svojim entuziazmom poiščejo mnogo družbenih rešitev, zato si želimo, da bi letošnji festival poudaril pomembnost družbene participacije mladih in spodbudil sodelovanje različnih pobud mladih.
Slovenska filantropija bo organizirala osrednjo prireditev Festivala, ki bo potekala v četrtek, 22. aprila 2010, v centru Ljubljane. V dopoldanskem času bomo organizirali večji forumski dogodek za prostovoljce in mentorje, popoldan pa predstavitev prostovoljskih organizacij na stojnicah in spremljajoči animacijski program.

Mojca Buh

Čez nekaj dni, 22. aprila, bo svetovni dan Zemlje. Ozrite se malo okrog sebe in videli boste, kako se je naša Zemlja spremenila.

Ozonska luknja se iz dneva v dan veča. Vse več je poplav, potresov in najrazličnejših naravnih katastrof. Za vse to pa je kriv naš malomaren odnos do narave.

Kaj smo naredili?
Kaj je človeška rasa do sedaj naredila svojemu planetu? V tem stoletju smo uničili skoraj polovico deževnih gozdov. Zalili in zasipavali smo močvirja, polna življenja, in onesnažili koralne grebene, kjer živi mnogo vrst rib. Zastrupili smo gozdove v Evropi in izčrpali veliko travišč v Afriki, širjenja mest, pa tudi razvoja industrije in kmetijstva. Zaradi sprememb, ki smo jih povzročili ljudje s svojimi dejavnostmi, se mnoge živali borijo za obstanek, saj njihovi domovi in zaloge hrane izginjajo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Topijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst.

Ali lahko jaz, nebogljen posameznik, rešujem svet?
Preprečimo nadaljnje naraščanje podnebnih sprememb z varčevanjem – kupimo varčne svetilke, z zniževanjem temperature v hiši lahko prihranimo precej velik delež energije. Ko kupujemo aparate za gospodinjstvo, najprej na njih pogledamo, ali imajo oznako za energijsko varčne naprave. Med naša vsakdanja in obvezna dela spada tuširanje. Namesto, da se vsak dan kopamo v veliki količini vode, uporabimo raje enostavneje in hitrejše tuširanje, in tudi vodo si lahko ogrejemo na manjšo temperaturo. Raje, kot da sedemo v avtomobil in se odpeljemo do najbližnje trgovine, vzemimo kolo ali pa se odpravimo peš. Kmetje vedno bolj posegajo po gozdovih. Gozd daje veliko kisika za življenje ljudi in rastlin, in če se bo krčenje gozdov nadaljevalo še tako naprej, se lahko vprašamo, od kod bomo nadomestili izgubljen kisik.

Polonca Štritof, Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
»Ravnanje s planetom Zemlja je zelo mačehovsko. Prebivalci Slovenije se obnašamo tako, kot da bi na voljo imeli 5 Zemelj in ne le ene, za vse naše želje in umetno ustvarjene potrebe. Potrošništvo je največja rakava rana Zemlje. Ljudje nakupujemo brez meja, stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, vse v hrepenenju, da bi nekaj zapolnilo našo notranjo praznino. Kopičenje stvari na simbolni ravni obljublja prav to, vendar pa nima te moči, zato še naprej kupujemo … Tudi reklame igrajo na to našo nezavedno hrepenenje in obljubljajo srečo. Narava se je začela našemu ravnanju upirati. Sprašujemo se, kakšna katastrofa se bo morala zgoditi, da bo prišlo do spremembe vrednot, do katere mora priti, saj bomo sicer uničili same sebe. Žalostni smo, ko vsak dan opazujemo brezbrižnost ljudi. Ko se z njimi pogovarjamo, mnogokrat rečejo …”ne, temu se pa ne bi mogel odpovedati, to imam preveč rad”. Vendar pa se ne zavedamo, da je takšno razmišljanje podobno temu, da se odločamo med sladoledom in obstojem. Kaj bi izbrali? Ljudem je treba vrniti moč, odgovornost za svoje ravnanje. Razpaslo se je razmišljanje, da je za vse odgovorna država. Vendar pa smo država ljudje in če mi sami ne bomo naredili spremembe, do nje ne bo prišlo. Skratka, čas je, da človeštvo prevzame odgovornost za svoja dejanja in v večji meri začne razmišljati za prihodnost svojih otrok, vnukov.«

Tanja Cegnar, ARSO/MOP/GOV
»Zemlja je v geoloških obdobjih doživela velike in burne spremembe. V njeni zgodovini so se razvile številne uspešne rastlinske in živalske vrste, vsekakor, za najuspešnejšo štejemo ljudi. Postali smo tako uspešni, da trošimo bistveno več dobrin, kot bi jih lahko, če bi želeli ohraniti trajnostno sožitje s planetom. Porabimo preveč energije, surovin, proizvajamo preveč odpadkov, zato se okoljsko ozaveščeni pogosto vprašamo, kako naj zaščitimo planet. Vendar si zastavljamo napačno vprašanje. Vprašati bi se morali, kako naj zaščitimo sebe pred svojim netrajnostnim delovanjem. Ljudje najbolj ogrožamo prav sebe, svojo civilizacijo, na katero smo tako ponosni. Planet lahko ranimo, onesnažimo, povzročimo velike spremembe, a kljub temu bo preživel in si v geološki časovni skali sčasoma opomogel. Naša civilizacija pa ne bo več dolgo vzdržala, če ne bomo zares začeli razmišljati in ravnati v skladu s pravili trajnostnega razvoja.«

Dan Zemlje je dan, da naredimo korak naprej. Eno Zemljo imamo in jo moramo imeti radi, jo ceniti in spoštovati. Vsak naj naredi nekaj dobrega za naš planet, pa čeprav bo to majhen korak. Prav z majhnimi koraki lahko naredimo veliko, posebej še, če nas bo zmeraj več. Pa naj bo to: papirček, ki ga boš pobral, skrbno ravnanje s pitno vodo, varčevanje z energetskimi viri, skrb za okolje, tako šolsko kakor doma … Zemlja ni naša, kot pravi star indijanski pregovor: »Zemljo smo dobili izposojeno od svojih dedov in jo čuvamo za svoje vnuke«.

Mojca Buh

Kaj je ŠMIC? Študentski Mednarodni Informacijski Center je nov spletni portal za študente, ki se je odprl konec februarja, ki je dosegljiv na spletni strani www.smic.si.

Portal bo odslej v pomoč vsem študentom, ki jih zanimajo študijske ali obštudijske aktivnosti v tujini.

Kako je prišlo do nastanka, do izgradnje portala oziroma zakaj? Do nastanka portala je prišlo zaradi vedno večjega zanimanja in odločanja študentov za izobraževanje v tujini. Prav tako se je povečal obseg izvajanja študijskih in obštudijskih dejavnosti v tujini. Na študentski organizaciji smo bili mnenja, da študentje ne dobijo dovolj informacij oz. ne vedo, kakšne možnosti izobraževanja v tujini so jim na voljo. Nekako smo želeli strniti tako programe študijskih izmenjav in praks kot aktivnosti, ki jih izvajajo mednarodna društva in organizacije in vse skupaj predstaviti na portalu. Večina študentov si pod študijem v tujini predstavlja izobraževanje skozi daljše časovno obdobje, s predstavitvijo projektov mednarodnih društev in organizacij pa jih želimo opozoriti, da se lahko zraven študijskih izmenjav odločijo tudi za izobraževanje preko poletnih šol, sezonskih tečajev itd., ki trajajo od deset dni do treh tednov. Študenti težko najdejo in dlje časa iščejo informacije, zato naš portal zajema tudi povezave in podatke, ki so nadvse pomembne pri odločanju za izobraževanje v tujini.

Kdo je ustanovitelj portala? Študentski mednarodni informacijski center – ŠMIC – smo vzpostavili na Oddelku za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Pri vzpostavitvi portala so nam pomagali različni partnerji, ki so nam omogočili objavo vsebin.

Komu je namenjen? Portal je namenjen vsem dodiplomskim ter podiplomskim študentom Univerze v Mariboru. Portal je namenjen zgolj študentom Univerze v Mariboru. Tuje študente informiramo in usmerjamo v sklopu našega oddelka preko osebnih kontaktov in različnih komunikacijskih kanalov. Za tuje študente izdajamo kartice za subvencionirano študentsko prehrano, organiziramo ekskurzije, jezikovne tečaje, športne aktivnosti, družabne večere, razne oglede, predstavitve držav in zabave.

Kakšne informacije dobimo na portalu? ŠMIC študentom ponuja vse informacije o študijskih in obštudijskih aktivnostih v tujini. Na portalu so predstavljeni programi študijskih izmenjav, kot so program Erasmus, Erasmus praksa, Erasmus Mundus, Ceepus, Comenius. Predstavljena so tudi mednarodna društva in organizacije, ki delujejo po fakultetah v Mariboru, to so AEGEE, AIESEC, BEST, DŠMM, EGEA, EESTEC, ELSA, IAESTE ter informacijska točka Europe Direct. Na portalu so študentom na voljo splošne informacije o državah, na podlagi katerih se lažje odločijo za želeno destinacijo, pri tem pa so jim v pomoč tudi izjave nekaterih študentov, ki so tovrstne izkušnje že doživeli. V primeru, da se študent odloči za aktivnost v tujini, kot je sezonska šola, jezikovni tečaj, praksa, pa se lahko pozanima, kako novo pridobljeno znanje vpiše v neformalni indeks. Preko ŠMIC-a si lahko rezervirajo hostel ter najdejo kontakte izvajalcev jezikovnih tečajev. Na portalu najdejo odgovore na pogosta vprašanja, preko elektronskega naslova pa nam lahko zastavijo tudi dodatna vprašanja. Največja pridobitev na Študentskem mednarodnem informacijskem centru je poseben iskalnik z globusom, s katerim študenti na podlagi želja, pridejo do informacij o aktualnih dogodkih v tujini.

Imate tudi informacije za tuje študente, ki prihajajo na študij v Slovenijo, koliko je le teh, od kje prihajajo? Na letni ravni se število študentov, ki pridejo na izmenjavo v univerzitetno mesto Maribor povečuje. Po podatkih, ki jih prejmemo s strani mednarodne pisarne Univerze v Mariboru, je v letu 2009/10 na izmenjavi okrog 285 tujih študentov. Prihajajo iz različnih evropskih držav, največ iz Španije in Turčije, sledijo Poljska, Francija, Češka in Portugalska.

Za katere države se študentje najpogosteje odločijo? »Največ študentov se odloča za bolj eksotične države, kot so Španija, Portugalska, Turčija. Zelo popularne so tudi skandinavske države. Iz omenjenih držav pa tudi pride največ študentov na izmenjavo v Slovenijo. Letos je na Univerzo v Mariboru prišlo okoli 250 tujih študentov, na izmenjavo izven Slovenije pa se je prijavilo okoli 280 naših študentov. Letno se število povečuje za povprečno 20 študentov. Največ študentov, ki se odločijo za izmenjavo je iz Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Pedagoško fakultete.« Dejan Spital, sekretar in podpredsednik ŠOUM.
Odgovore na vprašanja so nam pripravili Dejan Spital, sekretar in podpredsednik ŠOUM, in njegovi sodelavci.

Mojca Buh

Predlog novele o delovnih razmerjih napoveduje skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti in širjenje kroga upravičencev do teh nadomestil.

V Ljubljani ga je predstavil minister za delo Ivan Svetlik. Zakon pa pravi, da bi odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe skrajšali iz 150 na 90 dni, prav tako bodo skrajšali odpovedni rok za delavce s 15 leti delovne dobe in sicer iz 75 na 60 dni. Odpovedni rok za delavce s 5-letnimi delovnimi dobami pa bi ostalo na 45 oziroma 30 dneh.
Odpravina delavcem naj bi bila izenačena ne glede na delovno dobo, ki so jo delavci dosegli pri nekem podjetju. Znašala pa naj bi eno petino osnove za vsako leto delovne dobe. Po predlogu novega zakona o urejevanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi pravico do nadomestila za čas, ko je bil delavec brezposeln, pridobil posameznik, ki je bil v delovnem razmerju, oziroma čas, ko je delal vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj pa je bilo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).
Do sedaj so bili brezposelni do nadomestila upravičeni glede na zavarovalno dobo in sicer: 3 mesece za zavarovanje (od 1 do 5 let), 6 mesecev za zavarovanje (od 5 do 15 let), 9 mesecev za zavarovanje (od 15 do 25 let), 12 mesecev za zavarovanje (nad 25 let), 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nad 25 let, 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. V primeru, da bodo zakon sprejeli in se bo spremenila samo v primeru za 3 mesece, in sicer bo trajanje prejemanja nadomestila znašalo 3 mesece za zavarovalno dobo od devetih mesecev do petih let, kar pomeni, da ne bi več od enega leta do petih let. Osnova za odmero pa bi bila povprečna plača delavca v 8 mesecih, ne v 12, kot je bilo do sedaj. Višina denarnega nadomestila naj bi prve tri mesece znašala 80 odstotokov plače, do sedaj je bilo to 70 odstotkov, naslednje mesece pa nekako, kot do sedaj in sicer 60 odstotkov. Nadomestilo bi bilo kot doslej omejeno na največ trikratnik minimalne plače. Če bo zakon sprejet, bo, po ocenah, treba iz državnega proračuna zagotoviti dodatnih 20 do 30 miljonov evrov letno.
Zakon, kar se zadeva državnega proračuna, je zelo obremenjajoč glede na to, da smo v času velike finančne krize, ki je po besedah nekaterih strokovnjakov ne bo konec vsaj še kakšno leto, potem pa nas čakajo še posledice, ki jih je povzročila in jih še vedno povzroča svetovna finančna kriza.
Na račun takšnih zakonov in seveda zakona o višji minimalni plači, ki je bil pred kratkim sprejet, pa so podaljšali delovno dobo in kar je sedaj najbolj vroča tema, imajo namen ukiniti oziroma omejiti študentske zaslužke. Po novem se bo moški lahko upokojil šele pri 65 letu starosti, ženska pa pri 63 letu starosti. Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa, če je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe. Predlog uvaja nov mehanizem delne pokojnine, ki bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Oseba, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v določenem obsegu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so kritični do predstavljenih sprememb pokojninske zakonodaje in samo upamo lahko, da bodo dosegli spremembe, ki so nujno potrebne, saj si je težko predstavljati moškega ali žensko delati pri takšni starosti.

Gašper Kržišnik

Polovica Slovencev je prepričana, da je evro ublažil učinke finančne krize, 45 odstotkov pa je mnenja, da je evro negativno vplival na finančno krizo.

S to raziskavo Slovenci niso izrekli največje zaupnice evru. Istočasno pa so slovenski anketiranci med tistimi v območju evra pokazali najmanj vere v to, da bi bili pred krizo bolje zaščiteni, če bi obdržali tolar. Tako je namreč menilo le 29 odstotkov vprašanih, 67 odstotkov pa se s tem ni strinjalo.

Manj zaupanja v blagodejnost ohranitve lastne valute so pokazali le še Slovaki, Luksemburžani in Finci, po drugi strani pa je polovica ali več Italijanov, Ciprčanov, Špancev in Portugalcev menila, da bi bili pred krizo bolje zaščiteni, če bi obdržali liro, funt, peseto in escudo.

Najbolj se s trditvijo, da je evro blažilec finančne krize strinjajo na Slovaškem, kateri so evro prevzeli 1. januarja lansko leto, takrat, ko je bila finančna kriza ravno v polnem zamahu. Več kot polovica vprašanih je takega mnenja tudi na Cipru, v Italiji, na Madžarskem, na Malti, v Avstriji, na Portugalskem, v Belgiji, v Luksemburgu, v Grčiji in na Finskem. Kar pomeni, da se Slovenci s svojimi mnenji in stališči uvrščamo na 11. mesto v območju evra. V povprečju se v sedemindvajseterici z vlogo evra kot blažilca strinja 41 odstotkov vprašanih, 45 odstotkov pa ne. Najmanj so vanjo prepričani v Bolgariji, Veliki Britaniji, na Poljskem in Švedskem, obenem pa se tudi 51 odstotkov Nemcev ne strinja, da je evro ublažil učinke krize. Nemci so tako edini izmed državljanov EU, ki uporabljajo evro, ki so se znašli pod povprečjem celotne unije glede zaupanja evru v krizi.
Po mnenju strokovnjakov na ekonomski fakulteti je evro velik blažilec finančne krize, saj je zelo močna in vredna valuta. Njihovo mnenje je takšno, da če Slovenija ne bi sprejela evra, bi vrednost tolarja danes tako padla, da bi bil v primerjavi z drugimi valutami veliko manj vreden kot pred krizo. In prav zaradi tega je sprejetje evra velik blažilec finančne krize, vendar se tega ne zavedamo, saj nismo doživeli finančne krize, ko je bila naša glavna valuta tolar.

Gašper Kržišnik