V kolikor govorimo o predelani hrani, se moramo zavedati, da je ta nemogoča brez dodajanja aditivov v tehnoloških postopkih, ki imajo na živila posredne in neposredne učinke delovanja.
Aditiv oz. živilski dodatek je vsaka snov, ki se normalno ne uporablja kot živilo in predstavlja običajne, tipične sestavine živila.

Torej: Vse, kar ni naravno, vpliva na nas, na naše počutje, razmišljanje, celice, DNK …

Pravila in predpisi
Za vsako živilo je praviloma določeno, kateri in v kolikšni meri se lahko uporablja aditiv. Ugotavljanje varnosti aditivov poteka po mednarodnih predpisih. Vsak aditiv, ki je dodan živilu, mora biti napisan na označbi živila, bodisi z imenom bodisi z oznako, ki pomeni okrajšavo imena (E-številko). V EU je registriranih približno 1.700 aditivov brez arom, saj so le-te obravnavane posebej in jih danes poznamo okoli 4.500.

Vsi E-ji niso nevarni. Vendar se moramo zavedati, da uživanje prehrambnih dodatkov lahko vpliva na organizem na več načinov. Najbolj vprašljivo in škodljivo je dolgotrajno uživanje majhnih količin dodatkov, ki lahko izzovejo subkronične učinke, obstaja nevarnost anorganskih primesi v dodatkih, nekateri dodatki, kot denimo konzervansi, lahko povzročijo alergijske reakcije.

Nevarni E-ji v hrani:
102, 104, 122, 123, 124, 127, 131, 132, 133, 142, 150, 151, od 210 do 228, 310, 311, 312, 320, 321, 407, od 412 do 414, od 620 do 625, 951, 952, 954, za otroke tudi 420

E102 – tartazin – povzroča alergije, astmatične napade, migrene, zamegljen vid, srbečico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga s tumorji ščitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobčutljivih na aspirin ter za astmatike.
E110 – oranžno FCF – povzroča želodčne težave, slabost, bruhanje, kožne izpuščaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvične tumorje, poškodbe kromosomov, bolečine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavračanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporočljiv za osebe, preobčutljivih na aspirin.
E131 – modro V – povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici, srbečico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije.
E173 – aluminij – povzroča številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroča osteoporozo.
E952 – ciklamat – povzroča migrene, je potencialno rakotvoren, povzročil je raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.

E252 – K nitrat – dalj časa trajajoče uživanje že majhnih količin lahko povzroči slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju večje količine lahko povzroči močne bolečine v trebuhu, bruhanje, mišično oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.

…

Neškodljivi E-ji:
E100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160, 161, 162, 170, 174, 175,180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480

Škodljivi za zdravje:
• problemi s črevesjem: E 220, 221, 232, 224
• problemi s prebavo: E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466 + v pakiranih sladoledih E 407
• kožna obolenja: E 230, 231, 232, 233
• uničuje vitamin B12: E 200
• povišuje holesterol: E 320, 321
• draži živce: E 311, 312
• vnetje ustne votline: E 330 – Najnevarnejši dodatek, saj povzroča raka !!! Najdemo ga: schweppes od limone, senf, nekatere brezalkoholne pijače, meso rakcev, nekateri siri, gobe v konzervi, … Poleg tega raka povzročajo še: E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239

Preprečite uporabo teh dodatkov hrani in bodite pazljivi pri izbiri živil.

Mojca Buh

Tudi v letošnjem študijskem letu je Študentska organizacija Univerze v Mariboru zbrala vse potrebne informacije za študente. Informacije najdete v spletnem priročniku Dostop.

Več o priročniku Dostop nam je v pogovoru povedala Lidija Novak, svetovalka za odnose z javnostmi pri ŠOUM, hkrati pa je Lidija tudi urednica zadnjega priročnika Dostop.

Kako je prišlo do zamisli za nastanek priročnika Dostop – namen, cilji, komu je namenjen?
Študentska organizacija Univerze v Mariboru vsako leto ob začetku študijskega leta pripravi obsežno informativno akcijo Dostop, s katero želi izraziti dobrodošlico vsem brucem in jim zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v študentsko življenje. Vsak bruc takrat prejme informativno mapo Dostop, v kateri se nahaja tudi priročnik Dostop. Ker priročnik vsebuje informacije, ki so namenjene vsem študentom, smo priročnik objavili tudi v spletni obliki, ki je dosegljiv na spletni strani ŠOUM (www.soum.si).

Kdo je sodeloval pri nastanku priročnika?
Pri nastanku priročnika sodelujejo sodelavci Študentske organizacije Univerze v Mariboru in Skupine ŠOUM.

Kaj zajema priročnik, poglavja, teme …?
Študentom so v priročniku Dostop na voljo informacije o študiju, pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v študijskem procesu, štipendiranju, bivanju in vseh ostalih elementih študentske socialne varnosti. Poleg osnovnih, za uspešen študij nujnih informacij, so v priročniku predstavljene še številne možnosti za preživljanje prostega časa v univerzitetnem mestu Maribor, med njimi kopica obštudijskih dejavnosti, ki jih skozi vse leto pripravlja Skupina ŠOUM.

Odziv študentov na priročnik
Študentje, predvsem pa bruci, so veseli, da imajo v priročniku Dostop na enem mestu zbrane vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v študentsko življenje.

Bi sedaj priročniku, ko je že narejen, še kaj dodali, ga še kako dopolnili?
Priročnik izdamo vsako leto ob začetku študijskega leta. Zagotovo bo tudi drugo leto deležen določenih sprememb – že zaradi sprememb zakonodaje na področju visokega šolstva in socialnega položaja študentov, kot tudi novosti, ki jih pripravljamo v Skupini ŠOUM za študente Univerze v Mariboru.

Nekaj vsebin iz priročnika …
• Osnovne informacije in področja delovanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru
• Dostop.si – največji interaktivni portal za mlade
• Študentska multimedijska centra Cyber.Student
• Visoko šolstvo v Sloveniji
• Študijski koledar za študijsko leto 2009/2010
• Status študenta
• Pravice in dolžnosti študentov
• Pogoji za študij v tujini
• Zavarovanje študenta
• Pogoji za pridobitev štipendije
• Prodajna mesta bonov Študentske organizacije Univerze v Mariboru
• Bivanje v študentskem domu
• Lampiončki
• Četrtkovi večeri kulture
• …

Mojca Buh

Kmalu se bo začela pomlad. Toplo vreme nas vabi v naravo. Da se po dolgi zimi malo razmigamo, skočimo na kolo ali pa začnimo teči.

Kolesarimo
Kolesarstvo je v zadnjih letih postalo najpogostejša oblika rekreacije, o čemer pričajo čedalje bolje organizirane kolesarske prireditve v Sloveniji, ki počasi sledijo organizacijski ravni zahodne Evrope.
Primerno je za vse starosti. Tudi če se s kolesarjenjem nisi nikoli resneje ukvarjal, ni za nov začetek nikoli prepozno. Začetki so ponavadi malo težji, zato ne pretiravaj z napori in se za uvod raje odpravi na krajše podvige. Bojazen pred poškodbami je z izjemo padcev odveč, saj se telo premika v enakomernem gibanju, ki ni obremenilno za sklepe.
Kolesa delimo na cestna, treking in gorska. Cestna so namenjena vožnji po urejenih cestah. Sem spada vse od udobnih mestnih do dirkalnih. Gorska so namenjena vožnji po slabše urejenih kolovozih, gozdnih in gorskih poteh ter so vzmetena. Posebna skrajnost so kolesa za spust, ki morajo biti zaradi velikih obremenitev med spustom zelo ojačana, poznamo pa tudi t. i. freeride kolesa, s katerimi izvajajo vratolomne skoke. Kompromis med cestnini in gorskimi so treking kolesa, ki omogočajo udobno vožnjo po asfaltu in slabše urejenih kolovozih.
Za zaščito glave poskrbi s čelado. Pomemben del kolesarske opreme so kolesarske hlače, ki zagotavljajo večje udobje, za dober oprijem pa boš potreboval kolesarske rokavice. Ker med kolesarjenjem izgubiš precej tekočine, imej pijačo v posebnih plastičnih bidonih. Ne pozabi na pripomočke za hitra popravila na kolesu, predvsem rezervno zračnico in tlačilko.

Tecimo
Pomlad je odlična priložnost, da začneš s tekom. Za začetnike je najučinkovitejši način uvajanja menjavanje teka in hoje, priporoča se dvominutni ciklus. Ko boš to zmogel brez posebnih težav, počasi tek podaljšuj. Začetnik naj bi prvi veliki cilj nepretrgoma teči 20-30 minut dosegel po 3 mesecih. Ob redni vadbi se bosta v tem času izboljšali mišična prožnost in moč, poleg tega pa se bosta povečali dihalna kapaciteta in učinkovitost krvnih obtočil. Prva dva meseca ne teci dva dni zapored pusti mišicam in kitam, da se prilagodijo obremenitvam. Dolžino meri s časom, ne z razdaljo. Cilji naj bodo oblikovani tako, da boš postopno povečeval čas teka, hitrost v začetku ni pomembna. Izogibaj se velikim spremembam dolžine teka in števila treningov v tednu.
Za tek potrebuješ primerne tekaške copate, ki ustrezajo tvojemu stopalu in načinu postavljanja noge na tla ter dovolj udobne, da bodo zaščitile hrbet in noge. Obleci lahka sintetična oblačila, ki dihajo in izločajo vlago na zunanjo stran. Pomembno je, kaj je ob koži. Dve tanjši plasti bolje prepuščata znoj kot ena debelejša. Ob hudem vetru in dežju je primerna najlonska vetrovka, ki ščiti pred preveliko izgubo toplote. Pogosta napaka začetnikov je, da tečejo preveč oblečeni, misleč da bodo ob močnejšem potenju izgubili več odvečne telesne teže. Za temperature višje od 10 stopinj Celzija, so dovolj kratke hlače in majica s kratkimi rokavi, pod 10 stopinj pa dolge hlače in toplejši zgornji del, ko začne zmrzovati pa tudi rokavice, kapo in toplejši zgornji del. Koliko energije porabimo, je odvisno le od pretečene razdalje. S polurnim tekom v vročini lahko izgubimo 1 kg telesne teže na račun dehidracije telesa, to tekočino pozneje nadomestimo. Izgubiti 1 kg telesne teže pomeni porabiti okrog 37.500 kJ (9.000 kcal), kar pomeni približno 160 km teka.
Idealno tekaško okolje so ravne gozdne poti in poti v parkih, ki jih pokriva tanka plast smrekovih iglic. Enako velja za poljske in travniške poti. Ravna in relativno mehka podlaga je najprimernejša za navajanje mišic in sklepov nog na tek. Začetnik naj se izogiba teku po trdi podlagi (beton, asfalt), ki poveča pritisk na sklepe in s tem tudi obremenjenost mišic. Krajši tek po trdi podlagi sicer ni nevaren, vendar večina tekaške vadbe naj nikoli ne poteka na pločnikih, betonski ali asfaltni podlagi. Izogibaj se teku v strm klanec, nenadzorovani hitrosti in teku po klancu navzdol. Dihaj skozi usta in nos.
Pomembna je tudi prehrana. Pred tekom ni dobro biti sestradan ali imeti poln želodec. Od glavnega obroka do teka naj mineta vsaj 2 uri. Če je minilo več časa, se priporoča eno do dve uri pred tekom lahek ogljikohidratni prigrizek. Pred tekom ne posegajte po težki hrani, bogati z beljakovinami in maščobami.

Tekaške prireditve:
– http://www.tekaskiforum.net/
– http://www.klubpolet.si/, tek

Kolesarske prireditve:
– http://www.klubpolet.si/, kolesarjenje
– http://www.kolesarska-zveza.si/

Ksenija Gider

Slovenci smo v svetu znani kot športni fenomen, še posebej, kar se tiče adrenalinskih oziroma ekstremnih športov, kot npr. alpinizem, ekstremno smučanje, rafting ali padalstvo. O tem pričajo Tomaž Humar, eden najboljših alpinistov sveta, Irena Avbelj, večkratna svetovna prvakinja v padalstvu, Bobri, nepremagljivi svetovni prvak v raftingu, in drugi.

Kako so ekstremni športi nastali
Korenine popularnih ekstremnih športov povezujejo s tradicionalno polinezijsko prostočasno aktivnostjo, ki jo danes poznamo kot deskanje na valovih, surfboarding oziroma surfing. S Havajev je prišlo na začetku 20. stoletja v ZDA in se v 50-ih letih razširilo. V 70. letih so surfarji začeli s suhim treningom, s skateboardi, ki je kmalu postalo samostojni šport. S kombinacijo teh dveh je nastal snowboarding ali deskanje na snegu, z novimi kombinacijami pa zmajarstvo, base skoki, gorsko kolesarstvo in drugi.

Kljub vsemu ravnaj razumno
Danes ukvarjanje s tradicionalnimi športi upada, razvijajo pa se nove športne dejavnosti s poudarkom na zdravju in dobrem počutju. Slednje so precej razširjene in obsegajo več oblik udejstvovanja, kot so džoging, fitnes, rekreativno igranje kolektivnih športov, npr. nogometa. Po drugi strani se povečuje zanimanje za ekstremne športe.

Ekstremni šport je splošni pojem za športe, ki vključujejo veliko hitrost, višino, nevarnost ali kakšno akrobacijo. Skupna jim je velika količina adrenalina v krvi, t. i. »adrenalinska bomba«. Še posebej priljubljeni so pri mladih, ki jih žene želja po preseganju lastnih mej v fizični in psihični vzdržljivosti ter premikanju mej v določenih športih.

Ti športi zahtevajo celega človeka. Vedeti moramo, kam se podajamo, kakšne so naše sposobnosti, imeti moramo potrebno opremo. Kljub užitkom ne smemo izgubiti razsodnosti.
Velikokrat deluje skupina ekstremnih športnikov kot subkultura. Javnost mnogokrat označuje pripadnike določenega ekstremnega športa za nore ali celo samomorilske, saj je njihova dejavnost lahko smrtno nevarna. Nekateri so zato tudi prepovedani.

In kateri športi spadajo med adrenalinske oziroma ekstremne:
– jadralno padalstvo, za vse, ki se želijo prepustiti z jadralnim padalom vetru,
– polet z balonom polnjenim z vročim zrakom,
– bungee jumping, skok v globino z elastiko,
– base jumping, padalec skoči s stoječega objekta, v številnih državah je prepovedano, prvi v Sloveniji je bil izveden s Triglavske sfinge,
– canyoning ali soteskanje, hojo po kanjonih, plavanje in spuščanje po naravnih toboganih,
– rafting, boj z brzicami,
– kajak in kanuji,
– hydrospeed, rečni bob, spopad z reko,
– surfanje, vodni šport, pri katerem se za premikanje izkorišča energija, ki se sprošča pri lomljenju valov, najpogosteje se povezuje z deskanjem na valovih, pri čemer se za surfanje uporablja deska,
– jamarstvo, športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij,
– paintball, šport s puškami markerji, ki s pomočjo plina ali zraka izstreljujejo barvne kroglice, s katerimi se igralci izločajo iz igre,
– rolkanje, vožnja ali kakšno drugačno manevriranje na rolki,
– urbano plezanje ali nočno plezanje (slengovsko tudi »buildering«) po zunanji strani stavb ter drugih umetnih struktur, če se plezalec loti urbanega plezanja na veliki višini brez uporabe vrvi in varovalnih pripomočkov, je lahko tovrstna dejavnost zelo nevarna in se odvija zunaj zakona, zato se takšno plezanje večinoma dogaja ponoči,
– ledeno plezanje, plezanje po zaledenelih slapovih in ledenih odstavkih v grapah, padec je kljub varovanju lahko usoden, npr. Mlačca pri Mojstrani ali Solčava,
– balvansko plezanje ali balvaniranje, bolderiranje, plezanje brez vrvi na balvane, ki praviloma niso višji od doskočne višine, zato pri padcih navadno ne pride do resnih poškodb, tudi na večjih stenah ali celo stavbah, pri nas v Trenti, Podljubelju,
– deskanje na snegu, deskarji se vozijo po snegu na deski oziroma boardu, od leta 1998 je to olimpijski šport,
– gorsko kolesarstvo, vožnja s kolesi izven urejenih poti, predvsem gozdnih poteh.
Pa še akrobatsko letenje, drag racing, ekstremno smučanje, jamsko potapljanje, kitesurfing, parkour, potapljanje na dah, raftanje, smučanje po vodi in drugi.

Ksenija Gider

Ko se prebudijo prvi sončni žarki, začnemo odlagati zimska oblačila, izpod tanjših pa se kmalu pokažejo zimske »obloge«. Moti nas še nečista ali suha koža, spomladanska utrujenost, skratka vlada vsesplošno nezadovoljstvo. Vzemimo si nekaj dni zase in očistimo telo nakopičene navlake.

Začnimo s krajšim postom
Nekateri se za začetek čiščenja telesa poslužujejo posta. V skladu z luninimi menami so najboljši dnevi za to prvi trije dnevi pred prvim krajcem in polno luno. Takrat lunina gravitacijska sila potiska telesne tekočine proti možganom. Presežek tekočine ovira delovanje možganov, kar zaznamo kot vznemirjenost, razdražljivost ali pretirano občutljivost. Posta se lahko lotimo na več načinov: s čaji in sokovi, presnimi sokovi, sadjem, sirotko, blag post z juhami, z mlekom in žemljami, vodo itd. Najbolj učinkovit bo, če cel dan ne zaužijemo ničesar, nekateri pravijo da niti vode. V tem času opustimo vse razvade, kot so kava, nikotin, alkohol in sladkarije. Privoščimo si čim več spanja in sprostitve. Za konec je priporočljivo popiti kozarec limoninega soka pomešanega s ščepcem soli ali medu.

Očistimo telo
Postu naj sledi nekaj dni lahke hrane. T. i. čistilci telesa, kot so vitamini, minerali, antioksidanti in vlaknine, ki izboljšajo prebavo, nam povrnejo energijo in dajo bolj zdrav videz. Zelenjava zelene barve, čisti in varuje jetra, klorofil pa pripomore k izločanju pesticidov iz telesa. Vitamin C, ki odplavlja toksine iz telesa, poskrbijo kivi in limone. Koristna je tudi leča, ki ima odvajalni učinek in je polna mineralov. Zelo zdrav je česen, ki krepi srce. Priporočljivo je piti zeleni čaj, ki je eden najbolj znanih antioksidantov ter najbolj zdravih in učinkovitih načinov za odplavljanje toksinov iz telesa, preprečuje razne bolezni modernega časa. Zelo vsestransko koristna sta še brokoli in sezam. Naravna čistila za telo so tudi domači jabolčni kis, sok iz surove rdeče pese, pomaranče, ananas, jabolka, lubenice ter drugo sadje in zelenjava. Najbolje da si pripravite domače sveže iztisnjene sokove, tudi iz zelenjave, katero zmešate v mešalniku ali sokovniku. Pojejte tudi čim več svežega, sezonskega sadja. Ne smemo pa pozabiti v manjših količinah na meso, ki telo oskrbi s hranilnimi snovmi in železom.

Ne pozabimo tudi na gibanje
Za boljše počutje in več energije poskrbimo tudi z ustrezno športno aktivnostjo. Zato tecite, kolesarite, se sprehajajte, poiščite kakšen nov šport in migajte. In nakopičene odvečne snovi v telesu bodo izginile. Z njimi pa tudi utrujenost, nezbranost, podočnjaki, alergije, bolečine v sklepih, zamašene obnosne votline, motne in pordele oči, polt brez leska, madeži na koži, slaba prebava, zadah iz ust, pa še kakšen čez zimo nabran kilogram.

Ksenija Gider

Na masažo stopal nemalokrat pozabimo, pa vendar je pomembna …

Ne glede, ali gre za masažo celega telesa, hrbta ali stopal, vsem je skupno eno in edino – dobro oz. zares odlično počutje. Kaj in kako na človeka deluje refleksna masaža stopal?

Refleksna masaža stopal!

Masaža stopal je izredno priporočljiva za prav vsakega človeka. Maser s pravilnimi gibi pritiska na refleksne cone stopal, te pa so povezane z vsemi organi našega telesa. Torej z masažo stopal dosežemo pozitiven učinek na celotno telo. S takim pritiskanjem na ustrezne točke pride do sprostitve in uravnovešenja celotnega telesa. Gre predvsem za odlično obliko sprostitve, ki ugodno vpliva na imunski sistem, na splošno pa se jo zelo priporoča nosečnicam.

Razlogi za masažo so naslednji

* zdravstveni
* sprostitveni
* terapevtski
* lepotilni
* intimni in erotični

Ambient, ki sprošča!

Če ste se že kdaj odločili za kakršno koli masažo, potem veste, da je okolje oz. ambient zares prijeten. Rahlo odišavljen prostor, nežna, tiha glasba in pridušena luč poskrbita, da vam je na masaži zares prijetno in kar najbolj sproščujoče. Prostor, namenjen masiranju, mora biti vedno prijetno topel, čist in udoben. Večinoma pred samo masažo dobite tudi copatke, kopalni plašč in brisačo. Celoten ambient, maser oz. maserka in seveda masaža vam morajo vzbujati prijetne oz. navdušujoče in sproščene občutke, saj v nasprotnem primeru nima pravega »efekta«.

Poleti brez čevljev …!

Včasih so si ljudje na naraven in predvsem brezplačen način sami sebi nudili masažo stopal – seveda, saj so hodili bosih nog naokrog. Danes skoraj ne vidimo več človeka, da bi bil kje brez udobnih copat. Velikokrat na masažo stopal pozabljamo, kar seveda ni dobro, saj velja za najbolj naraven način zdravljenja oz. preventivo pred mnogimi boleznimi. Ker pa je danes veliko drugih možnih okužb, med katerimi je kar precej neprijetna prav glivična, ljudje raje hodimo obuti v svoje udobne čevljce. Toda to nikakor ni razlog, da pozabimo na svoja stopala, vsaj na vsake toliko časa si privoščimo masažo stopal!

Opazujmo svoja stopala!

Veliko je zadnje čase povedanega okoli tega, da ljudje, predvsem ženske, moramo opazovati svoje telo in biti pozorni na vsake spremembe. Seveda, telo nam samo pokaže, da nekaj ni v redu, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da se opazujemo. Ste vedeli, da nam tudi stopala pokažejo, v kakšnem stanju je naš organizem? Nezdravost se na stopalih odraža predvsem z nabiranjem kalcijevih soli in kristalov sečne kisline. Refleksoterapevti so izkušeni na vseh področjih in ugotavljajo neopravilnosti, ki se že ali se šele bodo odražale na fizičnem telesu.

Tkjaša Kržišnik

Naslov je vzet in znanega Huxlejevega romana Krasni novi svet, v katerem izdelujejo pet kast ljudi z razliko v inteligenci za točno določena dela: alfe, bete, game, delte in epsilone.

Alfe so visoko inteligentni in izobraženi ljudje, ki opravljajo miselno zahtevna dela, medtem ko epsiloni opravljajo težka fizična dela, za katera ne potrebujejo intelekta. Današnja družba, tako se zdi, je vse bolj naklonjena »proizvajanju« ljudi alfa vrste.

Seveda potrebujemo visoko izobražen kader, a koliko? Največ povpraševanja na trgu dela je na področju komerciale in prodaje, strojništva, tehničnih storitev, proizvodnje, farmacije, kemije, marketinga in medijev. Zadnja štiri našteta področja praviloma zaposlujejo diplomante različnih univerzitetnih smeri, medtem ko za ostala najbolj iskana dela univerzitetna izobrazba načeloma ni potrebna.

Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letošnjem študijskem letu na višje strokovne šole vpisanih 17.000 študentov, na visokošolske dodiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pa kar dobrih 79.000 študentov. Število študentov narašča iz leta v leto. Po uradnih podatkih Statističnega urada je v študijskem letu 2000/2001 to število znašalo 91.494 študentov, v letu 2008/2009 pa že 114.391 študentov.

Po podatkih za študijsko leto 2008/2009 se daleč največ študentov (43.437) izobražuje na področju družboslovja, socialnih, upravnih in pravnih ved. Sledijo jim tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter storitve. Ostala področja (zdravstvo in sociala, izobraževanje, umetnost in humanistika, naravoslovje, matematika in računalništvo ter kmetijstvo in veterina) so zastopana z manjšim številom študentov (pod 10.000).

Primerjajmo

Zanimiva je tudi primerjava z drugimi državami Evropske Unije. Primerjava namreč pokaže, da je bila Slovenija po podatkih za leto 2007 v samem vrhu med vsemi državami po deležu prebivalstva, ki se izobražuje, starega med 15 in 24 let. Ta delež je pri nas kar 70-odstoten; višjega imata le še Poljska in Finska. Zaradi tega seveda narašča izobrazbena struktura prebivalstva. V starostni skupini med 55 in 64 let ima višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 16 odstotkov ljudi, v skupini med 25 in 34 pa že 30 odstotkov. Tudi v tem pogledu se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino v primerjavi z ostalimi državami EU.

Po eni strani se zdi super, da se ljudje izobražujejo, da si zagotovijo visoko izobrazbo, diplomo, morda celo magisterij ali doktorat – pa vendar se tu pojavlja nek novi problem, paradoks sodobnega sveta. Ker se mladi ljudje v želji po čim boljši službi in temu primernem finančnem položaju čedalje bolj množično odločajo za študij, je začelo primanjkovati delovne sile na položajih, kjer visokošolska izobrazba ni potrebna. Mladi od svojih staršev, sorodnikov, učiteljev ipd. dostikrat slišijo stavek »Študiraj, da boš dobil/a dobro službo!« Seveda pa velika večina po zaključeni srednji šoli ne razmišlja o tem, ali bodo po končanem študiju dobili službo ali ne. Možnost zaposlitve nikakor ni na prvem mestu med dejavniki za izbiro študija. Glavno odločitev igrajo zanimanje za neko področje. Seveda je to najpomembnejše za uspeh pri samem študiju. A kaj potem?

Čedalje večja brezposelnost je morda tudi posledica neuravnoteženosti področij študija z iskanimi delovnimi mesti. Če na primer delodajalci iščejo prodajalce in delavce v proizvodnji, izobrazbena struktura pa narašča, ljudje z univerzitetno izobrazbo seveda ne bodo opravljali takih del. In če je potreba trga predvsem po kemikih in farmacevtih, večina študentov pa se izobražuje na področju družboslovja, tudi to ni najbolj idealna družbeno-gospodarska situacija.

Seveda namen tega članka ni pritisk na študentsko in ostalo populacijo k zamenjavi načina študija ali celo načina razmišljanja in življenja, saj bi s tem temeljno posegli v področje človekovih pravic. Ko je vlada RS pred nekaj leti z reformami poskušala omejiti študij na področju družboslovja in povečati študij naravoslovja, je sprožila vrsto polemik. Rešitev seveda ni v takšnem ali drugačnem omejevanju svobode posameznika na zgolj družbeno koristno bitje, kakršnemu smo recimo priča v Krasnem novem svetu. A vseeno; namen članka naj bo opozoriti na aktualne problematike v razliki med zahtevami trga in izobrazbo posameznikov. Ali je smiselno imeti »družbo samih alf«?

Kaja Pinter

Spomladanska utrujenost, stres, nemir, občutek nemoči. Zveni znano? Poiščimo si nov hobi, tecimo, pojdimo v naravo … in vadimo jogo.

Joga je celostna, starodavna filozofija, ki temelji na harmoniji med telesom, duševnostjo in duhom ter nam s pomočjo različnih tehnik odkriva naš resnični jaz in življenjski smisel, ki daleč presega vsakdanje pehanje za uspehom in bogastvom, h kateremu stremimo v zahodni kulturi. Joga uči, da imamo vse potrebno za resnično srečo že v sebi. Kako jo doseči?

Z redno vadbo asan (položajev), pranajame (dihalnih vaj) in meditacije. Obstaja več različnih poti, po katerih dosežemo svoj namen: morda je to izboljšanje zdravja, notranja umirjenost ali bistrost duha. Joga, kot jo danes poznamo na zahodu, je našemu načinu življenja prilagojena vadba, ki jo lahko brez posebnega predznanja ali vere prakticira prav vsak. Z redno pravilno vadbo asan in dihalnih vaj bomo v sebi opazili čedalje večjo harmonijo in notranjo stabilnost. Vsakdanji malenkostni zapleti in slabe izkušnje nam ne bodo več prišli do živega, hkrati pa bomo bolj dovzetni za nova znanja in izkušnje.

Starodavna modrost joge prihaja iz Indije. Najstarejši pričevalci njenega obstoja so kamniti pečatniki, ki prikazujejo postave, sedeče v lotosovem položaju. Izkopali so jih v dolini Inda in jim določili približno starost pet tisoč let. Od takrat pa do danes se joga vseskozi razvija in (p)ostaja celostna filozofija, ki jo lahko jemljemo kot pomemben prispevek k kvalitetnejšemu načinu življenja.

Kako začeti?
Jogo lahko prakticira vsak. Vse, kar potrebujemo, je miren prostor, primerna podlaga, udobna oblačila in nekaj koncentracije. Najlažje se je vpisati, v katerega od številnih centrov, saj nam organizirana vadba vsaj od začetka daje več zagona, kot če bi sami poskušali doma, poleg tega pa nas učitelj lahko tudi popravi, če delamo kaj narobe in nam pomaga uskladiti gibanje z dihanjem, kar je pri jogi ključnega pomena. Lahko pa tudi v knjižnici pobrskamo za kakim priročnikom in se vadbe lotimo na lastno pest.

Na začetni stopnji morda vse skupaj zgleda otročje lahko. Pri jogi napredujemo počasi, zato pa toliko bolj zanesljivo. Poslušajmo svoje telo in ga ne silimo v nekaj, česar še ne zmore. Postopoma postajamo vedno bolj prožni, pa tudi zbrani in samozavestni in lahko se lotimo težjih asan, na primer stoje na glavi, loka, kobilice in drugih.

Prav tako ne gre pretiravati z dihanjem. Morda se sliši smešno, a pravilno dihanje zahteva veliko samodiscipline in vadbe. Pravzaprav je zanimivo, kako malo pozornosti v življenju namenimo dihanju. Brez dihanja bi umrli v nekaj minutah, kljub temu pa danes večina ljudi diha površno in plitvo, s tem pa v možgane in telo dobi manj kisika. Pravilno dihanje je dihanje skozi nos na polna pljuča. Ko vdihnemo, se nam poleg prsnega koša razširi tudi trebušna prepona, ko izdihnemo, se nam spusti. V jogi poznamo številne dihalne vaje, ki vračajo telesu naraven in zdrav ritem dihanja. S temi tehnikami si lahko izvrstno pomagamo v stresnih obdobjih, na primer pred izpiti ali intervjuji za službo. Ker smo takrat nervozni, se naše dihanje pospeši. Z zavestnim podaljševanjem vdihov in izdihov se bomo umirili in zbrali.

Meditacija

Tretja pomembna komponenta joge je meditacija. Meditacija se začne povsem praktično: z osredotočanjem misli na nek predmet ali zvok. Kasneje, ko se dovolj izurimo, lahko zavest povsem izpraznimo, kar nas napolni s čudovitim mirom in občutkom, da zmoremo vse.

Vse pozitivne učinke joge je nemogoče opisati, predvsem pa je joga pot, po kateri se moramo odpraviti sami. Vsak posameznik zase najbolje ve, kaj mu najbolj ustreza. Z rednim poglabljanjem vase, v svoje telo, um in duha boste opazili, da počasi začenjate opazovati svet v drugi luči. Konec koncev se lahko vsakega športa, vsakega novega izziva lotimo po poti zmernosti, razumevanja sebe in svojega počutja, skrbi za svoje zdravje, brez pretiravanja, ki na dolgi rok samo škodi. Ustavimo se za trenutek in se vprašajmo kdo sem? Kaj želim doseči? Tak pristop k življenju nam lahko da dosti več kot brezciljno pehanje za novostmi, za katere, ko jih dosežemo, ne vemo prav dobro, kaj bi z njimi. Poiščimo nekaj zase, pa naj bo to nov hobi, sprehod v naravi ali meditativni večer v najboljši družbi – s samim seboj.

Kaja Pinter