CRISTIAN VARELA v F clubu!

Exclusive 3 Hours DJ Set TOREK 7. 2. * 23.00 @ F CLUB * TIVOLI * LJUBLJANA * SI

ZAČETEK PREDPRODAJE – TOREK 10. JANUAR

število vstopnic je omejeno – priporčamo zgodnji nakup

 

F predstavlja novo serijo glasbenih druženj, v kateri bo didžej in producent LxS ob podpori izbranih domačih kolegov gostil žlahtne mojstre velikih tehno aren – v ekskluzivnih podaljšanih in hkrati bolj intimnih klubskih zgodbah. Niz začenja vroči španski matador Cristian Varela, ki veščine krotenja najtrših elektronskih ritmov pili že skoraj 20 let, plesno glasbo pa kultivira tudi kot producent in založnik. V premierni izdaji serije F***in Techno se bo predstavil v triurnem setu, s katerim bo dodobra pretresel tivolsko podzemlje, ob njem in gostitelju pa bo nastopil še Daniel GreenX. Najbolj zagreti tehnoljubci bodo ob obisku prejeli tudi lepa darilca, tako da se tokrat res splača priti v klub nekoliko prej kot običajno.

 

CRISTIAN VARELA  //  SPA

Exclusive 3 Hours DJ Set

Pornographic Recordings, Donkeyhead

www.facebook.com/cristianvareladj

www.cristianvarela.com

LxS

F***in Techno

www.facebook.com/lexisdj

Daniel GreenX

F***in Techno, The Sound of Acapulco

www.myspace.com/danielgreenx

– – – – – – – – –

Začetek ob / Door Open: 23 00
Starostna omejitev / Door age policy = 16+

 

VSTOPNINA / ADMISSION

PREDPRODAJA EVENTIM LIMITED = 13€

NA DAN PRIREDITVE  / AT THE GATES = 17€

 

POZOR – MEMBERS LIST!

Na prireditvi se lahko vključite na F***in Techno members

listo, ki prinaša članske ugodnosti v nadaljevanju sezone.

F CLUB  *  TIVOLI  *  LJUBLJANA  *  SLOVENIJA

Celovška Cesta 25 – Pod dvorano Tivoli

www.f-club.si  //  www.facebook.com/Fclub1

16., zadnja obletnica legendarne Ambasade Gavioli?

Redkokdo ob omembi imena Ambasada Gavioli previdno obmolči, saj gre za eno najbolj znanih diskotek pri nas.

Predvsem v nedavni preteklosti je bila ‘Ambasada' tudi sedež in zbirališče ‘elektronske' subkulture v prijetnem izolskem obmorskem ambientu. ‘Ambasadi', kot ji skrajšano pravijo ljubitelji elektronskih ritmov, pa že kar nekaj let grozi konec, zaprtje. Čeprav se ta konec ‘obljublja' že leta in ga mnogi ironično razumejo že kar kot nekakšen marketinški trik, gre po dostopnih podatkih tokrat zares.

V tedniku Mladina (pa tudi marsikje drugod) so o nameravanem zaprtju pisali že vsaj leta 2008; tistega leta je namreč nepremičnina, v kateri se diskoteka nahaja, prešla v last ‘najboljšega soseda', Mercatorja. Vseeno je podjetje Fetch the vibe ostalo najemnik objekta in v njem prirejalo zabave. To je počelo vse do letošnjega leta, ko bo Mercator nepremičnino, v kateri je ‘Ambasada', prodal. Edis Bebić, vodja Fetch the vibe, pravi, da jo po njegovih informacijah kupujejo osebe, povezane s slovensko vejo televizije Pink, in naj bi jo uporabile za studio.

Organizatorji zabav pravijo, da če se diskoteka že res mora zapreti, naj bodo vsaj zabave pred ‘koncem' glasne in nepozabne. V tem duhu se je 17. decembra odvilo praznovanje 16. obletnice diskoteke; glavni akter zabave je bil njen nekdanji ‘hišni' DJ, Valentino Kanzyani, ki je pripravil zabavo, kot se spodobi. ‘Domači ljubljenec' je v svoj set vtkal kar nekaj glasbe s prihajajočega prvega avtorskega albuma, ki ga bo začel s serijo krajših plošč predstavljati spomladi, kot celota pa naj bi izšel v eni večjih klubskih založb ob koncu naslednjega poletja.

Da ne bi bil Kanzyani za didžejskim pultom sam, so mu družbo delali tudi nekateri drugi mojstri vrtenja ploščkov. Najbolj znana izmed njih je bila rezidentka večerov Circoloco v ibiškem superklubu DC10, Cassy, ki jo imenujejo tudi ‘vroča mačka ibiškega in berlinskega podzemlja'. Poleg nje je na rojstnodnevni zabavi nastopilo še nekaj drugi podpornih didžejev; vsi skupaj so pokazali, zakaj je Ambasada Gavioli tudi po 16 letih še vedno pravi glasbeni tempelj, ki navdihuje umetnike in ljubitelje klubske kulture daleč naokoli.
Zimski programski zasuk v bolj alternativne vode, ki ga je nakazal že nedavni izjemni nastop Garnierjevega tria L.B.S., je naletel na odličen odziv, tokrat je bilo vse v znamenju toplega ibiškega poletja, kar so s svojimi čutnimi gibi še poudarile atraktivne plesalke.

Marca bo lastnik nepremičnine postal primorski podjetnik Vejsil Hot, ki pa zanika, da to pomeni žalosten konec Ambasade Gavioli, saj je prepričan, da uspešno zgodbo lahko nadaljujejo, ker poleg turbo folk scene in sodelovanja s Pink.si obljublja tudi elektronske dneve.

Kakorkoli že, Ambasada v sedanji obliki še ni rekla zadnje besede, ampak nameravajo organizatorji zadnja dejanja diskoteke pripraviti tako, kot si diskoteka glede na svoje ime zasluži; zaupali so nam, da bo 3. 2. v Ambasadi nastopil znani didžej Axwell. To pa ne bo edina zabava pred zaprtjem, o vseh vas bomo pravočasno obvestili na naši spletni strani www.student.si.

Blaž Božnar

Z organizacijo, motivacijo in koncentracijo do desetk

Izpitno obdobje se nam bliža z vrtoglavo hitrostjo in čas je, da se usedemo za knjige in se lotimo priprav ne izpite. Še preden se lotimo samega študija, je najbolje, da si naredimo temeljit načrt.

Razmislimo, kako se bomo pripravljali, kdaj bomo opravljali izpite, kdaj se bomo posvetili študiju in kdaj bomo imeli premor. Dobra organizacija je bistvenega pomena in ključ do uspeha v stresnem izpitnem obdobju.

Potrebno si je narediti (ali priskrbeti) dobre zapiske, si izposoditi ali kupiti obvezno in dodatno literaturo, ki nam bo v pomoč pri študiju. Ker pa je večkrat gradiva zelo veliko, se je potrebno organizirati, kako in kdaj bomo predelali določeno snov. Treba si je zastaviti določene cilje, ki pa morajo biti dovolj natančni in realni, da jih bomo dosegli. Te cilje si je priporočljivo razdeliti na manjše cilje, ki nas bodo postopoma pripeljali do najvišjega cilja. Če si npr. določimo, da bomo v enem dnevu predelali celo knjigo, je velika verjetnost, da tega ne bomo uspeli in bo naša motivacija padla, če pa si zadamo, da se naučimo le poglavje ali dva, pa bomo po vsej verjetnosti tega zmožni in se bo nam bo motivacija za nadaljnje delo povečala in se bomo naslednji dan z večjim veseljem lotili naslednjih dveh poglavij.

Pri študiju je pomembna koncentracija
Priporočljiva je določena rutina, npr. da se vedno učimo v istem prostoru in ob istem času. Ko se začnemo učiti, moramo odklopiti vse zunanje dejavnike, ki nas lahko zmotijo. Glasba, televizija, telefon, računalnik, vse to izklopimo in se posvetimo samo študiju. Obstajajo tudi določene vaje, ki nam pomagajo uriti koncentracijo (npr. se udobno namestimo in opazujemo nek predmet ali določeno točko na steni, poskušamo eno minuto ostati v istem položaju in ne misliti na nič, pri tem odmislimo vse druge predmete, šume in glasove, na tak način se učimo, kako usmeriti pozornost na eno samo stvar).

Pri študiju je pomembno, da najdemo pravo organizacijo gradiva, ki nam bo pomagala, da si kar najhitreje zapomnimo, kar je potrebno naštudirati. Lahko si narišemo miselne vzorce, si naredimo zapiske, glasno beremo besedilo, poglobljeno razmišljamo in prenašamo podatke v prakso, lahko o snovi diskutiramo s prijatelji in se skupinsko učimo.

Seveda so pomembne tudi pavze. Med učenjem si naredimo premor, npr. se učimo 45 minut in se nato 15 minut ukvarjamo z nečim drugim. Na ta način se bomo nato spet lažje skoncentrirali na učenje. 

 

Sanda Gajsar

Novosti v socialni zakonodaji

S 1. 1. 2012 je stopila v veljavo nova socialna zakonodaja. Glavne novosti Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so enotna vstopna točka, saj vse pravice uveljavljate pri Centru za socialno delo, določen je tudi vrstni red uveljavljanja pravic.

Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi, ki je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah. Poglejmo si le tiste pravice, ki so za študente najbolj aktualne.

Otroški dodatek

Otroški dodatek so študentje lahko prejemali do dopolnjenega 26. leta starosti, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu pa zdaj določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Torej študentje niso več deležni otroškega dodatka.

Državne štipendije

Do državne štipendije so po novi zakonodaji upravičeni dijaki in študenti, ki so starejši od 18 let, so državljani Republike Slovenije, izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do šolskega leta 2013/14 je cenzus 53 % neto poprečne plače na družinskega člana). Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let in jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/12 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo boste prejemali celo šolsko/študijsko leto, oziroma dokler vam je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddate novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo, skladno z novo zakonodajo. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne štipendije, oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala.

Prevoz

Zakon o visokem šolstvu določa v 73. členu, da Republika Slovenija subvencionira prevoz študentov, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja stalnega prebivališča. Subvencija znaša največ 70 % polne cene mesečne vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti kraja izobraževanja. Postopek in kriterije za subvencioniranje prevoza določi minister za visoko šolstvo v obliki pravilnika.

Več informacij o novem Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev si lahko preberete na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. 

 

Sanda Gajsar

DA BO VSEM TOPLO (PRI SRCU)!

Študentje so v okviru akcije Da bo vsem toplo (pri srcu)! zbrali 53 vreč rabljenih oblačil.

Resor za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Študentskimi organizacijami Fakultete za socialno delo, Fakultete za farmacijo in Zdravstvene fakultete v začetku decembra izvedel akcijo Da bo vsem toplo (pri srcu)!, v okviru katere so študentje zbirali rabljena oblačila. Približno 150 študentov prostovoljcev je zbralo 53 velikih vreč rabljenih oblačil, ki so jih podarili Rdečemu križu Slovenije, Dnevnemu centru za brezdomce, Kraljem ulice, Altri, Centru za socialno delo Šiška, Slovenskemu združenju za duševno zdravje (Šent), Varni hiši za ženske in otroke žrtve nasilja, Klubu študentskih družin Slovenije in Humani. Aleksandra Pekošak, vodja projekta Da bo vsem toplo (pri srcu)! pravi, da so se za ta projekt odločili zato, ker v resorju za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani menijo, da ima vsak izmed nas v omari nekaj oblačil, ki jih ne potrebuje, oziroma ne nosi več: »Zaradi poplave tekstilne industrije vedno znova kupujemo nova oblačila, stara, ki so še vedno uporabna, pa mečemo stran in ne pomislimo na to, da lahko komu drugemu zelo koristijo. Opazili smo, da mladi v takih primerih tudi ne vedo prav dobro, komu takšna oblačili podariti. Da se sami pri tem ne bi znašli v zadregi in obdarovanca prizadeli, smo jim to z našo akcijo na nek način olajšali.«

 

Skupina študentov prostovoljcev je zbrana oblačila pregledala, jih razvrstila ter jih dostavila zgoraj naštetim društvom, s katerimi se je ŠOU v Ljubljani dogovoril za sodelovanje pri projektu. Poleg oblačil za odrasle so študentje zbirali še otroška oblačila za otroke študentskih družin, po besedah Pekošakove pa so predvideli tudi možnost uporabe neprimernih oblačil: »Pri večji količini zbranih rabljenih oblačil vselej obstaja možnost, da se med njimi znajdejo tudi neprimerna in resnično ne več uporabna. Z društvom Kralji ulice smo se zato dogovorili, da bodo iz teh kosov izdelani copati.«

 

Resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani ter sodelujoče študentske organizacije treh fakultet so z akcijo želele spodbuditi svoje kolege k prostovoljstvu in k temu, da v njih spodbudijo čut za sočloveka in tako prispevajo k dobrobiti družbe. Ker je bil odziv študentov dober, organizatorji razmišljajo o širitvi akcije tudi na druge visokošolske zavode v Ljubljani.

Gremo smučat: kam, kdaj in kako?

Letošnje otvoritve smučarskih sezon so smučarskim središčem s soncem in travo pošteno ponagajale. Upajmo, da se bomo snežnih radosti na smučeh ali brez njih lahko naužili vsaj januarja in februarja. Če ne, pa je treba poiskati višje ležeča smučišča.

Tuja smučarska središča

Avstrija je pravi smučarski raj, saj so črne proge za izkušene in smučišča, primerna tudi za začetnike, med seboj prepleteni in povezani, z enotno smučarsko vozovnico večjih področij ne moreš presmučati. Večja imajo tudi termalna središča in bogato dogajanje. Francija v večini primerov ponuja neposreden dostop na smučišče, vendar ste velikokrat prikrajšani za pristno mestno arhitekturo. Zato pa smučarsko ponudbo dopolnjujejo kulinarika in večnamenski športni objekti. Italijanski Dolomiti so znani po sodobnih žičnicah in odlično pripravljenih progah.

Cene aranžmajev pri turističnih agencijah so odvisne od tipa in kategorije namestitve, bližine smučišč in cene vozovnic. Sicer pa so najugodnejše ponudbe v času otvoritve sezon in na koncu sezone, to je do božiča in od začetka marca naprej, ko so v ceno bivanja vštete (gratis) smučarske vozovnice.

 

Kam na smučanje pri nas?

Krvavec nudi 30 km odlično urejenih smučarskih prog na nadmorski višini od 1450 m do 1970 m. Proge so razgibane in primerne za smučarje rekreativce ali tekmovalce. Poleg alpskega smučanja ponujajo še airboarding, snowzorbing in tek na smučeh.

Z modernimi sistemi umetnega zasneževanja na Rogli zagotavljajo smuko od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Na približno 100 ha urejenih smučišč za začetnike, rekreativce, vrhunske smučarje in tekmovalce se nahaja 11 vlečnic, 2 štirisedežnici in več deset kilometrov urejenih prog za smučarje tekače. Fun park Rogla vzdolž leve strani smučišča Mašin žaga je namenjen deskarjem in free style smučarjem. Letošnja novost je nov tip sezonske smučarske vozovnice za 99 EUR, s katero je mogoče smučati med tednom oziroma vse dni razen ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Mariborsko Pohorje ponuja več kot 41 km urejenih smučarskih prog vseh težavnostnih stopenj na nadmorski višini od 325 do 1327 metrov. Smučišča povezuje 5 sedežnic, 16 vlečnic in ena krožnokabinska žičnica, do slednje lahko pridete z mestnim avtobusom. Poleg tega se tu razprostira še 27 km tekaških prog. Ponujajo še krpljanje, najem snežnega taksija in zimski paintball.

Kranjska Gora je znana predvsem po alpskem smučanju, smučarski tereni so zelo raznoliki in ponujajo kakovostno smučanje tako za začetnike kot vrhunske smučarje. Del smučišča je namenjen deskarjem na snegu. V Zgornjesavski dolini je možen tudi tek na smučeh, urejenih je okrog 40 km tekaških prog. V okolici je možno turno smučanje in ledno plezanje.

Proge na smučišču Golte se nahajajo na 50 hektarjih površin na nadmorski višini od 1000 do 1600 m. Dobrih 12 km smučarskih prog je prilagojenih vsem vrstam smučarjev. Za smučarske tekače je pripravljena tekaška pot z izhodiščem na Starih Stanih, turni smučarji pa se lahko podajajo proti Smrekovcu ali Raduhi. Možno je tudi ledno plezanje ter krpljanje.

Na smučiščih Kope, Ribniška koča in Ribnica na Pohorju je urejenih 13 km smučarskih prog na nadmorski višini od 715 m do 1542 m. Urejene so tudi proge za tek na smučeh.

Cerkno obsega 70 hektarov urejenih smučarskih površin, primernih tako za začetnike kot za izkušene smučarje. Za smučarje tekače imajo urejenih 5 km tekaških prog. Velja za najsodobnejše družinsko smučišče v državi, saj ima edino v Sloveniji dve preklopljivi 6-sedežnici, dve 4-sedežnici, dve 2-sedežnici, dve vlečnici ter pomične trakove v sklopu smučarske šole in vrtca. V snežnem parku lahko uganjajo vragolije deskarji in smučarji, ne da bi ovirali ostale smučarje.

Na Voglu traja smučarska sezona od decembra do sredine aprila. Poseben čar mu dajejo visokogorski ambient in izjemni razgledi na okolico. Poleg smučarskih prog je urejena še tekaška proga.

Kanin je naše edino pravo visokogorsko smučišče na nadmorski višini od 1600 do 2300 m. Skoraj vso sezono nudi smučanje na suhem naravnem snegu. Povezano je s smučiščem Sella Nevea.

 

Novost slovenskih smučišč: skipass Slovenia

Slovenska smučišča so za smučarsko sezono 2011/12 pripravila po vzoru tujine enotno smučarsko vozovnico za vsa slovenska smučišča. Cilj je zadržati slovenske smučarje na naših smučiščih, v letošnji smučarski sezoni pa pričakujejo tudi več tujih gostov. S tem je Slovenija konkurenčna Italiji in Avstriji.

Vozovnica je dostopna v več oblikah. Prva je enotna slovenska smučarska vozovnica za posameznike, s katero lahko smučate na vseh večjih slovenskih smučiščih razen na Voglu in Kaninu. Kjer ponujajo nočno smuko, je ta prav tako vključena. Cene se gibljejo od 399 EUR za otroke do 599 EUR za odrasle.

Druga oblika so družinske sezonske smučarske vozovnice, pri katerih je cena odvisna od števila odraslih in otrok, štejejo tudi stari starši. S to vozovnico lahko smučate na večjih slovenskih smučiščih (Rogla, Krvavec, Cerkno, Stari vrh, Soriška planina, Javornik, Golte, Celjska koča, Kobla, Trije Kralji, Sviščaki, Velika planina ter Kum Dobovec). Cena smučarske vozovnice ne vključuje nočne smuke.

Tretja je 6-dnevna turistična smučarska vozovnica, katere cene se gibljejo od 89 EUR za otroke do 159 EUR za odrasle.

Ob nakupu enotne smučarske vozovnice za posameznike postanete tudi imetnik bonitetne kartice Active Slovenia in z njo koristite številne ugodnosti. Naročilo in prodaja vozovnic potekata na spletni strani www.activeslo.com ali direktno na posameznih smučiščih, ki so vključena v ta sistem.

 

Ostali zimski športi, povezani s smučanjem, snegom in ledom:

– ledno plezanje: plezanje po zaledenelih slapovih in lednih odstavkih v grapah s parom lednih orodij (cepin in bajla), na čevlje pa imamo pritrjene dereze (pri nas: Mojstrana, Bohinj, Kranjska Gora, Solčava idr.),

– prosto smučanje, freeride smučanje ali freeskiing: s tem se ukvarjajo dobri smučarji, ki jim je smučanje na urejenih smučiščih postalo monotono in si želijo novih izzivov, potrebna je posebna oprema (posebne smuči, t. i. želva, ki varuje hrbet, t. i. lavinska žolna, ki varuje pred plazovi), zelo pomembna je varnost, od smučarja terja precej več znanja in sposobnosti,

–  snowboarding, deskanje na snegu, je šport, pri katerem se deskarji vozijo po snegu na deski oziroma »boardu«, obstajata dve vrsti boardov, freestyle board (s posebnimi čevlji), tekmovalni board (s pancarji), poznamo več oblik: alpin, freestyle, freeride,

–  tek na smučeh: posebna vrsta hitre hoje oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih predelih; obstaja tek na smučeh po ravnini, v klanec in s klanca; ni le tekmovalni šport, ampak v obliki turnega smučanja in izletov ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti,

– biatlon: šport, ki združuje dve športni disciplini v eni, smučarski tek in streljanje z malokalibrsko puško,

– telemark smučanje: gre za poseben izraz za smučanje, pri katerem smučar uporablja t. i. Telemarkov zavoj, ki ga je prvi uporabljal Norvežan Sondre Norheim, tudi t. i. »smučanje proste pete«, podobno je alpskemu smučanju, le da je smučarski čevelj pripet le pri prstih, podobno kot pri teku na smučeh, ko smučar naredi zavoj, pri notranji nogi dvigne peto in nogo pokrči, zunanjo nogo pa pokrči kot pri normalnem smučanju; telemark smuči so podobne alpskim smučem, mnogi za smuko uporabljajo kar te,

– krpljanje: je najbolj prvinski način gibanja po zasneženi pokrajini, podobno je hoji ali teku, potrebujete le par krpelj.

Cene dnevnih vozovnic za odrasle na slovenskih smučiščih v sezoni 2011/12

–          Kranjska Gora: 29 EUR

–          Mariborsko Pohorje: 29,50 EUR

–          Krvavec: 29 EUR

–          Rogla: 29 EUR

–          Vogel: 26 EUR

–          Cerkno: 28 EUR

–          Kanin: 31 EUR

–          Stari vrh: 26 EUR

–          Golte: 27 EUR

–          Kobla: 26 EUR

–          Celjska koča: 16 EUR

 

Cenejše dnevne smučarske vozovnice lahko kupite pri ŠOU športu v Ljubljani

Pri ŠOU športu v Ljubljani, kjer prodajajo smučarske vozovnice za slovenska smučišča (Stari vrh, Krvavec in Rogla) in tuja smučišča (Bad Kleinkircheim, Heiligenblut, Katschberg, Mokrine (Nassfeld), Osojščica (Gerlitzen), Sella Nevea/Kanin, Svete Višarje (Trbiž), Tromeja (Arnoldstein), Turracher hoehe), ugotavljajo, da prodajo največ vozovnic, ko zapade sneg. To je lahko že oktobra ali pa januarja, kar je glede na pretekle zime bolj verjetno. Smučarske vozovnice, kupljene pri njih, so za študente cenejše v primerjavi s samimi smučišči za 20 do 30 %, še nižje cene boste deležni, če ste član Kluba Zdrava zabava. Največ povpraševanja je po njihovih podatkih za Krvavec in Roglo ter v tujini za Osojščico (Gerlitzen) in Mokrine (Nassfeld). V primerjavi z leti poprej se upad števila prodanih vozovnic pozna, kar gre pripisati splošni gospodarski krizi in tudi slabim snežnim razmeram.

Ksenija Gider

 

Na ugodno smuko?

 

Kako smučarske navade študentov in mladih ocenjujejo v Kompasu, enem največjih slovenskih ponudnikov smučarskih paketov?

 

Robert Podojsteršek, vodja oddelka za smučanje pri Kompasu d. d., Ljubljana

 

1. Koliko se pri rezervacijah smučarskih paketov na vas obračajo mladi oziroma študentje v primerjavi s preostalo populacijo, imate zanje pripravljene kakšne posebne pakete?

Mladi oz. študentje se za našo ponudbo odločajo predvsem v dveh primerih: otvoritve sezone v decembru (krajše bivanje, gre za 3 nočitve in ugodne cene smučarskih vozovnic) in za smučarske pakete večinoma v Franciji (v januarju in marcu), ti namreč za dobro ceno ponujajo 7-dnevno bivanje v apartmaju in 6-dnevno smučarsko vozovnico. Najcenejše pakete se da dobiti že za dobrih 100 EUR/osebo. Res pa je, da so to manjša smučišča in niso primerljiva z znanimi smučarskimi centri v Franciji (Val Thorens, Avoriaz, Val d' Isere).

 

2. Katera smučišča so pri študentih najbolj priljubljena v Sloveniji in katera v tujini ter po vašem mnenju zakaj?

V Sloveniji se študentje odločajo za dnevno smučanje. Letošnja akcija slovenskih žičničarjev (50-odstotni popust za dnevno smučarsko vozovnico) bo verjetno zanimiva za veliko študentov, ki lahko med tednom »skočijo« na eno od bližnjih smučišč. V tujini so, kot rečeno, zanimiva francoska smučišča oziroma smučišča v bližini (do 4 ure vožnje iz Slovenije), kot so Katschberg, Saalbach, Kronplatz, Civetta in to predvsem za krajše bivanje (do 3 dni).

 

3. Se glede na leta prej pozna splošen upad povpraševanja po smučanju? Če da, za koliko in zakaj?

Ponagajal nam je zeleni december, saj je bil sneg le na nekaterih smučiščih, kar je pomenilo nekaj odpovedi. Večina smučarjev, ki so imeli vplačan aranžma, se je iz »zelenih« smučišč prestavila v centre, kjer je bila smuka možna. V splošnem ne zaznavamo padca števila smučarskih gostov. Se pa spreminja »filozofija« smučarskih počitnic. Vedno več smučarjev se namreč namesto tedenskih aranžmajev (ki so enkrat v sezoni) odloča za krajše aranžmaje, vendar gredo smučat od dva- do trikrat na sezono. V tem primeru je »izkoristek« vplačanega denarja lahko dosti boljši. Strankam vedno poiščemo področje, kjer je dovolj snega, dobra vremenska napoved in, kolikor lahko gremo smučat med tednom, bomo marsikje dobili dobro ceno. Poleg tega je med tednom (razen v glavni sezoni, ko so tudi cene najvišje) na smučiščih dosti manj ljudi.

 

4. Čemu dajejo mladi največ prednosti pri izbiri smučarske destinacije?

Na prvem mestu mislim, da je cena. Večina jih razliko v denarju, ki bi ga odšteli za bolj zveneča smučarska središča, porabi raje za zabavo. To pa si lahko naredimo tudi sami. Kljub temu da večina smučarskih središč (tudi manjših) zagotovi dobro zabavo po smučariji, se veliko mladih odloča za centre, ki slovijo po dobri zabavi (Saalbach, Schladming, …) in pač poiščejo nastanitev, ki ni ravno na samem smučišču, je pa zato cenovno dostopnejša.

 

5. Morda še kakšen smučarski nasvet? Kdaj so smučarski paketi cenejši, na kaj naj bodo mladi pozorni, če želijo ceneje smučati?

Cenejši so paketi med tednom v januarju in marcu. Kdor lahko gre smučat od nedelje do četrtka, bo marsikje deležen popustov tako pri nastanitvi kot pri smučarskih kartah. Vikendov se raje izogibajmo. Kot smo omenili, so tu še manjši smučarski centri v Franciji z dobro ponudbo v januarju in marcu. Vsekakor pa je vredno slediti ponudbi v zadnjem hipu, ko lahko dobimo z malo sreče tudi 50 % popusta v enem od znanih smučarskih centrov.

 

Ksenija Gider

 

 

Kaj menijo študentje?

 

Tim, 22 let

Smučat ne bom šel zaradi preprostega razloga, to je pomanjkanje denarja. Že tako moram gledati na vsak evro, smučanje pa je drag šport, poleg opreme so tudi cene smučarskih vozovnic precej visok zalogaj. Študentje si to vse težje privoščimo. Morda, ko bom imel službo.

 

Marko, 21 let

Smučat ne bom šel nikamor, že leta nisem bil nikjer na smučanju. Ko sem bil še v osnovni šoli, smo še kaj smučali, vendar tudi ne kaj dosti. Meni osebno se zdi to zelo draga zadeva, saj je že vsa oprema draga, poleg smuči in pancerjev si je treba priskrbeti še ustrezna oblačila. Še same karte. Nimam toliko viška denarja za vse to. Se pa ne ubadam s tem, ali bom smučal ali ne, če bi imel veliko denarja, verjetno tudi bi.

 

Timotej, 23 let

Smučal tudi letos ne bom, razlog pa je finančni, pomanjkanje denarja, vendar me to ne moti posebej. Če ni, pač ni, se ukvarjamo s kakšnimi cenejšimi športi.

 

Nataša, 22 let

Smučat bom šla kvečjemu za kakšen dan ali dva, odvisno od priložnosti. Sicer je vsako leto največ priložnosti za to januarja, vendar smo takrat tudi po novem letu najbolj brez denarja. Šla bom na Roglo ali Kope zaradi ugodnih cen vozovnic, ki jih lahko dobimo kot študentje. Če ne bi bilo finančnih omejitev, bi verjetno šla za cel teden ali pa večkrat za nekaj dni v kakšno večje avstrijsko ali italijansko smučarsko središče, kjer so smučišča povezana, kjer je dobra zabava in se veliko dogaja.

 

Maja, 20 let

Smučat bom šla za začetku marca, z družbo gremo v Bad Kleinkircheim. Že zelo zgodaj smo preko spleta rezervirali apartma v bližini dogajanja in smučišča. Bilo je kar ugodno, do takrat pa še varčujemo za vozovnice, ki so sicer drage, vendar se potem res lahko nasmučaš za celo leto naprej. Če bi bila kakšna priložnost, bi šla smučat še za kakšen dan pri nas v Sloveniji. Vendar je to le želja.

Študent je povsod!

Si že kliknil gumb Všeč mi je na Facebook strani revije Študent? Če še nisi, se pridruži več kot 8000 oboževalcem, ki reviji Študent sledijo preko Facebooka in lahko s tem sodelujejo v številnih zanimivih nagradnih igrah, ki potekajo na strani. Poleg nagradnih iger se na tem mestu odvijajo tudi zanimive debate o študentskem življenju, problematiki, študentskih dogodkih, ipd. Klikni Všeč mi je in se nam pridruži tukaj.

Če pa želiš tedensko brezplačno prejemati vse aktualne novice s področja študentskega življenja in obvestila o študentskih dogodkih ter tudi nagradnih igrah v svoj e-poštni predal, se naroči na brezplačne tedenske novice revije Študent in bodi vsako nedeljo zjutraj obveščen o aktualnem dogajanju. Naročiš se lahko tukaj.

PER ASPERA AD ASTRA!

Latinski pregovor v naslovu, ki v prevodu pomeni ‘prek trnja do zvezd', nosi zelo pomembno življenjsko sporočilo.
Sporoča nam, da ne gre pričakovati, da se nam bodo v življenju dogajale same lepe stvari in da do velikih dosežkov in zmag ne vodi nujno najlažja pot; tako zavaja sporočilo, ki ga podajajo nekateri avtorji s področja pop psihologije, ki trdijo, da se je treba samo ‘prijeti za oblak sreče in srečni bomo do konca življenja'.

Življenje slehernega posameznika je pestro in kot tako polno takšnih in drugačnih preizkušenj, ki jih lahko doživljamo kot bolj ali manj lepe. Kljub temu pa ni bistveno, ali izkušnjo vrednotimo kot lepo ali ne, ampak je bistven naš odnos do nje – na izkušnjo se lahko odzovemo s sprejemanjem ali zavračanjem.

Pristop zavračanja izkušnje je lahko povezan z ignoriranjem. Osebno težko zdržim ob osebah, ki trdijo, da je vse ‘lepo' in da je potrebno svoje mišljenje takoj, ko se počutimo slabo, ‘obrniti na pozitivno' in imeti same pozitivne misli. Taki ljudje niso v stiku sami s seboj, negativna občutja in posledično čustva poskušajo zadušiti (bolj strokovno suprimirati) in se ‘delati, da negativnega ni'. Tak pristop kratkoročno morda deluje učinkovito, na dolgi rok pa rezultat ni pozitiven, čustvo namreč izbruhne na bistveno močnejši način, kot bi sicer, če ga ne bi potlačili.

Da ne bo stvar izgledala preveč teoretično, lahko ponudim primer iz prakse: oseba, ki je že večkrat doživela krajša ali daljša obdobja depresivnega razpoloženja ali klinične depresije si, potem ko se teh stanj reši, povsem razumljivo želi, da v tako stanje ne bi nikoli več zapadla. Vendar v življenju vsakega (!) človeka neizogibno vsake toliko časa, lahko tudi brez očitnega razloga, vstopi slabo počutje in posledično slabo razpoloženje. Tako bo lahko taka oseba v želji, da bi se slabemu razpoloženju izognila, sama sebi prigovarjala, da je ‘vse v redu', da je ‘močna', in si želela, da bi ‘to čimprej minilo', obenem pa čutila strah, da se vseeno ne bi zgodilo kaj slabega (vendar bo tudi ta strah skrila pred sabo). Kaj takemu pristopu sledi? Vsa potlačena čustva čez čas lahko izbruhnejo na površje v obliki hude depresije, ki se je je težko znebiti.

Kakšen je boljši pristop?

Že zgoraj smo kot alternativo omenili pristop sprejemanja. V zgornjem primeru bi bila veliko boljša rešitev, da bi si oseba slabo počutje priznala (bila bi iskrena do sebe, kar je po mojem mnenju ena najpomembnejših ‘navad', ki jo lahko imamo), sprejela bi, da bo takšno počutje neka časa ‘pri njej', ob tem pa se zavedala, da ne bo trajalo v nedogled; da bi trajalo še manj časa, bi tisti dan lahko zase storila kaj lepega, se lotila dejavnosti, ki jo veseli. Tako slabo počutje izgubi svoj namen in hitro izzveni.
Podobno je z doživljanjem slabih, bolje rečeno težkih izkušenj (moralni nauki, neuspehi, zavrnitve, fizične poškodbe in bolezni, …) Lahko se jim upiramo, se jih bojimo in vidimo v njih nekaj slabega, na tak način jih bomo kot take doživeli in sami sebi ‘kopali jamo', podaljševali naše lastno trpljenje (bolečina je občutek, trpljenje je izbira!).

Ko smo soočeni z izkušnjo, ki je ne doživljamo kot prijetno, jo moramo najprej sprejeti kot dejstvo in v naslednjih korakih poiskati možne rešitve (te VEDNO obstajajo!) – se vprašati, kakšno sporočilo nam ta izkušnja prinaša in kako jo lahko dojemamo in v njej delujemo na pozitiven način. Če smo iskreni do sebe in zmoremo ta korak, smo poplačani v taki meri, da si tega, predvsem v času doživljanja stiske, niti predstavljati ne moremo. Pogosto post festum ugotovimo, da so nam prav te slabe izkušnje ‘pripravile teren' za kaj boljšega – nekaj smo se naučili za prihodnost in se lahko bolj pripravljeni lotevamo novih izzivov, ki nam jih prinaša življenje.

Tako se gre strinjati s trditvijo, ki jo postavlja znan in uspešen bioterapevt Marjan Ogorevc v svoji knjigi ‘Karmična diagnostika', da nam življenje prinaša samo takšne preizkušnje, ki jih zmoremo prenesti. Sam bi tu dodal še: “čeprav se nam morda na ‘prvo žogo' ne zdi tako.”

Blaž Božnar

FUNDACIJA ŠTUDENTSKI TOLAR POMAGALA 275 ŠTUDENTOM

Na zadnji, že šesti razpis Fundacije Študentski tolar ustanove ŠOU v Ljubljani (objavljen je bil konec oktobra 2011), ki pomaga socialno ogroženim študentom, je prispelo največ vlog doslej, in sicer kar 532, je povedala predsednica uprave te fundacije Sanja Leban. Veliko število vlog je bilo po njenih besedah nepopolnih, njihovo dopolnjevanje je podaljšalo trajanje razpisa. Glede na znesek razpisa, 110.000 evrov, bo lahko enkratno nepovratno denarno pomoč v višini 400 evrov prejelo 275 študentov. Sanja Leban, predsednica uprave Fundacije Študentski tolar: »Na zadnji razpis Fundacije Študentski tolar se je prijavilo zelo veliko študentskih družin, opažamo tudi, da je med prosilci čedalje več študentov, ki se preživljajo brez pomoči staršev oziroma, kar je še bolj žalostno, študentov, ki so prisiljeni vzdrževati starše, ker so ti izgubili delo.«

Učinkovito učenje

Zaradi vse hitrejšega kopičenja informacij na vseh področjih človekovega delovanja in vse hitrejšega splošnega spreminjanja je potrebno poznati tehnike aktivnega učenja.

Dobremu učnemu uspehu radi pripisujemo sposobnost učenca in dobre učne navade. Obratno pripisujemo slab uspeh nizkim sposobnostim ali kombinaciji dobrih sposobnosti ter lenobe in nizke motivacije. Je tako ali je pomembno še kaj drugega?

Kakšno je učinkovito učenje?

Učinkovito učenje temelji na aktivni vlogi posameznika v procesu učenja. To je možno le, ko ima ta znanje o tem, kako se lotiti učne snovi, kako v konkretnem okolju organizirati učenje in kako upoštevati lastne specifike pri učenju. Zato moramo najprej spoznati sami sebe, poiskati najučinkovitejše poti do znanja, izbrati primerne strategije in metode učenja. Učenje je uspešnejše, če ga povežemo s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez, če je povezano z realnimi življenjskimi dogodki.

Če boste kdaj imeli priložnost, so zelo koristne razne delavnice, na katerih spoznate osnovne spominske principe, konkretne spominske tehnike, vaje za izboljšanje koncentracije in pozornosti, strategije za izboljšanje spretnosti koncentracije ter tehnike hitrega branja.

Kaj vse vpliva na učenje?

Na učenje vpliva organizacija prostora učenja, upoštevanje lastnega bioritma, preferenčni stil zaznavanja, spoznavanja in učenja. Strokovnjaki izpostavljajo opredeljevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev učenja, izdelovanje zapiskov in miselnih vzorcev. Kakovostno učenje je tisto, ki posameznika celostno, miselno in čustveno aktivira, to je t. i. aktivno učenje.

Na uspešnost učenja naj bi vplivali tudi fiziološki dejavniki (stanje čutil, živčevja, zdravstveno stanje, senzomotorična koordinacija), psihološki dejavniki (umske in druge sposobnosti, stili učenja in spoznavanja, motiviranost za učenje, osebnostne lastnosti), prostor, kjer poteka učenje, ter osebnostne značilnosti posameznika (sposobnosti, predznanje, čustveno-vedenjske značilnosti).

Priporočila za pomnjenje

Da bi si boljše zapomnili manj smiselno snov, strokovnjaki priporočajo večkratno ponavljanje z odmori, utrjevanje prvega učenja, preden začnemo z drugim, grupiranje ločenih delov snovi, upoštevanje mesta v seriji, več pozornosti, namenjene srednjim delom, ter prekomerno učenje najpomembnejšega gradiva tudi potem, ko ga že obvladamo.

Kadar gre za bolj smiselne snovi, je pomembno priklicati si pomembno predznanje, pomembno je preoblikovanje napačnega predznanja, izločevanje bistvenih pojmov v obliki tabel ali miselnih vzorcev, organiziranje znanja v sistem, upoštevanje naslovov, podnaslovov, povzetkov in povezovanje sistemov spomina.

Trajnost znanja povečuje povezava simbolov z melodijami, gibi in ritmom.

Ksenija Gider