Kaj bo »dogajalo« to pomlad?

S pomladjo se dnevi lepšajo in daljšajo. Vleče nas ven, vse bolj pestro postaja dogajanje. Odpravimo se na kakšen koncert, športno prireditev, lepo bi bilo iti na izlet, morda potovanje ali vsaj odklop vikend. Torej, kaj bomo počeli to pomlad?

Izbor iz koncertne ponudbe v Sloveniji:
– Gipsy Magic & Jagori, 2. 4. 2010, Celje,
– Tindersticks, 9. 5. 2010, Kino Šiška, Ljubljana,
– Deep Purple, 7. 6. 2010, Ljubljana, Križanke
– Megadeth, 29. 6. 2010, Kino Šiška, Ljubljana.

Izbor iz koncertne ponudbe v bližnjih prestolnicah:
– The Cranberries, 16. 3. 2010, Milano,
– Rammstein, 18. 3. 2010, Zagreb,
– 30 Seconds To Mars, 19. 3. 2010, Dunaj,
– Tokio Hotel, 28. 3. 2010, Zagreb,
– The Prodigy, 23. 4. 2010, Mantova,
– Uriah Heep, 23. 4. 2010, Gradec,
– Scorpions, 8. 5. 2010, München,
– Metallica, 14. 5. 2010, Budimpešta in 16. 5. 2010, Zagreb,
– Whitney Houston, 19. 5. 2010, Dunaj,
– AC/DC, 19. 5. 2010, Videm,
– Kiss, 20. 5. 2010, Dunaj,
– Eric Clapton & Steve Winwood, 7. 6. 2010, Dunaj,
– Elton John, 20. 6. 2010 Gradec

Druge večje prireditve in dogodki:
– Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Divizije I, skupine B, 17. 4.-23. 4. 2010, Hala Tivoli Ljubljana,
– Ljubljana – Svetovna prestolnica knjige, 23. 4. 2010-23. 4. 2011, ta naziv podeljuje kot desetemu mestu zapored UNESCO, Ljubljana bo ta čas v znamenju knjig, književnosti, medkulturnega dialoga in kulture branja, zvrstil se bo bogat in raznovrsten program dogodkov, festival Literatur kontinentov sveta, na katerem bodo sodelovali avtorji z vseh celin in svetovni kongres z naslovom Knjige kot motor razvoja človeštva, na katerem bodo sodelovali priznani strokovnjaki in raziskovalci,
– Mesec kulture ŠOU v Ljubljani, 1. 3.-31. 3. 2010, na različnih lokacijah v Ljubljani se bo odvijalo veliko število raznovrstnih dogodkov, delavnice z različnimi vsebinami, koncerti, potopisna predavanja, športna tekmovanja in gledališke predstave, filmski večeri ter teden odprtih vrat muzejev, galerij in kinoteke, zaključil se bo s koncertom v Cvetličarni,
– 12. mednarodni festival dokumentarnega filma, 24. 3.-30. 3. 2010, Ljubljana, Cankarjev dom (Kosovelova dvorana), Kinodvor, Mestni kino,
– 4. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, 26. 3.-28. 3. 2010, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana,
– 25. Kongres foruma evropskih študentov novinarstva – FEJS, 6. 4.-11. 4. 2010, City Hotel Ljubljana,
– Big Boys Toys, 24. 5.-26. 5. 2010, luksus in prestižni izdelki s sloganom »Začuti sanje« (letala, helikopterji, športna in luksuzna vozila, motorji, navtika – hitri in luksuzni čolni, prestižne ure in nakit, cigare in pribor, vrhunska avdio in video oprema, management itd.).

Spring breaki
Letošnjo pomlad in poletje so zelo »in« spring breaki. Tovrstne programe ponuja agencija Supratravel.
– Spring Break Europe, 21. 5.-23. 5. 2010, Rovinj, nastopil bo David Guetta, obeta se party boat Cruise Missile, obljubljajo 4 dni party adrenalina, senzacionalne zabave in iger,
– Kanegra Spring Break-Party Village 2010, 22. 4.-27. 4. 2010, Kanegra, Mtv Clubbing Zone After Beach Party, Papaya Party , Dj Beltek, Dj David Patt, Dj Spinne, Stand Up Comedy Show itd,
– Novalja After School Party 2010, jagodni nabor DJ-ev in najbolj žurerska hrvaška plaža, oaza zabave na plaži Zrće, ki se skriva med kristalno čistim morjem in dišečimi borovci,
– organizirajo tudi druge clubbing programe, potovanja v času prvomajskih počitnic, poletje, Guča 2010, festivali itd.

Letos že 17. študentski tek na grad
ŠOU šport priporoča študentski tek na grad, tradicionalno rekreativno tekaško prireditev, ki se vsako leto odvija v drugem tednu maja. Proga sicer meri le 2.500 m, vendar ne smemo pozabiti vzpona na Grajski grič, ki na koncu zadiha še tako zagrizenega tekača. Prireditev je namenjena vsem, ne le študentom. Vsako leto teče približno 1.000 do 1.500 študentk, študentov, občank, občanov, šolarjev in tudi hišnih ljubljenčkov. Prireditev je kakovostni prispevek študentov in študentskega športa športno-rekreativni vsebini Ljubljani kot univerzitetnemu mestu. Namen je v prvi vrsti promocija športa in s tem spodbujanje gibanja in zdravega načina preživljanja prostega časa. Pomembno je tudi druženje. Vsako leto se v večjem številu prijavljajo skupine prijateljev, ki želijo na športen način preživeti nekaj skupnih popoldanskih uric. V množici tovrstnih športnih prireditev je edina namenjena študentom, ni se treba predhodno prijaviti in je brezplačna.

Če se želite podati na kakšen krajši čas ali daljši potep v tujino, pa še nasveti za cenejše letalske vozovnice:
– Adria Airways (www.adria.si/): posebne akcije in ugodnosti (trenutno 50 let 5.000 vozovnic po 150 EUR) ali pa outlet, npr. v London lahko letite v eno smer že za 76 EUR, v Pariz za 88 EUR, v Skopje za 93 EUR,
– Ryanair (www.ryanair.com/), velikokrat ima ugodne akcije, iz Gradca leti za London, iz Budimpešte za Dublin, iz Celovca za London ali Stockholm, iz Trsta za Bruselj, iz Benetk za Barcelono, Oslo itd. Bodite pozorni: poleg osnovne cene z letališkimi taksami vam bodo računali še prtljago (ca. 36 EUR za 1 kos) in nadomestilo za plačilo s kreditno kartico, cena se v vsakem koraku postopka rezervacije viša,
– Wizzair (wizzair.com/), iz Zagreba za Dortmund ali London, iz Benetk za skoraj vsa večja mesta vzhodne Evrope, iz Budimpešte pa praktično v vsa mesta Evrope,
– Airberlin (www.airberlin.com/),
– Tuifly (www.tuifly.com/) itd.
Velikokrat se izkaže, da je boljše rezervirati letalske vozovnice preko pooblaščenih agencij za prodajo letalskih vozovnic, ki imajo celoten pregled nad ponudbo. Pri STA Ljubljana opozarjajo, da vsem nam dobro poznani nizkocenovniki« nimajo vedno tudi najnižje cene, kar zmotno pričakujemo zaradi napačno tolmačenega imena. Nizkocenovnik je na žalost zgolj slab prevod angleške besede low-cost in se pri nas uporablja popolnoma zmotno, saj cost predstavlja slovensko besedo strošek in ne cena, sama beseda pa izhaja iz dejstva, da t. i. nizkostroškovci uporabljajo poslovni model, ki temelji na minimalnih stroških in ne zmotno nizkih cenah.
Pobrskaj na spletu in se pozanimaj na agencijah, ki prodajajo letalske vozovnice, enkrat so bolj ugodni eni drugič drugi.

Kaj so pripravili za letošnjo pomlad ponudniki športnih in potovalnih programov za mlade?

STA LJUBLJANA, Marjan Beltram

Začela se je pomlad in nas kar vleče ven. Kakšne ponudbe čakajo študente to pomlad, kaj bi posebej izpostavili?
»T. i. vikend potovanja po Evropi, predvsem evropskih prestolnicah, so pravi hit. Ugodno karto dobiš že od 150 EUR, še pred odhodom rezerviraš hostel in za slabih 200 EUR imaš že žurerski, sprostitveni, nakupovalni ali ogledniški potep po Evropi. Poleti se vedno več odloča za Interrail, ki velja za enega najbolj priljubljenih načinov potovanja po Evropi in zadnje čase po zadovoljstvu in potovalnih izkušnjah daleč presega potovanja z nizkostroškovnimi ponudniki letov.«

Po kakšnih programih mladi najbolj sprašujejo, kaj jih najbolj zanima?
»Trenutno imamo največ povpraševanja po poletnem delu in delu v poletnih kampih v ZDA. Letos ponujamo tudi program delo na Novi Zelandiji in kmalu tudi Kanadi, ki sta v trenutku objave postala takojšen hit.«

Morda kakšen nasvet za cenejša potovanja, kdaj rezervirati paket letalo in namestitev in kdaj vsako posebej
»Vsekakor priporočamo čimprejšnjo rezervacijo letalskih kart za destinacije, kot so Južna Amerika, JV Azija (Tajska, Bali, Vietnam …), Avstralija kot tudi za druge destinacije širom sveta v najvišjih sezonah (novo leto in poletni meseci). Priporočamo rezervacijo tudi 6-10 mesecev pred odhodom, spremljanje naših elektronskih obvestil, Facebook strani in dnevnih novosti na www.staljubljana.com, kjer so sproti objavljene akcije in posebej ugodne možnosti za potovanja in letalske karte. Ko nisi prepričan, kam bi šel, prebrskaj našo spletno stran in poglej, kaj je najugodnejše v želenem obdobju in kakšne so možnosti. Tako lahko destinacijo prilagodiš ceni in ne obratno. Glede namestitev priporočamo rezervacijo vsaj nekaj prvih nočitev, saj s tem pridobiš dragocen čas ob prihodu, ko si navadno utrujen od poti ter si omogočiš miren pričetek potovanja. Vsekakor najprej rezerviraj in kupi letalsko vozovnico in šele nato prenočišče.«

Preko vaše agencije je možno rezervirati tudi letalske vozovnice, kakšen je postopek, lahko rezerviraš, kako je z »nizkocenovniki«?
»Rezervacija letalskih kart je pri nas zelo preprosta, rezervacija poteka preko spletne strani www.staljubljana.com, neposredno v naši poslovalnici v središču Ljubljane ali prek telefona na številki 01 439 1690. Po pregledu najboljših razpoložljivih ponudb naredimo rezervacijo letalske vozovnice. Pri nas urejamo tudi rezervacije nizkostroškovnih letalskih družb. Opozoriti moram, da nizkostroškovni ponudniki letov nimajo vedno tudi najnižje cene, kar zmotno pričakujemo zaradi napačno tolmačenega imena »nizkocenovci«. Zato na STA Ljubljana vedno preverimo vse možnosti.

ŠOU ŠPORT, Aljoša Tisma

Znani ste kot vsestranski organizatorji zdrave zabave. Kaj nudite študentom?
»Za mlade organiziramo in izvajamo športno rekreativne in izobraževalne programe ter množično športno rekreativno prireditev, znano kot Študentski tek na grad. Lahko izbirajo izmed nešteto plesnih vsebin (standardni in latinskoameriški plesi, trebušni ples, swing, portoriška ali kubanska salsa, tango, hip hop, capoeira, jazz balet, klasični balet), izmed pestrih in trendovskih oblik aerobik (newbody attack, step it, mix it, TNZ, aerolates), lahko se odločijo za eno izmed sprostitvenih vsebin (pilates, različne vrste joge, tai chi chuan, masažo), izberejo lahko borilno veščino (boks, kickboxing, karate, mečevanje, tajski boks, samoobramba, judo, aikido, ju jitsu …) ali pa se odločijo za jadranje, jahanje, tek na smučeh, plavanje, plezanje, jadralno padalstvo, smučanje, deskanje na snegu, turno smučanje, golf, sabljanje … ŠOU šport skrbi tudi za najcenejšo ponudbo smučarskih kart za nekatera slovenska in tuja smučišča, kart za fitnes, tenis, kopališča, savne, termalne centre in vstopnice za študentske prireditve – žure.«

Kaj bi še posebej izpostavili to pomlad, česa študentje ne bi smeli izpustiti?
»Ko se pojavi prvi spomladanski sonček in so dnevi vse daljši, se tudi gibanje iz zaprtih dvoran počasi preseli v naravo. V tem času še posebej vabimo k udeležbi na tečaje, ki potekajo v naravi. To so vedno bolj aktualni in popularni golf, tenis, jadranje, jadralno padalstvo, kajak.«

Po čem študentje najbolj povprašujejo?
»Študentje najbolj povprašujejo po organizirani vodeni skupinski vadbi, kot je aerobika, pilates, tenis, joga, plavanje, izmed tečajev pa velja omeniti predvsem zelo popularne plesne tečaje (od klasičnih standardnih in latinskoameriških plesov do bolj trendi hip hopa, jazz baleta, reggaetona, salse …). Zelo so obiskani tudi tečaji borilnih veščin ter tečaji, ki potekajo v naravi, kot so potapljanje, tenis, golf in jadranje. Smo pa ves čas “na preži” za novostmi, ki jih usklajujemo z željami in predlogi študentov.« 

Morda kakšen namig za poletje?
»Poletje je sicer čas počitnic in oddiha, a kljub temu lahko svoje telo pripravite za plažo na poletni skupinski vadbi aerobike ali pilatesa, se udeležite tečaja potapljanja, tenisa, golfa, kajaka, tiste z bolj adrenalinsko žilico pa čaka skok v tandemu z jadralnim padalom ali skok iz Solkanskega mostu.«

Študentje pa pravijo, da …

David
Zaenkrat ne planiram za pomlad še nič, ker se je treba že zdaj veliko pripravljati za študij in se že začeti učiti za izpite. Šel bom mogoče na kakšen večji koncert, občasno grem na kakšno študentsko zabavo v diskoteko. Poleti bomo šli s prijatelji na morje, verjetno kam na Hrvaško ali pa pri nas v Sloveniji, še ne vemo, odločili se bomo pozneje. Prav tako si poleti nameravam ogledati v Budimpešti formulo 1. Največja ovira mi je predvsem pomanjkanje časa in študijske obveznosti, saj se bližajo izpiti.

Vanja
Spomladi ne načrtujem ničesar, ker grem jeseni na Erasmus izmenjavo, na Kanarske otoke, kolega pa na Češko in bo to namesto dopusta ali potovanja ali izleta. Drugače pa ne hodim veliko ven ali naokrog, mogoče občasno kakšen večji koncert. To bom pa še videl, kam in kdaj.

Barbara
Ne bom šla nikamor, ker se je treba veliko pripravljati za študij in prihajajoče izpite. Mogoče bi šla na kakšen spring break med prvomajskimi prazniki, to je sedaj popularno. Šla bi tudi na kakšen večji koncert ali pa poleti na kakšen poletni festival. Sicer pa v glavnem ni časa.

Valerija
Čez vikende ves čas delam, čez teden pa so natrpane študijske obveznosti in se učim, zato to pomlad ne bom šla nikamor. Pa še mrzlo je. Če bi imela priložnost, bi šla v Egipt ali v Tunizijo, kjer je sedaj veliko bolj toplo. Ko bo bolj toplo tudi pri nas, bi šla mogoče kam po Sloveniji, ki je tudi zelo lepa, npr. na Bled ali pa na Triglav, to mi je zelo velika želja, vendar nimam nikogar, ki bi šel z mano, pa tudi kondicije nimam za ta podvig. Si pa res zelo želim.

Nataša
Do konca izpitov ne planiram nič, ker imam veliko študijskih obveznosti. Za poletje razmišljam o kakšnem letovanju, kam, še ne vem, odločili se bomo s prijatelji tik pred odhodom. Če bi imela možnost, bi šla za par dni v kakšno prestolnico ali pa mogoče jeseni ali pozimi na kakšno potovanje. Ugodnih ponudb je sicer že kar veliko, vendar moraš vseeno za to nekaj zaslužiti. Poleg študijskih obveznosti pa je to težko. Več sem si privoščila, ko sem ponavljala in sem imela več časa za delo.

Društvo združuje mlade raziskovalce …

A newspaper with the headline Research and Development
Foto: Zerbor iz iStock

Tokrat se nam bo predstavilo Društvo mladih raziskovalcev. Društvo nam je predstavila Vildana Sulič, podpredsednica društva.
O društvu
Društvo mladih raziskovalcev Slovenije (DMRS), ustanovljeno l. 1995 združuje mlade raziskovalce, podiplomske študente in podoktorske raziskovalce – skratka vse mlade, ki se poklicno ali kako drugače ukvarjajo z znanostjo. Društvo sestavlja upravni odbor, nadzorna komisja in častno razsodišče. Upravni odbor sestavljajo: Matevž Leskovšek – predsednik društva, Vildana Sulič – podpredsednica društva, Patricija Krivec – tajnica društva, Miha Cimperman – blagajnik društva, Matej Kranjc, Tomaž Koritnik, Marko Limbek, Denis Pavliha, Matjaž Ravnikar, Aleš Špes in Boštjan Šumiga. Nadzorno komisijo sestavljajo: Jasminka Pavlinac, Urška Požgan in Anže Županič, v častnem razsodišču pa so: Simon Ličen, Neja Markelj in Simona Primožič.

S čim se društvo ukvarja?
DMRS predstavlja mlade raziskovalce in promovira znanost, predlaga rešitve za konkretne težave pri podiplomskem študiju, sodeluje pri pripravi pravilnikov, pospešuje izmenjavo informacij glede podiplomskega študija in raziskovalne dejavnosti doma in v tujini, spodbuja strokovno usposabljanje, štipendiranje in izmenjavo mladih raziskovalcev doma in v tujini, sodeluje s sindikatom – SVIZ – prireja družabna srečanja (zabave, izleti, športne dejavnosti), ponuja pomoč pri razvoju karierne poti ter povezovanje z industrijo ter investitorji. Društvo sodeluje z: ARRS, TIA, LUI, AD FUTURA, EURODOC, CMEPIUS, MVZT.

Namen društva in njegovo poslanstvo
Osrednji cilji društva so spodbujanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu, zavzemanje za čim bolj kakovosten podiplomski študij, promocija in izboljšanje razmer za slovensko znanost in raziskovanje, izboljšanje pogojev dela mladih raziskovalcev, čim večje povezovanje med raziskovalnimi ustanovami in slovenskimi podjetji, karierno svetovanje, povezovanje z industrijo in investitorji ter seveda druženje članov.
»Naše cilje uresničujemo s sodelovanjem pri pripravi pravilnikov in v javnih razpravah, s sodelovanjem z raziskovalnimi agencijami in institucijami ter s pripravo in izvajanjem samostojnih projektov. Med temi so redni informativni večeri, na katerih svoje člane seznanjamo s koristnimi informacijami, kot so prihajajoči razpisi, možnosti štipendiranja, priložnosti za študij v tujini, pa tudi formalne zahteve in pravila v zvezi z usposabljanjem mladih raziskovalcev. Vse te informacije tudi objavljamo na naši spletni strani http://www.drustvo-dmrs.si. Ne zanemarjamo pa seveda niti družabnega vidika in tako organiziramo različne družabne dogodke, kjer se srečamo, izmenjamo izkušnje in tudi pozabavamo. Doslej smo se tako že srečali na zabavah, izletih, na raftingu, nočnem sankanju, pri teku na smučeh in bowlingu.« Vildana Sulič, podpredsednica društva.

Mentor leta
Društvo je konec leta 2009 prvič podelilo priznanje za Mentorja leta, s katerim želijo promovirati dobro mentorstvo in kakovostne mentorske prakse. Poleg osebnega priznanja posameznih odličnih mentorjev so se želeli s tem simbolično zahvaliti vsem dobrim mentorjem, saj si na svojevrsten način delijo nagrado z vsakokratnim prejemnikom. Društvo mladih raziskovalcev Slovenije namreč vse od svojega nastanka zbira izkušnje in komentarje mladih raziskovalcev o upoštevanju njihovih pravic in dolžnosti, mentorskih praksah in načinih usposabljanja mladih raziskovalcev po različnih ustanovah. Večinoma se osredotočajo na negativne izkušnje: poskušajo ugotoviti, zakaj je do njih prišlo in kako bi jih lahko v bodoče preprečili, predvsem pa poskušajo v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) spremeniti pravilnike o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev, da bi bili ti mladim raziskovalcem bolj prijazni. Ob tem žal pogosto prezrejo dobre ustanove, dobre mentorje in dobre izkušnje, ki jih mladi raziskovalci doživijo, a o njih redko tudi poročajo. »V društvu zato upamo, da bo priznanje spodbudilo pogostejše omenjanje kakovostnih mentorjev in da se bo ta nagrada v naslednjih letih uveljavila kot stalnica v slovenskem raziskovalnem prostoru.« Vildana Sulič, podpredsednica društva.

Aktualno dogajanje
Konec leta 2009 je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekala razglasitev Mentor leta 2009, s katero so želeli strokovno in laično javnost opozoriti na pomen mentorjev in mladih raziskovalcev za slovenski raziskovalni prostor. Dobili so 28 nominirancev, med katerimi je strokovna komisija izbrala dr. Janka Kosa. Nagrado mu je podelil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
»Preko naše mailing liste obveščamo člane društva o naših dejavnostih, posredujemo pa tudi informacije, ki so kakor koli povezane z raziskovanjem (koristni razpisi, štipendije, priložnosti za študij v tujini, prosta delovna mesta, razne delavnice ipd.). Prijava na listo je možna na http://www.drustvo-dmrs.si/clanstvo.html.« Vildana Sulič, podpredsednica društva.

Za konec …
»Vse, ki bi želeli več sodelovati z društvom, vabimo, da se včlanijo in prijavijo na mail listo ter s svojimi predlogi in udejstvovanjem pripomorejo k večji prepoznavnosti društva in položaju podiplomskih študentov v Sloveniji. Vsi člani društva so deležni tudi popusta pri aktivnostih (izleti, športne aktivnosti, predavanja …), ki jih organizira društvo DMRS. Ker se v društvu podiplomski študentje združujemo povsem prostovoljno, je postopek za včlanitev temu primerno preprost. Na društveni elektronski naslov je treba poslati kratko sporočilo z namero o včlanitvi, obenem pa plačati članarino za koledarsko leto v višini 10 EUR. Pridružite se nam in prispevajte svoj kamenček v mozaiku raziskovanja mladih!« Vildana Sulič, podpredsednica društva.

Mojca Buh

PLES OB DROGU ZA GIBČNO, SENZUALNO IN ČVRSTO POSTAVO

Ples ob drogu združuje zabavo, telovadbo, hkrati pa odkrivamo samega sebe ter lastno senzualnost. V svetu je ples postal tako popularen, da se pripravljajo tudi tekmovanja, kjer se dekleta in moški potegujejo za naslov najboljšega plesalca ob drogu. Vsako leto poteka tudi svetovno prvenstvo v plesu ob drogu, letos so ga pripravili na Jamajki, prihodnje leto pa se bodo najboljše plesalke pomerile nekje v Evropi. Slovenija medtem ples ob drogu šele odkriva, med ženskami na Hrvaškem pa je priljubljen že več let.
Čedalje vedno bolj priljubljena oblika rekreacije združuje kombinacijo vaj, ki utrdijo celotno telo, predvsem pa roke, hrbet in zadnjico. Osnov se lahko naučimo hitro, v približno letu dni pa zna vsaka ženska, ne glede na njeno predhodno kondicijo, z glavo navzdol viseti z droga. Ples je primeren praktično za vse, odsvetujejo ga le nosečnicam in ženskam s težkimi poškodbami. Tečajnicam je sicer sprva nerodno, težko se sprostijo, ko pa se spoznajo, je čisto druga pesem.
V Sloveniji se lahko plesa ob drogu učite v Ljubljani, kjer ga poučujejo tri plesalke. Zaradi velikega zanimanja tovrstne rekreacije, pa se lahko od letos pridružite tudi tečaju plesa ob drugu, ki ga poučuje hrvaška plesalka plesa ob drogu Andrijana Jukić. Andrijana že dve leti poučuje Narya Sensual Pole dance v Varaždinu na Hrvaškem, poleg tega že pet let uči tudi orientalski ples. Svoje bogate plesne izkušnje je združila v edinstveno plesno kombinacijo, s katero znova obujamo svoje telo in prestopamo meje naših fizičnih sposobnosti.

Squash vedno bolj popularen!

Squash je prišel v Slovenijo leta 1987, ko so na Rogli na pobudo Damjana Pintarja odprli prvi igrišči. Večji razcvet je squash doživel z odprtjem Športnega centra Fit-Top v Mengšu. Sledili so mu tudi drugi centri v Sloveniji.

Pobuda za sprejetje v evropsko združenje je bila podana že leta 1991, vendar v takratni Jugoslaviji realizacija ni bila mogoča, samostojna Slovenija pa je svojo prvo priložnost takoj izkoristila in se kot tretja z vzhoda (po Rusiji in Madžarski ) včlanila v ESRF. SQZS se ni osredotočila samo na domača tekmovanja, ampak je želela dati igralcem tudi možnost izpopolnjevanja v tujini. Tako je že leta 1993 sodelovala na evropskem prvenstvu v Lillu, kjer so se naši tekmovalci uvrstili na glavni turnir. Vseskozi je močno prisoten tudi rekreativni squash. Squash centri po Sloveniji organizirajo turnirje, ki štejejo za skupno jakostno lestvico SQZS.

Jaka Bajt je perspektiven, mlad športnik

Kako ste prišli na idejo, da se boste začeli ukvarjati s squashom?
Ideja je prišla po tem, ko sem zaključil tekmovalno kariero tenisa in sem iskal nekaj novega, zabavnega. Že prej sem vedel za squash, a nikoli si nisem vzel časa, da bi se dejansko poizkusil tudi v tem športu. Ob prvem igranju sem se takoj navdušil nad zabavnostjo in hkrati zahtevnostjo squasha.

Je veliko povpraševanje po tem športu?
Pri nas le malo ljudi ve za ta zanimiv šport, a časi gredo na bolje in vedno več Slovencev vidi ta šport kot neke vrste sprostitev od vsakodnevnega stresa.
Lahko se pohvali tudi s tem, da ga igra največ rekreativcev na svetu.

Kako visoki so stroški, če se s tem športom začnemo ukvarjati rekreativno?
Kot pri vsakem športu so tu tudi stroški, pri squashu so te za moje mišljenje dokaj nizki. Začne se z nakupom oz. izposojo opreme (lopar, žogica), nato pa sledi še rezervacija dvorane. Vse skupaj vas stanje približno 8-15 € za 2 osebi (odvisno od posameznih društev, ki imajo v lasti dvorane).

Nam lahko na kratko opišete igro in najpomembnejša pravila?
Squash je igra z loparjem in votlo gumijasto žogico, ki jo igrata dva igralca v prostoru, obdanem s štirimi stenam. Je eden intenzivnejših športov, saj se žogica lahko odbija od vseh sten. Pravila igre so preprosta, igra se do 11 dobljenih točk, pomembno je to, da se ob vsakem udarcu žogica dotakne sprednje (glavne) stene in se odbije od tal samo enkrat.

Koliko tekmovanj je v Sloveniji letno in kdaj je igralna sezona?
Tekmovanja potekajo v zimskem času približno 5 do 10 tekmovanj na sezono znotraj Slovenije, hkrati pa potekajo tudi mnogi mednarodni turnirji po vsem svetu, nam najbližje v Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Igralna sezona poteka od jeseni do pomladi, poletje služi pripravam na prihajajočo sezono.

Na kakšen način lahko postaneš trener?
Enako kot pri drugih športih je za naziv trenerja treba opraviti določena izobraževanja, pri squashu imamo 3 stopnje trenerskih nazivov, en se imenuje učitelj 1 in je namenjen učenju podmladka (prvi koraki s tem športom), kasnejša dva stremita bolj k tekmovalni selekciji squasha.

Je kakšen slovenski igralec uspešen na stopnji tuje konkurence?
Tu bi prevsem izpostavil 4 odlične slovenske igralce: Martin Mošnik, Klemen Gutman, Miha Kavaš in Rožle Langus, ki krojijo sam vrh slovenskega squasha in tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegajo odlične rezultate.

Ali tudi sami tekmujete? Kakšni so vaši največji dosežki?
Sam nameravam pričeti s tekmovanji prihodnje leto in za to tudi intenzivno treniram.

Kje po Sloveniji so igrišča?
Igrišča se najdejo skorajda po vseh večjih mestih v Sloveniji, najbolj obiskana so igrišča v Konex Centru v Ljubljani, kjer poteka tudi veliko tekmovanj.

Kdo je najboljši squash igralec na svetu?
Trenutno squash sceno vodita 2 državi, Anglija in Egipt. Glede na svetovno lestvico je trenutno najbolšji igralec sveta Egipčan Ramy Ashour, sledita mu Anglež Nick Matthew in še en Egipčan Amr Shabana.

Je zaslužek profesionalnih igralcev velik?
Da. Lahko rečem, da najboljši igralci sveta živijo zelo lagodno življenje.

Mislite, da squash čaka lepa prihodnost v Sloveniji?
Sam mislim, da bo z leti popularnost squasha v Sloveniji močno narasla, saj nam omogoča odlično sprostitev, super zabavo in hkrati pripomore k naši boljši fizični pripravljenosti. Kdor še ni imel prilike preizkusiti to vrsto športa, mu predlagam, da se čimprej odpravi in naj sam izkusi užitke, ki jih ta šport ponuja.

Gašper Kržišnik

Imaš težave?

Vsekakor je vprašanje na mestu, saj bržkone ni le ena, temveč jih je več.

Težave s katerimi se spopadamo v študentskih letih so odpravljive, a vprašanje kako, ostaja. Pri reviji Študent nam veliko pomeni vaše mnenje, zato smo za vas pripravili kratko anketo. Prosimo vas, če nam lahko pomagate in jo izpolnite. Če imate pri anketi tudi mnenje, ga bomo ga z veseljem sprejeli in vam tudi pomagali. S težavo, ki žuli vas, se bomo spopadli in jo čimhitreje tudi rešili. Odgovore bomo zahtevali pri pristojnih in vam s skupnimi pomoči pomagali pri reševanju težav. Vaša težava je tudi naša!

Med vsemi, ki boste izpolnili anketo in v kvadratku “Dodatno mnenje” pustili svoj kontaktni e-naslov, bomo izžrebali tudi srečne nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
-Knjiga Obvladovanje moških
-Celodnevna smučarska karta na Veliki planini
-Bon za 2 osebi v Mehiški restavraciji Imperio mexicano

Skratka, vprašanje se glasi: Kaj te kot študenta najbolj “žuli”?

Vse urediš tukaj!

Ob Dnevu žena

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), ob mednarodnem dnevu žena, podarja vsem koncert ene najbolj cenjenih in ustvarjalnih slovenskih glasbenic in avtoric, Tinkare Kovač. Koncert bo potekal v torek, 9. marca 2010, s pričetkom ob 22. uri, v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk. V zahvalo za ves trud, pa bodo predstavniki ŠOUM 8. in 9. marca, na frekventnejših študentskih točkah, nežnejšemu spolu delili majhne pozornosti. Vstop na koncert je za vse brezplačen.

Konec lanskega leta je Tinkara Kovač izdala album največjih uspešnic, album z izborom skladb iz njene trinajstletne glasbene kariere, album z naslovom ‘The Best Of’. Sledil mu je veliki koncert ”Če je to vse” v Kinu Šiška, na katerem je Tinkara navdušila vse zbrane, na radijskih postajah poslušalce navdušujeta skladbi ‘Če je to vse’ ter ‘Ljubezen je padla z neba’, na televizijah in spletnih portalih pa si lahko ogledate videospot za skladbo ‘Če je to vse’, ki ga je Tinkara premierno predstavila prav na koncertu v Kinu Šiška.

Novi knjigi!

V ponedeljek, 8.3., ob 19.00  vabijo v multimedijski center KIBLA v Mariboru (Ulica Kneza Koclja 9). S pisateljem in popotnikom po saharskih sipinah, Andrejem Morovičem, se bo pogovarjal urednik knjižne zbirke Beletrina, Mitja Čander.

V sredo, 10. marca, ob 19. uri, vas vabimo v preddverje knjigarne Beletrina (Novi trg 2, Ljubljana) . Z Andrejem Morovićem se bo v družbi publicista in popotnika Ervina Hladnika Milharčiča pogovarjala Tina Košir .

Andrej Morović , znan po svojem bohotnem baročnem jeziku, se v novi knjigi predstavlja v drugačnem tonu. Jezik je manj vihrav, lega bolj molovska. Če smo v uvodni zgodbi še v Ameriki, se preko postaje na jadranskem otoku vse bolj pogrezamo v Saharo. Morovićeva proza dobi počasnost in navidezno brezkončnost puščave, vse skupaj deluje nekako tako, kot če bi se Čehov znašel v puščavi stoletje za svojim časom. Junak zaključne zgodbe se v zadnjem krogu tega vrtoglavega izstopa iz urbanega in civiliziranega že sprijazni s smrtjo. Toda – in tukaj je Morović brez dvoma stari Morović – se spet zgodi presenetljivi obrat, življenje sploh še ni reklo zadnje besede. In si tu. Pisatelj nas z roko preciznega opazovalca popelje na notranji rob globalnega sveta in njegove dialektike, popelje nas v samo srce praznine, ko se mora po tolikih prividih končno spet vse pokazati v avtentični luči.

Andrej Morović (rojen 1960) je bil s svojo prozo, predvsem z romanom Bomba la petrolia (1989), eno največjih presenečenj osemdesetih. Razkošen, inovativen, zafrkljiv jezik je tako prepoznaven, da ga lahko danes kritiki označujejo kot preprosto morovičevski. Pretežno avtobiografski junaki njegovih zgodb in romanov tako kot avtor radi sekajo meje domovine in preživljajo svoja leta v Benetkah, New Yorku, Berlinu (izrazito nomadski je pripovedovalec romana Seks, ljubezen in to, 2006), v zadnjih letih tudi na morju in puščavi (zbirka kratke proze Okoliščine, 2008), so med prvoborci na Metelkovi (Progres, 2008) in del živega ščita v Iraku (Tisoč in ena moč, 2005). Morovićeva dela se pogosto prevajajo v tuje jezike, uvrščen je v številne antologije kratke proze. Prihajajočega abrahama je avtor kronal z zanj nenavadno knjigo kratke proze, kjer se med puščavskim peskom umirja divji stampedo besed.

ŠKISOVA ŠTORKLJA

Zveza študentskih klubov Slovenije skuša tudi letos v okviru projekta Škisova štorklja pomagati študentskim družinam. Gre za socialni projekt, s katerim želijo pomagati mladim družinam s pomočjo raznovrstnih informacij, pripravili bodo foto natečaj, v okviru projekta pa je že potekala delavnica za otroke.

Foto natečaj bo potekal od 8. marca 2010, letošnja tema pa je ‘Igra’. Fotografije lahko pošiljate do 29. marca 2010. Ujemite torej svojega malčka med igro s punčkami, avtomobilčki, puzli, žogo ali medvedkom in pošljite fotografijo na masa.zemljic@skis-zveza.si. Prvih šest prispelih fotografij bo nagrajenih s simpatično praktično nagrado, komisija pa bo izmed vseh prispelih izbrala najboljše, ki bodo prejele lepe nagrade. Prvouvrščeni se bo veselil 12-urnega skupinskega plavalnega tečaja za otroka, ki ga podarja Aquamania, in polletne naročnine na Vivo, revijo za zdravo življenje.

V okviru projekta pa je 2. marca v Rožni dolini potekala delavnica za otroke pod vodstvom štirih animatork. Zbralo se je veliko malčkov, ki so se dve uri zabavali v različnih igrah, ki so jih pripravili za njihovo starostno obdobje.

Več informacij o natečaju in delavnici lahko najdete na www.skis-zveza.si.

 

 

Naši projekti in prakse – vaša priložnost!

AIESEC je globalna, nepolitična, neodvisna, izobraževalna organizacija, ki jo vodijo študenti in mladi diplomanti.
O dogajanju pri njih smo se pogovarjali s Teo Bricman, AIESEC Ljubljana: »Kdo še ni slišal za to, da je projektno delo, delo prihodnosti? V AIESEC-u Ljubljana vam ponujamo možnosti vodenja projekta ali preprosto biti del ekipe, ki na projektu dela.«

Nekaj dejstev o AIESEC-u in projektih, ki jih izvajajo

»AIESEC je največja mednarodna študentska organizacija, katere glavna dejavnost so strokovne prakse v enih od 108 držav, v katerih smo prisotni. Prakse zajemajo različna področja, od managementa, tehničnega in pedagoškega področja do različnih razvojih projektov. Tako v tujini kot pri nas izvajamo različne projekte, katerih končni rezultat je čimvečje število praks in, upajmo, pozitiven vpliv na družbo. Poglejmo si primer: najpomembnejši projekt, ki je trenutno v polnem zagonu, se imenuje Kulturno povezovanje. Cilj tega projekta je zniževanje nestrpnosti do drugačnosti med ljudmi v Sloveniji. Tega problema se je AIESEC lotil tako, da šolskim in predšolskim otrokom omogoča stik z drugačnimi kulturami. Posledično išče praktikante iz celega sveta, ki bi bili pripravljeni priti v slovenske vrtce na trimesečno prakso in deliti svoja znanja ter na ta način seznaniti otroke z drugimi kulturami, verami, jeziki itd. Projekt se uspešno odvija v nekaj vrtcih na različnih koncih Slovenije, vendar še vedno pridno iščemo nove vrtce in seveda tudi praktikante, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami.«

Katere so še ostale priložnosti za mlade in ambiciozne študente?

»Za vse, ki vas zanima podjetništvo in management, imamo dva aktivna projekta, ki potrebujeta vodjo oziroma ekipo, ki bi projekt vodila. Prvi je imenovan Raise IT, kjer iščemo podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, da v svoje vrste vzamejo AIESEC praktikanta. Drugi projekt pa je nastavljen kot tekmovanje, imenovali smo ga Going Global Competition, ideja projekta pa je, da bodo študentje Univerze v Ljubljani v sklopu tekmovanja pripravili načrt za internacionalizacijo izbranih slovenskih podjetij. Projekt je zasnovan v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Če pa vas bolj mika delo v mednarodnem okolju, se pridružite naši ekipi za recepcijo praktikantov, ki pridejo na prakso v Slovenijo. Priložnosti je več kot dovolj. Treba jih je samo zgrabiti! Noben bodoči delodajalec ne bo imel nič proti točki v vašem življenjepisu, kjer bo pisalo vodja projekta. Mogoče sem malce zanemarila možnost, da odidete z AIESEC-om na prakso v tujino. Prakse potekajo čez celo leto, zato si kar poglejte našo spletno stran www.aiesec.org/slovenia/ljubljana in izpolnite prijavnico za prakso! Kot se je lepo izrazil naš praktikant, ki je pred dvema mesecema prišel iz Kitajske na prakso v Slovenijo: »If you never go, you will never know«. Za več informacij pišite na naš mail: aiesec.lj@gmail.com.«

Mojca Buh

 

JEZA

Grrrrr … Zveni znano, kajne? Seveda, ta medmet simbolizira oziroma vsaj naj bi simboliziral enega izmed univerzalnih čustev – jezo. Univerzalnost jeze je dokazal neki ameriški psiholog, ki je fotografije obrazov, ki so upodabljali temeljna čustva, pokazal
Tako poznamo dve osnovni vrsti jeze – zdravo, ki privre iz človeka v trenutku, ko jo zazna, usmerjena pa je točno tja, zaradi česar je bila sprožena – v določenega človeka ali dogodek. Nezdrava jeza pa je na drugi strani ‘zakasnela’ – prej potlačena jeza, potem pa usmerjena na napačno osebo, ki s pravim vzrokom jeze nima nobene zveze.

Jeza je preprosto čustvo, ki ga doživljamo, ko nas nekdo ne obravnava, kot se nam zdi, da bi nas moral ali pa ko se zadeve ne odvijajo tako, kot bi se po našem mnenju morale. Torej je korak proti obvladovanju jeze sprememba našega prepričanja in ne poskus spremembe drugih. Na drugi strani pa nam nekatera naša prepričanja onemogočijo, da bi izražali jezo oziroma neodobravanje, takrat ko bi bilo to zares potrebno. Lahko nas je strah, da ne bi drugih prizadeli, morda mislimo, da je jeza neprimerna ali da bi nad sabo izgubili nadzor, bili zavrnjeni, destruktivni ali pa se bojimo, kaj se bo zgodilo, če jo bomo izrazili. Vsa ta prepričanja so nam kvečjemu v škodo, saj se dolgotrajno zatajevanje in neizražanje jeze lahko pokaže tudi na našem zdravju celo do tako skrajnih oblik, kot so depresija, glavoboli ali pa želodčni čir.

Na drugi strani pa je vseeno pomembno, da poznamo nekaj načinov za obvladovanje jeze. Jeze ne smemo potlačevati. Bolje je, da se o njej s kom pogovorimo, saj tako zmanjšamo napetost. Pogled druge osebe nam bo morda odprl tudi drugačne vidike zadeve, ki nas bremeni, saj je v ‘jezni’ fazi težko gledati na vso zadevo objektivno. Hkrati se bomo na tak način izognili kopičenju jeze v sebi, ki utegne nekoč ob neprimerni priložnosti izbruhniti na silovit, neprimeren način. V zakup moramo nadalje vzeti dejstvo, da nas večinoma stvari jezijo zaradi naših prepričanj in ne zaradi drugih ljudi. Posebej so v tem kontekstu ‘kritična’ trdno zacementirana stališča (naš pogled, da nekaj ‘moramo’, ‘je naša dolžnost’, ‘je treba’) – če smo jih sposobni vsaj omiliti in pri njih ne vztrajati za vsako ceno, smo že na dobri poti. Naše telesne reakcije, kot sta npr. mišična napetost in hitro dihanje, nas bodo na drugi strani opozorile, kako močno jezni smo. Močnejša kot je, siloviteje lahko izbruhne. Silovito jezo lahko na varen način izrazimo tudi s telesom – tu pridejo v poštev otroški, prvinski način ‘izražanja’, kot je npr. cepetanje z nogami, boksanje v blazine, kričanje in tako dalje. Vse to je seveda zaradi lastnega ugleda bolje izvajati, ko smo čim bolj oddaljeni od drugih ljudi.

Varja Kališnik v svoji knjigi Svetlo Modra priporoča zanimivo vajo, ki jo lahko izvajamo za zdravo sproščanje jeze – doma si navijemo glasno glasbo, v roke vzamemo teniški lopar ali blazino in z njo tolčemo po jogiju, ob tem pa kričimo, kakor nam prija – samodejno bomo intenzivnost vaje stopnjevali in tako iz sebe lahko ‘izkričali’ vsa negativna čustva – jezo, zamero, žalost. Vajo izvajamo od 15 do 20 minut, končamo pa jo takrat, ko dobimo v telesu občutek, da je nečesa konec. Kljub temu, da se vaja morda sliši smešno, je zelo učinkovita.

Izjemnega pomena v zaključni fazi soočanja z jezo pa je odpuščanje. Ta biblični pojem udejanjimo preprosto tako, da se potem, ko smo vso svojo jezo spravili na plano, pomirimo, pozabimo na dogodek, povzročitelju pa oprostimo.

 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.