ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Spremembe, ki nastopijo s prehodom s srednje šole na fakulteto, so številne. Nekateri jih sprejmejo z lahkoto, drugi malo manj.

Vseh pa se spremembe dotaknejo; za vsakogar je namreč lažje (ne pa nujno lepše) živeti v predvidljivem in zanesljivem vsakdanjiku brez večjih pretresov.

Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se na prehod dobro pripravimo. To storimo tako, da se o vseh spremembah dobro informiramo. Eden izmed dobrih načinov je seveda ravno branje tega priročnika!

Na drugi strani so zelo pomembni socialni stiki. Potrudite se čimprej navezati stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče ‘kolegi'), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost.

Nikar ne pozabite povsem svojih ‘starih' prijateljev iz srednje šole; raziskave namreč kažejo, da je ohranjanje kvalitetnih socialnih vezi eden izmed pogojev za psihološko blagostanje!

V veliko pomoč so vam lahko tudi dobri tutorji in starejši kolegi z istega faksa. Če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi naredili, …

Naposled se lahko pogovorite s starši. Čeprav se vam včasih morda zdi, da so vam vse, kar so vam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali sploh nikoli, ste lahko presenečeni, saj vam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malo tvegate in se z njimi o stvareh, ki vas težijo, odkrito pogovorite.

Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kako knjigo s področja osebne rasti.

Morda se vam zdi vse napisano pretirano in mislite, da večjih težav pri prehodu ni. Morda za precejšen del izmed vas res ne (ali pa težave hitro minejo), vseeno pa boste morali osvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi vsaj malo olajšali?

Kmalu po začetku študijskega leta se začnejo tudi prva preverjanja znanja in ker se večina ne privadi na nov sistem kar takoj, so mnogi pogosteje kot kasneje v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakega neuspeha.

Vendar vedite, začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.

Kako torej začeti? Predvsem pogumno in brez strahu, z nekaj priprave pa bo to še precej lažje!

Blaž Božnar

Zaradi vse večje brezposelnosti med mladimi in še težje zaposlitve za nedoločen čas je pred izbiro študijske smeri postalo nujno poznati tudi možnosti zaposlitve po končanju študija. V Sloveniji je še posebej velik problem zaposljivost velikega števila brezposelnih družboslovcev. Po drugi strani diplomantov določenih naravoslovnih in tehničnih ved primanjkuje. Potrebno se je vsestransko izobraževati tudi izven študijskega programa.

Deficitarni in iskani poklici

Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, primanjkljaj pa je med poklici naravoslovno-tehniških usmeritev. Študijski programi, katerih izobrazba beleži večje povpraševanje kot ponudbo na trgu dela so biologija, lesarstvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika, telekomunikacije, farmacija, laboratorijska biomedicina, gradbeništvo, geodezija, geotehnologija, kemija in biokemija, matematika in fizika, strojništvo, medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega, babištvo, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, bibliotekarstvo, družbena informatika in pedagoški študijski programi (razredni pouk, matematika in fizika, matematika in tehnična vzgoja oziroma proizvodno tehnična vzgoja, matematika in računalništvo, angleški in nemški jezik, specialna in rehabilitacijska pedagogika, glasbena pedagogika in instrumenti).

Po številu vpisanih študentov prevladujejo visokošolski študijski programi s področja družboslovja, poslovnih ved in prava. Pri moških so poleg družboslovja priljubljeni tudi programi tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva. Najmanj študentov je vpisanih v programe s področja kmetijstva in veterine, matematike in računalništva. Malo se jih odloči za rudarstvo in geotehnologijo, metalurgijo, tekstil in fizikalno mehaniko.

Perspektivni poklici prihodnosti

Do leta 2020 naj bi bilo največ povpraševanja po poklicih, kot so medicinska sestra, zdravnik, menedžer v bolnišnici, tržni raziskovalec, strokovnjak oglaševanja, pravni svetovalec, špediter, skladiščnik, diplomirani logistik, elektroinženir, sistemski informatik, gospodarski inženir, programer, sistemski administrator računalništva, IT-projektni menedžer, specialist za pokojninsko zavarovanje, zavarovalniški matematik, zavarovalni strokovnjak, kontrolor letenja, elektronik, letalski inženir, strojni inženir, podjetniški svetovalec, učitelj in revizor.

Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov.

Vseživljenjsko izobraževanje

V današnjem svetu formalna izobrazba ni več dovolj. Potrebno se je še dodatno izobraževati, izpopolnjevati in prilagajati potrebam sodobnega sveta, da pridobimo nova znanja, veščine in spretnosti oziroma kompetence, ki nas usposabljajo za aktivno vključevanje na trg dela. To se da v času študija lepo izkoristiti z udeležbo na številnih delavnicah, tečajih itd. Mladi morajo razviti tudi čut za samospoznavanje in svojo poklicno kariero morajo skrbno načrtovati. To storijo tako, da se čimbolj informirajo o trgu dela, si načrtno postavljajo cilje in se fleksibilno odzivajo na spremembe. Smiselna je priprava seznama možnosti, postavljanje ciljev, predvidevanje morebitnih ovir in načrtovanje korakov za odpravo morebitnih ovir ter dosego ciljev.

Ksenija Gider

Na faksih vas pričakuje nova številka revije Študent, kjer tokrat pišemo o celoviti smučarski ponudbi. Kam, kje, kako in za koliko denarja torej na ugodno smuko. Poleg tega so na voljo tudi vse informacije o novi socialni zakonodaji, o uspešnih pripravah na izpite, Omar Naber pa se spominja svojih študentskih let. Ne spreglejte ponudbe zabavnih dogodkov, če pa razmišljate o potovanju, vam tokrat predstavljamo Bolivijo.

S 1. 1. 2012 je bila z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) mnogim redno vpisanim študentom, ki prihajajo iz tujine in študirajo na različnih slovenskih univerzah, ukinjena pravica do pridobitve državne štipendije.

Takih študentov, ki so redno vpisani v programe slovenskih univerz, je okoli 2000, na Univerzi v Ljubljani jih je kar 1350. Mnogi izmed njih bodo morali zaradi omenjenega zakona verjetno prekiniti študij in se vrniti domov.   

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se zavzema za ohranitev pravice do državne štipendije za študente drugih držav, zato podpira študente v boju za ohranitev te pravice. Razlikovanje pravic študentov glede na državljanstvo študenta se jim zdi nedopustno in diskriminatorno, zato se pridružujemo zahtevi, da mora »Slovenija ostati država, v kateri znanje nima državljanstva!«

Leta 2010 je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo ekonomskih migracij, katere del so tudi smernice na področju »Spodbujanja mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in študentov«, s cilji spodbujanja mobilnosti, kroženja in privabljanja tujih in slovenskih raziskovalcev, visokošolskih učiteljev in študentov. Ukrepi na tem področju naj bi bili med drugim zmanjšati ovire, ki slabijo mobilnost študentov, okrepiti sodelovanje med državo, univerzami in drugimi visokošolskimi institucijami v javnem in zasebnem sektorju, ter spodbujanje promoviranja Slovenije kot privlačne lokacije za študente in raziskovalce. Sprašujejo se, ali je država z diskriminatorno obravnavo študentov, ki prihajajo iz tujih držav in z omejevanjem njihove pravice do denarnih prejemkov, kot je državna štipendija, za študente sploh še privlačna?

Prav tako jih skrbi, da država varčuje z ukinjanjem štipendij za študente iz drugih držav, ki so jim omogočile študij v Sloveniji, hkrati pa jih preseneča, da na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendij vsako leto ostaja število nepodeljenih kadrovskih štipendij, katerih sredstva bi lahko prerazporedili in tako ohranili štipendije za študente iz tujih držav.

V torek, 17. 1. 2012 je bil ob 16h organiziran tudi protest proti odvzemu pravice do državne štipendije za študente drugih držav pod geslom:

»Slovenija mora ostati država, v kateri znanje nima državljanstva!«,

s pričetkom pred zgradbo Univerze v Ljubljani, ki se je zaključil pred zgradbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. 

Zahteve ŠOU v Ljubljani in ostalih protestnikov lahko podprete tako, da pridete na protest in podpišete spletno peticijo na http://www.ipetitions.com/petition/znanje-brez-drzavljanstva/

S slovesnostjo na pred kratkim prenovljenjenem Trgu Leona Štuklja se je v Mariboru uradno začela Evropska prestolnica kulture (EPK).  Mariborska univerza je okviru EPK odprla Hišo arhitekture in Park skulptur.

Otvoritve v partnerskih mestih bodo v Slovenj Gradcu 20.1.2012, v Velenju 21.1.2012, Novem mestu 28.1.12012, v Murski Soboti 4.2.2012 in na Ptuju 10.2.2012.

Pod okriljem zavoda MARIBOR 2012 deluje Info točka Maribor 2012, ki  se nahaja v Marbiru na Trgu Leona Štuklja 2 in je odprta vsak dan od 10.00 – 19.00. Druga Info točka Maribor 2012 se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 17, prav zako odprt vsak dan od 10.00 – 19.00. V info točkah obiskovalcem nudijo informaciej o programu EPK, prodajajo vstopnice za prireditve in spominke.

Podroben program lahko spremljate na: http://www.maribor2012.eu/epk

O večjih dogodkih in zanimivostih v mestu bomo podrobneje poročali.

Za odmero 0,5 % dohodnine nevladnim organizacijam velja za tiste, ki oddajajo dohodninsko napoved, se pravi za vse davčne zavezance.

Teh 0,5 % lahko namenite največ petim organizacijam (lahko jim namenite 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 %), z njimi pa pomagate organizaciji, da bi čim bolj kakovostno delovala in s tem lahko uresničevala svoje cilje oziroma naloge. Kar pomeni, da ta denar ne bo ostal v državnem proračunu. Ministrstvo za finance vsako leto posebej za leto za katero se namenja dohodnina pripravi seznam upravičencev, po statističnih podatkih pa smo v zadnjih letih največ donacij namenili področjem zaščite, reševanja in pomoči. Seznam bo objavljen na spletni strani www.dobrodelen.si. Komu boste podarili 0,5 % dohodnine je vaša stvar, to pa lahko storite na enostaven način preko spleta ali obrazca in ga pošljete na davčni urad.

Mojca Buh

Če se želiš naučiti kakšnega tujega jezika, potem je zdaj prava priložnost, saj še potekajo vpisi v februarske jezikovne tečaje pri Zavodu ŠOLT, ki deluje pod okriljem ŠOU v Ljubljani! Če se boš vpisal do 31. januarja, boš imel pri plačilu 10-odstotni popust! Vsi tečaji se pričnejo 27. 2. 2012. Novost pri ŠOLT-u so 60-urni jezikovni tečaji, ki se bodo prav tako pričeli 27. 2. 2012. Več na www.zavod-solt.si!