Prvi sneg

Mariborski študentje ponovno pomagajo pri čiščenju snega invalidom in ostarelim občanom.
Študentje bodo danes očistili sneg na predvidoma 5 lokacijah. Prostovoljno in brezplačno čiščenje snega občanom, ki sami niso zmožni odstraniti zapadli sneg, koordinira Center za pomoč na domu.
V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru študentje danes, 15. decembra 2009, brezplačno odstranjujejo zapadli sneg izpred domov invalidov ter ostarelih občanov univerzitetnega mesta Maribor. Projekt izvajajo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posredujejo naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni, danes pa bodo študentje očistili sneg na petih različnih lokacijah. Pri odstranjevanju snega prostovoljno pomagajo predvsem sodelavci ŠOUM in tudi ostali študentje.

»Občani univerzitetnega mesta Maribor so se na to akcijo Študentske organizacije Univerze v Mariboru že zelo navadili, saj nas že sami pokličejo, ko potrebujejo pomoč pri čiščenju snega. Študentje smo del univerzitetnega mesta Maribor in naša prijetna dolžnost je, da pomagamo, predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni«, je povedal sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja Matic Ber.

Dobrodelni teden

Resor za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani v sodelovanju z ljubljanskimi fakultetami (Fakulteta za družbene vede, Teološka fakulteta, Biotehniška fakulteta, Pedagoška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za socialno delo) organizira DOBRODELNI TEDEN, ki bo potekal od ponedeljka, 14. 12. 2009, petka, 18. 12. 2009.

V tem tednu bodo študentje z različnimi aktivnostmi – priprava slaščic in toplih napitkov, prodaja unikatnih voščilnic, okraskov in vilink ter izvedba ustvarjalnih prazničnih delavnic – zbirali sredstva za Pediatrično kliniko in Fundacijo Študentski tolar, Ustanovo ŠOU v Ljubljani, ki pomaga študentom v socialni stiski.
Dobrodelni teden se bo zaključil s koncertom Gibonnija, ki bo v petek, 18. 12. 2009, v Cvetličarni Mediapark. Del vstopnine bo namenjen prej omenjenima ustanovama.

Delavnice ŠOUPEK

Kako se pri diplomski nalogi spopasti s podatki?

Študentska organizacija Univerze na Primorskem in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije organizirata brezplačne računalniške delavnice. Delavnice potekajo tedensko ob 18.00 v računalniški predavalnici UP FAMNIT (stara pošta). Sedaj poteka tretji sklop z naslovom Kako se pri diplomski nalogi spopasti s podatki.

• 16. 12. 09 – Kako obdelati podatke in nekaj osnov statistike
• 22. 12. 09 – Izdelava grafov in predstavitev podatkov ter sestava naloge

Več o ostalih dveh sklopih najdete na http://soupek.soup.si

Šaleški študentje napadajo Mb s Hladnim pivom

Šaleški študentski klub tradicionalno organizira Knap žur, ki se po nekaj letih seli na prvotno lokacijo kjer je največ pridobil na prepoznavnosti.
V torek, 15. decembra ob 21.00 vas Velenjčani vabimo da se nam pridružite na mariborskem Štuku. V koncertnem prostoru nas bodo najprej ogreli velenjski rokerji Komunala, nadaljevali z vsem dobro poznanimi Carpe diem, zaključili pa s hrvaškimi punk-rockerji Hladno pivo. Za tiste, ki se raje pozibavajo ob plesnih ritmih pa bo v klubskem prostoru ves čas odprta ŠŠK diskoteka.
Da pa ne gre za navaden študentski žur bomo poskrbeli na dogajanju pred koncertom, kjer se lahko udeležite tudi tradicionalnega skoka čez kožo, ki ga opravijo rudarji pri nastopu službe.
V Maribor se bomo študentje pripeljali s ŠŠK busom tudi iz Velenja, Ljubljane in Primorske. Vabljeni!

Vrednota

Vrednote so pojmi, o katerih le redko govorimo, pa vendar so vseskozi prisotne. Skozi zgodovino so se spreminjale, ohranjale, bile izpostavljene različnim preizkušnjam in viharjem, netile vojne ter ustvarjale mir hkrati. In kako je z njimi danes?

Včasih se ljudje vprašamo, če imamo sploh še kakšno vrednoto. Poznamo več vrst razlag besede vrednota. Nekateri poimenujejo vrednote kot najpomembnejši motivacijski cilj. To se pravi, da nekaj na nas deluje, nas privlači. Vrednotam skušamo v življenju slediti, se ravnati po njih. Obenem pa si lahko vsak človek besedo vrednota po svoje razlaga.
Vrednote imajo pomembno vlogo pri našem ravnanju in usmerjanju sebe in drugih. Niso le dejavnost enega samega človeka, ampak so odsev družbenega in kulturnega značaja in tisti, ki niso dovolj samostojni padejo v ta dva značaja, ki jim narekujeta njihovo življenje.
Vrednote niso le tisto, kar se nam zdi privlačno, ampak tudi kar čutimo, da morajo biti dragocene in da jih moramo vrednotiti. Vsi cenimo vrednote, vendar pa jim dajemo različen pomen, vsak ima svoj pogled na svet in tako tudi je za vsakogar lahko glavna, najpomembnejša vrednota različna od koga drugega, tako ima vsakdo izmed nas svojo lestvico pomembnosti njih. Vsi ljudje cenimo in vrednotimo različne stvari; predmete, dejavnosti, osebe…
Na podlagi vrednot si predstavljamo svoje življenjske cilje, ki nam dajejo smisel in voljo do življenja. Glede na vrednote, ki jih imamo, se odločamo, kako bomo zadovoljili naše potrebe in to na najrazličnejših ravneh. Temeljne potrebe imamo vsi enake, vendar jih zelo različno zadovoljujemo. Vrednote vplivajo tudi na naš odnos z soljudmi. Bolje se razumemo in shajamo s tistimi, ki cenijo iste vrednote kot mi. Z vrednotami vrednotimo svet, ocenjujemo stvari, ljudi in pojave. Presojamo kaj je dobro in kaj je slabo.

Mojca Buh

Resolucija o davku na knjigo

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na 27. redni seji sprejel Resolucijo o davku na knjigo.
Študentski poslanci se v omenjenem dokumentu zavzemajo za ničelno stopnjo davka na knjigo ter državo in politiko pozivajo, naj knjigo nehata obravnavati zgolj kot tržno blago, ampak kot dobrino izjemnega pomena za nadaljnji razvoj in obstoj slovenskega naroda.

Poslanci ŠZ ŠOU v Ljubljani z Resolucijo o davku na knjigo javnosti in oblastem sporočajo, da se zavedajo, kaj pomeni dostopnost znanja za njihovo prihodnost.

»Odkar smo vstopili v kapitalizem, knjiga počasi izgublja status kulturne dobrine, nosilke znanja, vedno bolj jo dojemamo samo še kot tržno blago, ki se mora uklanjati principom trga, ne glede nato, kako pomembno sporočilo nosi. Mednarodne konvencije opozarjajo na pomen informacije, na pomen znanja, ki mora biti čim širše dostopno. Če hočemo, da to znanje rojeva novo znanje in če hočemo, da je posameznik kot informiran in razgledan človek enakopraven in tvoren član te družbe, moramo knjigo razumeti kot veliko bogastvo, potrebno zaščite,« je med drugim zapisano v dve strani dolgem dokumentu.

Jernej Štromajer, predsednik ŠOU v Ljubljani: »Državo in politiko tako pozivamo, naj knjigo končno nehata obravnavati zgolj kot tržno blago in jo izvzameta iz davčnega primeža. Knjiga je kulturna dobrina in naj bo kot taka tudi obravnavana.«

 

Nagrade najboljšim diplomantom prevajalstva

Na Filozofski fakulteti se je s podelitvijo nagrad najboljšim in predstavitvijo nagrajenih del zaključil prvi natečaj za zaključna dela s področja prevajalstva, ki sta ga organizirala prevajalsko podjetje Skrivanek in Oddelek za prevajalstvo Filozofske fa
Nagrajena so bila štiri dela, ki so po mnenju komisije med vsemi prijavljenimi deli izkazala najvišjo kakovost, obenem pa tudi pomemben prispevek k razvoju prevajalske stroke. Organizatorja natečaja sta z odzivom in kakovostjo del zadovoljna in načrtujeta njegovo ponovitev.
Zmagovalka natečaja je postala Ana Vidmar z diplomskim delom o lokalizaciji programske opreme, v katerem se je lotila primerjave konkurenčnih programskih paketov Microsoft Office in Openoffice.org.
Poleg zmagovalne so bile podeljene še tri enakovredne nagrade, ki so jih prejele Sara Može za diplomsko delo Semantično označevanje slovenščine po modelu FrameNet, Tanja Baričič za diplomsko delo Vodenje prevajalskih projektov in Alenka Morel za magistrsko nalogo z naslovom Komunikacija s pacientom v večjezični družbi: Tolmačenje v zdravstvu v Sloveniji.
Udeležence prireditve je nagovoril dekan Filozofske fakultete, red. prof. dr. Valentin Bucik, ki je izpostavil predvsem uspešen razvoj Oddelka za prevajalstvo in izrazil naklonjenost sodelovanju z bodočimi delodajalci njihovih diplomantov. Predstojnik Oddelka za prevajalstvo, izr. prof. dr. Vojko Gorjanc, pa je dejal: »Kakovost našega izobraževalnega programa potrjujeta članstvi v mednarodnem združenju visokošolskih ustanov za prevajanje in tolmačenje in v konzorciju, ki sta ga ustanovili službi za tolmačenje pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. Nenehna vlaganja v razvoj kakovosti naših programov in spodbujanje študentov k nadpovprečnim študijskim dosežkom so del naših nalog in prav to smo jim omogočili tudi s tem natečajem. Prijavljena dela so potrdila njihovo visoko raven znanja, obenem pa so izkazali veliko mero motiviranosti.«

Prednovoletni turnir v vodni košarki

Vodnokošarkarska ekipa Kluba študentov Kranj, prireja tradicionalni Prednovoletni turnir v vodni košarki, ki bo potekal v soboto 12.12.09 med 13.00 in 20.00 uro na Pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Turnirja v športu, ki se je rodil pred trinajstimi leti ravno v Kranju in se je razširil v vsa večja slovenska mesta ter v Madžarsi Pecs, se bodo udeležile ekipe: DVK Maribor, PECS, UDVA Ljubljana, AKTIVNA Kamnik, LIMITED TALENTS Koper, IPAK Velenje in ekipa KŠK Kranj.
Seveda pa se lahko v tem športu preizkusite tudi sami. KŠK rekreacija vodne košarke namreč poteka vsako nedeljo med 20.00 in 21.30. uro na kranjskem bazenu.

Mednarodna večerja

Letošnji Mesec mednarodnih izzivov (MMI) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se počasi zaključuje.
Velik zaključni dogodek – Mednarodna večerja (International dinner), ki se bo nadaljevala v Mednarodno zabavo (International Party) – bo jutri, v četrtek, 10. decembra 2009, ob 21. uri v Klubu K4.

Na že tradicionalnem zaključnem dogodku vsakokratnega Meseca mednarodnih izzivov ŠOU v Ljubljani, Mednarodni večerji (International dinner), bodo tuji študentje v Sloveniji predstavili kulinarične dobrote držav, iz katerih prihajajo, in tako udeležencem omogočili spoznavanje njihovih kultur na nekoliko drugačen, predvsem pa zelo okusen način.

Peter Ušeničnik, vodja projekta Mesec mednarodnih izzivov ŠOU v Ljubljani: »Na dogodku bo sodelovalo 20 ekip iz 18 držav. Tako bomo lahko obiskovalci pokušali mnoge svetovno znane kulinarične specialitete, od čevapčičev, polnjenih tortilj, dimljenih morskih psov ipd. Pridobljene kalorije bomo zagotovo porabili v nadaljevanju večera na mednarodni zabavi, ki bo trajala do jutranjih ur.«

Vabljeni!

Kašelj

Vas daje kašelj, pa ne veste kaj storiti? Čaji pripravljeni iz domačih rastlin so najboljši. Poglejmo kaj vam pomaga pri kašlju.

Med spanjem umiri nočni kašelj: pol žličke za 2 – 5 letne otroke, 1 žličko za 6 – 9 let stare otroke in 2 žlički za starejše.

Sirup iz smrekovih vršičkov – naberemo mlade smrekove vršičke. V kozarec za vlaganje naložimo plast sladkorja, plast vršičkov, plast sladkorja itd. Zaključimo s sladkorjem. Zapremo s pokrovčkom in postavimo na sonce. Ko se sladkor nekoliko stopi, vsebino premešamo, da se sladkor ne sprime v trde kepe, ki se ne stopijo. Vsebina se skrči na 2/3, zato lahko naknadno dodamo še nekaj plasti sladkorja in vršičkov. Na soncu pustimo vsaj 1 mesec. Precedimo – ožamemo (skozi krpo) v temne stekleničke in hranimo na hladnem (v shrambi). Še zdravilnejši pa je z uporabo medu. Postopek je enak, vendar kozarcev ne postavimo na sonce, ker se med ne sme preveč ogreti, da se ohranijo vse zdravilne sestavine.
V kolikor ni dovolj sonca oz. toplote, si lahko pomagamo s pečico. Preostanek vršičkov s sladkorjem (po ožemanju) razredčimo s prekuhano vodo in dodamo tropinovec po okusu. Dobimo dober smrekov liker oz žganje (če ne dodamo vode). Zelo dober je čas z dodatkom tega žganja.

Bezeg s sladkorjem – zmešamo enako količino bezgovih cvetov (cvetne koške osmukamo) in sladkorja (rjavega), napolnimo v kozarec in postavimo na sonce. Ker ne nastane dovolj sirupa, ne precejamo, ampak shranimo mešanico. Pripravimo si zelo zdravilen čaj: žlico mešanice damo v plastično cedilce in prelijemo s kropom, še malo namakamo in odcedimo.
V kolikor nam te mešanice ostane neporabljene, pripravimo iz nje liker ali žganje na enak način kot iz smrekovih vršičkov.

Črni redkvi – odrežemo koreninico, da lepo stoli. Na vrhu odrežemo pokrovček in izdolbemo toliko, da lahko vanjo damo 2 žlici medu. Pokrijemo in pustimo stati 2 dni. Redkev spusti še svoj sok. Vsak dan se poje 1 žličko.

Prsni obkladki
Kamilični: na malo olja prepražimo vsaj 2 pesti suhih kamilic, da malo potemnijo in močno zadišijo. Stresemo na krpo, zavijemo, vsaj v dve krpi. Položimo na prsi neposredno na kožo. Naj bo čim bolj vroče, koliko se še prenese. Ko se ohladi, najlažje ponovno pogrejemo v mikrovalovni pečici.
Čebulni: originalni recept, in tudi najučinkovitejši, so obkladki iz prepražene čebule (enako kot kamilični), le da so precej smrdeči.
Na drobno nasekljajte čebulo in jo zavijte v bombažno gazo, zatem pa za nekaj minut postavite v pečico, ki ste jo prej ogreli na 200°C. Topel obkladek položite na prsi, ga pritrdite s lepljivim trakom in pustite delovati čez noč.

 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.