Projekt Absolvent, aktiviraj in zaposli se

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

“Aktiviraj in zaposli se!”
Zavod republike Slovenije za zaposlovenje je 4. septembra 2009 v Uradnem listu RS, številka 69/2009, objavil razpis, ki nosi naslov »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolventov – Aktiviraj in zaposli se!«.
Javni razpis omogoča usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencijo za zaposlitev diplomantov, ki so kot absolventi pri delodajalcu uspešno opravili usposabljanje na delovnem mestu. Usposabljanje traja od enega do največ šest mesecev. Po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa se subvencionira tudi njihova zaposlitev za polni delovni čas za obdobje šestih mesecev. Delodajalcem se povrnejo upravičeni stroški za usposabljanje absolventov, subvencija 2.000 evrov pa se delodajalcem dodeli za zaposlitev diplomanta za polni delovni čas za najmanj šest mesecev. Razpis je namenjen študentom v absolventskem stažu, ki dokončujejo vsaj sedmo raven izobrazbe oz. drugo stopnjo bolonjskega študija.
S tem programom se študentom omogoči, da se vključijo v usposabljanje na delovnem mestu in si na ta način pridobijo čim več znanja, veščin in delovnih izkušenj za lažjo vključitev v delo, hkrati pa je to dobra motivacija in spodbuda zaposlovanja študentov s pomočjo subvencije. Program tako zapolnjuje vrzel, ki nastaja, ko študentje diplomirajo in ne najdejo zaposlitve. Na tak način se preprečuje prehod mladih diplomantov v brezposelnost in diplomante učinkovito vključuje na trg dela. Obenem je namen oz. cilj programa povezovanje gospodarstva in izobraževalne sfere, ustvarjanje in krepitev socialne mreže za diplomante ter tako posredno vplivati na krajši čas študija in hitrejšo vključitev mladih na trg dela.
Usposabljanje na delovnem mestu po programu iz razpisa poteka pod strokovnim nadzorom mentorja, lahko traja od najmanj enega do največ šest mesecev oz. do dneva, ko študent diplomira, obsega lahko do sto ur na mesec. Po uspešno končanem usposabljanju delodajalec študentu diplomantu izda tudi potrdilo o opravljenem usposabljanju na delovnem mestu, iz katerega je razvidno, katere veščine in znanja si je tekom usposabljanja pridobil.

Javni razpis je delno sofinanciran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Okvirna višina sredstev, ki bodo na razpolago za izvajanje programa, znaša skupaj 2.700.000,00 evrov, načrtuje pa se vključitev 600 oseb.

Na razpis se lahko prijavijo tržni ali netržni delodajalci, razen tistih, ki poslujejo v sektorju države. Pred prijavo na razpis delodajalec z izbrano osebo (študentom absolventom) sklene pogodbo, ki je priloga razpisne dokumentacije. Podatke o absolventih, ki se želijo vključiti v program, so na voljo v Študentski organizaciji – ŠOS, kjer je kontaktna osebaje Aleš Kramer. Absolventi, ki se želijo vključiti v program, lahko svoje prošnje posredujejo na elektronski naslov: ales.kramer@studentska-org.si. Kopijo podpisane pogodbe o vključitvi absolventa v usposabljanje mora delodajalec priložiti vlogi na razpis. Pogodba se sklene pod odložnim pogojem, da začne veljati le, če bo delodajalec izbran na javnem razpisu. Delodajalci lahko za potrebe konkretnega delovnega mesta usposabljo od enega do pet študentov absolventov, ki jih po uspešno opravljenem usposabljanju in diplomi zaposlijo s pomočjo subvencije.

Razpisna dokumentacija je delodajalcem na voljo na spletni strani, lahko pa jo dvignejo tudi v vložišču Centralne službe Zavoda v času uradnih ur. Vlagatelji svoje vloge oddajo osebno ali po pošti na Centralno službo Zavoda, na naslov: Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana. Roki za oddajo vlog so 30. septembra 2009, 30. novembra 2009, 29. januarja 2010 in 31. marca 2010 do 12. ure.
Sanda Gajser

ŠOU Svetovalnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Calendar for year 2021. Week starts with sunday. 3d illustration isolated on white background
Foto: montego666 iz iStock

Živjo!
Mene pa zanima, do kakšnih denarnih pomoči sem kot študentka upravičena, če se sama preživljam?
Lep pozdrav, Mateja

Mateja, pozdravljena!
Upravičenost do posameznih denarnih prejemkov je načeloma odvisna od starostne meje 26 let. Po tej starosti te namreč starši zakonsko niso več dolžni preživljati ne glede na status študenta.
Študenti, mlajši od 26 let, so lahko pod določenimi pogoji upravičeni do prejemkov, ki jih bom navedla v nadaljevanju.
1) Štipendije (Zoisove, državne, kadrovske). Več o pogojih za pridobitev, rokih za oddajo vloge in razpisni dokumentaciji si lahko prebereš na spletni strani Študentske svetovalnice http://www.svetovalnica.com in na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si.
2) Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v R. Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Pravica je lahko uveljavljena kadarkoli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, za otroke, starejše od 18 let, pa le, če se šolajo, torej dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca, udeleženca izobraževanja odraslih ali študenta, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Vsako leto je treba vložiti novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se pravica izteče. Po 18. letu starosti otroka mora vlagatelj ob vsakem uveljavljanju pravice do otroškega dodatka obvezno predložiti tudi potrdilo o šolanju.
3) Preživnina. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Vendar pa so starši otroka, ki sklene zakonsko zvezo ali pa živi v zunajzakonski skupnosti, dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.
Polnoleten otrok, ki se redno šola, lahko sklene sporazum o preživnini s svojimi starši pri notarju. Na podlagi preživninskega sporazuma lahko otrok sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka. V primeru, da se glede zneska preživnine otrok s starši ne more sporazumeti in nastane spor, lahko pri pristojnem okrožnem sodišču vloži tožbo za preživnino.
4) Družinska pokojnina. Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci), pastorke, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal, starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je umrli preživljal ter bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Otroku gre pravica do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole. Vsako leto je tako Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje treba posredovati potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega/študijskega leta.
Študenti s statusom, ki so starejši od 26 let, pa do zgoraj naštetih prejemkov žal niso več upravičeni, razen do štipendije. Pravica do kadrovske štipendije ni omejena s starostjo, za pridobitev državne ali Zoisove štipendije pa je treba izpolnjevati starostni pogoj, in sicer: posameznik ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja ne sme biti starejši od 26 let.
Študenti, starejši od 26 let, lahko pod določenimi pogoji pridobijo denarno socialno pomoč (DSP) ali enkratno/izredno denarno socialno pomoč, s pomočjo katere si lahko zagotovijo osnovna sredstva za preživljanje. Glede na to, da študent s statusom po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ne more biti prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za DSP. Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Od 1. julija 2009 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 226,80 evrov, toliko pa lahko prejme samska oseba. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Za konkretnejše informacije o tem, kaj v praksi pomeni »aktivno reševanje svojega problema«, smo se obrnili na več centrov za socialno delo. Izvedeli smo, da centri s študenti največkrat sklenejo Pogodbo o aktivnem reševanju socialne problematike (na podlagi 32. člena Zakona o socialnem varstvu). V pogodbi se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca, ki jih mora izpolnjevati, da obdrži pravico do nadaljnjega prejemanja DSP-ja. V praksi to lahko pomeni, da se študent zaveže k rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti, kar mora tudi sproti dokazovati, ali pa da bo aktivno iskal delo preko študentskega servisa in si na ta način poskušal pridobiti sredstva za preživljanje. Do DSP-ja so največkrat upravičene študentke mamice po 26. letu, študenti, ki zaradi obsega in zahtevnosti študijskih obveznosti ne zmorejo dela preko študentskega servisa, študenti, ki zaradi drugih (zdravstvenih) težav ne morejo delati itd. Vsak primer se obravnava individualno po pogovoru s strokovnim delavcem na centru za socialno delo.
Izredna (enkratna) denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega “cenzus” za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila ta dodeljena. Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev.

Naj te spomnim še, da je zadnji dan v septembru izšel Razpis Fundacije Študentski tolar za dodelitev denarne in materialne pomoči študentom v stiski, ki je dostopen na http://www.studentski-tolar.si/ in na spletni strani ŠOU v Ljubljani: http://www.sou-lj.si. Letos lahko študenti zaprosijo za denarno pomoč v enkratnem znesku do največ 500 evrov ali en prenosni računalnik. Prosilec v vlogi navede, za katero obliko pomoči prosi. Rok za oddajo vlog je 21. oktober 2009, vloge z dokazili pa morajo biti obvezno poslane po pošti in priporočeno.

Lep pozdrav!
Za Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani: Danijela Gutić, socialno svetovanje

Krvodajalska akcija

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) te vabita, da se v okviru Študentskega krvodajalskega tedna udeležiš študentske krvodajalske akcije v Ljubljani, ki bo potekala v ponedeljek, 12. oktobra 2009, in torek, 13. oktobra 2009, obakrat od 7. do 15. ure na Zavodu za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana.

Za študente, ki boste želeli darovati kri, bo organiziran brezplačen povratni avtobusni prevoz s treh lokacij: Stara Gerbičeva 59 ob 8. uri za študente iz domov v Mestnem logu; Rožna dolina pred menzo ob 9. uri za študente iz naselja Rožna dolina; Bežigrad (pri brunarici) ob 10. uri za stanovalce v Študentskih domovih Bežigrad.

Študentski krvodajalski teden organizirajo vse slovenske študentske organizacije (Študentska organizacija Slovenije, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter Zveza ŠKIS) in Študentski svet stanovalcev, poteka pa pod geslom Častim ½ litra!

Bodi kul in časti ½ litra tudi ti! Vsak udeleženec krvodajalske akcije bo prejel praktično darilce!

SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Društvo študentov psihologije Slovenije ob pomoči Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) pred svetovnim dnevom duševnega zdravja (10. oktober) organizira projekt Kako si?, katerega tema letos je duševno zdravje v času negotovosti.

V okviru projekta bodo od 5. do 9. oktobra potekale številne delavnice (na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede), namenjene različnim družbenim skupinam.

Rdeča nit letošnjega projekta Kako si? – projekt poteka drugič – je soočanje z negotovostjo v različnih situacijah, s katero se človek ubada tako znotraj kot zunaj sebe. Dogodki, ki bodo zaznamovali omenjeni teden, so: predavanje na temo osamosvajanja od doma, okrogla miza na temo mladih družin, delavnica asertivnosti, predavanje o depresivnosti, delavnica o stresu in uravnavanju čustev, okrogla miza o družinam prijaznih podjetjih itd. Organizatorji projekta pripravljajo tudi najrazličnejše informativno gradivo, in sicer zloženke za starše vrtčevskih otrok, zloženke za upokojence (kako aktivno preživeti prosti čas) in zloženke za osebe z nizkimi dohodki (kako varčevati in podobni nasveti).

Nova predsednica ŠOS je Katja Šoba

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Skupščina Študentske organizacije Slovenije je izvolila novo predsednico nacionalne študentske organizacije. To je postala Katja Šoba, petindvajsetletna absolventka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Kako bi sama sebe predstavila?
»Sem oseba, ki bi težko preživela brez dobre knjige ali filma, glasbe ter meni dragih ljudi. Delam po nasvetu, ki sem ga dobila na študiju v tujini, in sicer da naj vedno delujemo združevalno, kajti le to je pot do napredka. To pove tudi iztočnica mojega programa, ki je povzeta po znani kitajski modrosti: »Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da se boste ustavili.« Nikoli se ne želim ustaviti. Prihajam iz Posavja, v Mariboru, kjer študiram in sem absolventka Filozofske fakultete, pa sem se naučila pozitivnega sprejemanja ter odprtosti.«

Kaj je po tvojem mnenju najbolj problematično na področju študentskega izobraževanja, življenja?
»Trenutno je največja težava implementacija bolonjske prenove. To lahko posledično pomeni slabšo kakovost visokega šolstva, kar pa bo zagotovo vplivalo tudi na kakovost znanja, ki je steber vsega, med drugim tudi možnosti zaposlitve mladih diplomantov. Treba bo povečati število štipendij, študentskih postelj, urediti pravilnike za študente s posebnimi potrebami, omogočiti vrtce za otroke staršev študentov ter zagotoviti pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente brez kakršnihkoli omejitev. To je le nekaj aktualnih problemov, ki se trenutno rešujejo, čeprav verjamem, da bi nam vsak študent lahko predlagal še kaj, česar bi se lahko lotili.«

Bolonjska reforma je začela delovati med nami, kakšen je tvoj pogled na njo?
»Bistvo bolonjske reforme je dobro zastavljeno, napake so bile storjene pri implementaciji v slovenski visokošolski prostor. Moje mnenje je, da so bili glavni akterji o implementaciji premalo poučeni, da je bilo temu namenjeno premalo finančnih sredstev in da niso presegli razmišljanja, da bi visoko šolstvo temeljilo na desetih osnovnih ciljih bolonjskega procesa, a bi se vseeno skladalo s kulturo in specifiko našega visokošolskega prostora. Treba bi bilo narediti evalvacijo bolonjskih študijskih programov, izmeriti ECTS obremenitev študentov ter izpeljati popravke, kjer so potrebni.«

Kje misliš, da so potrebne spremembe?
»Spremembe so dobrodošle, a morajo biti za to v najprej zagotovljeni pogoji, potrebne so analize in strategije, kaj bi bilo najbolje storiti. Spremembe so nujne pri štipendijski politiki, ki je nezadostna in neustrezna, urediti je treba boljši položaj študentov s posebnimi potrebami, definirati študentsko družino in za otroke staršev študentov omogočiti vrtce ter zagotoviti pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente brez kakršnihkoli omejitev. Na področju visokega šolstva pa so nujni popravki dosedanjega sistema bolonjske reforme.«

Kaj pa glede ukinitve študentskega dela. So te govorice resnične?
»Študentsko delo je bilo resda tema mnogih razprav v zadnjem času, vendar so se mnogi začeli zavedati, da ima študentsko delo zdravo jedro in da ga ne bi bilo smiselno ukinjati, ker je preveč pomembno za velik del mladih. Najpomembnejše je, da se zavedamo, da si študent s študentskim delom pridobi dodatna finančna sredstva za plačevanje stroškov študija. Po naši raziskavi vsaj tretjini študentov študentsko delo omogoča študij, zaradi njega pa študenti še pred redno zaposlitvijo pridobijo veliko pozitivnih delovnih navad, širijo svojo socialno mrežo in nabor neformalnih znanj. Posredno pa se denar od koncesijskih dajatev nameni za štipendije, gradnjo študentske infrastrukture, razvoj kadrov in nenazadnje za delovanje avtonomnih študentskih organizacij, ki skrbijo za zagotavljanje študentskih pravic, organizacijo kulturnih, humanitarnih, izobraževalnih in športnih dogodkov, ki so pomemben dejavnik v študentovem razvoju in osebnostni rasti. Menim, da ima študentsko delo preveč pozitivnih lastnosti, da bi se lahko o njegovi ukinitvi pogovarjali tako lahkotno. Razmisliti moramo predvsem o tistih študentih, ki jim je to eden izmed ključnih finančnih virov, predvsem sedaj, v dobi recesije in odpuščanj, in si brez tega zaslužka študija ne bi mogli privoščiti.«

Se boš kot predsednica ŠOS udeleževala kulturnih dogodkov med študenti?
»Z največjim veseljem, če bom le povabljena. Menim, da so študentska leta tista, ko mora mlad človek/študent osebnostno zrasti in »se najti«. Kulturni oz. podobni dogodki so zelo pomembni na tej poti.«

Smo na začetku študijskega leta, kaj bi svetovala vsem študentom?
»Že sedaj se zavedam, da so študentska leta najlepša leta in jih jemljem kot čas, ko sem osebnostno zrasla in se izobrazila. Vsem študentom želim, da bi v študiju našli vse tisto, kar potrebujejo, da bi vztrajali pri svojih načelih in se, če bi bilo potrebno, borili za svoje pravice, kajti namesto nas se ne bo nihče. Trenutno skupaj delamo prve korake, upam, da bomo ob koncu novega študijskega leta skupaj uspešno prišli na cilj.«

Mojca Buh

Bolonjska reforma se letos uvaja v celoti

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
In the Classroom Multi Ethnic Students Listening to a Lecturer and Writing in Notebooks. Smart Young People Study at the College.
Foto: gorodenkoff iz iStock

Kljub obilici informacij so študenti še zmeraj precej »zmedeni«. Čeprav je informacij, vezanih na temo, veliko, ostaja še veliko vprašanj nejasnih. Bistvo bolonjskega procesa naj bi bila posodobitev in učinkovitost študija, uskladitev evropskih sistemov, mobilnost in medsebojno priznavanje diplom.

Bolonjska deklaracija
Predstavniki ministrstev za visoko šolstvo iz 29 držav, med drugim tudi Slovenije, so junija 1999 v Bologni podpisali t. i. Bolonjsko deklaracijo, v kateri so določili smernice razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Države podpisnice so si s tem zadale cilj, da bodo ob polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgradili odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.
Gre za dokument na dveh straneh, ki je prvotno vključeval šest ciljev, danes pa jih šteje že deset. Za uresničitev so v prvi vrsti odgovorni ministri, ki so morali poskrbeti za zakonsko podlago. O uresničevanju vsaki dve leti poročajo na bolonjski ministrski konferenci, kjer ocenjujejo tudi napredek. Bolonjski proces je tako začetek skupnega evropskega visokega šolstva, oblikovanje vsebine študijskih programov pa je v celoti prepuščeno univerzam.

Glavni cilji bolonjskega procesa (po Berlinskem komunikeju):
– zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,
– sprejetje dvo- oziroma tristopenjskega sistema študija,
– pospeševanje mobilnosti študentov, akademskega in administrativnega osebja,
– vzpostavitev kreditnega sistema (ECTS) za vrednotenja študijskih obveznosti,
– priznavanje stopenj, sprejem sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj,
– aktivna udeležba visokošolskih zavodov, učiteljev in študentov v bolonjskem procesu in sodelovanje študentov pri upravljanju visokega šolstva,
– pospeševanje evropske dimenzije v visokem šolstvu,
– pospeševanje privlačnosti evropskega visokošolskega prostora,
– vseživljenjsko učenje,
– Evropski visokošolski prostor in Evropski raziskovalni prostor, dva stebra na znanju temelječe družbe.

Nove študijske stopnje
Ena najpomembnejših sprememb v strukturi visokega šolstva je uvedba 3 študijskih stopenj: 3-letna diplomska stopnja, 2-letna magistrska stopnja in 3-letna doktorska stopnja. Nastala je nova vrsta magisterijev, t. i. strokovni magisteriji, ki jih prej v našem visokem šolstvu ni bilo. Študenti poglabljajo znanje iz prve študijske stopnje ter se učijo raziskovalnih metod in pristopov za nadaljnje samostojno raziskovanje. Izjeme k strukturi 3 + 2 + 3 so študijski programi, ki izobražujejo za poklice, regulirane z direktivami Evropske unije, ki so lahko strukturirani drugače. To so študiji, ki izobražujejo za poklice: magister farmacije, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar in odgovorni projektant arhitekture 1, 2. Diplomant dobi direktno naziv magister stroke, v primeru, da študent prekine študij, ne dobi priznane nobene kvalifikacije. Izjema k izjemam je študij medicine, ki v večini evropskih držav traja 6 let. Diplomant po zaključku študija dobi strokovni naziv doktor medicine, ki ni enakovreden znanstvenemu nazivu. Znanstveni naziv temelji na raziskovalnem delu in ne na usposabljanju za stroko. Diplomanti študijev, ki izobražujejo za regulirane poklice ter študenti medicine imajo po diplomi in pred začetkom dela obvezno opraviti prakso ter strokovni izpit.

Krajše študijske stopnje
Nove študijske stopnje naj bi bistveno zmanjšale obremenjenost študentov. Po zaključeni prvi stopnji se lahko študenti odločijo za nadaljevanje študija na drugi stopnji ali pa za zaposlitev pred morebitnim nadaljevanjem izobraževanja. Pomembno je, da si nabirajo delovne izkušnje na svojem strokovnem področju, ne pa ob priložnostnem in pogosto strokovno nezahtevnem delu.

Učni dosežki
Novost je tudi reforma vsebine študijskih programov. Oporne točke pri oblikovanju novega študijskega programa predstavljajo učni dosežki, ki so osnova za zagotavljanje kakovosti. Določijo se za celoten študijski program, posamezen predmet in posamezno predavanje. S tem je omogočen vpogled v cilje posameznega študijskega programa.

Središče izobraževalnega sistema je študent
Ena izmed bistvenih novosti je premik od profesorjevega »inputa« v študij k »outputu«, ki ga študent dobi med študijem. Predmeti naj bi se smiselno povezovali v celote, ki bi omogočali pridobivanje celovitega znanja. Študent lahko izbira predmete v sklopu programa, v katerega je vpisan ali sorodnega študijskega programa, ki se izvaja na isti fakulteti. S tem znanje svoje stroke poglablja. Ima pa tudi možnost izbire predmetov iz drugih študijskih programov izven matične fakultete, s čimer širi znanje še na druga področja. Študentom pri izbiri predmetov lahko svetuje profesor ali svetovalna služba. V ta namen naj bi fakultete imele posebne kadrovske službe oziroma svetovalnice, v katerih bi strokovnjaki dobro poznali tako visokošolski sistem kot tudi trg dela. Univerza v Ljubljani je v ta namen ustanovila Karierni center. Nekatere univerze omogočajo tudi pridobitev t. i. skupne diplome. Gre za primere, kjer dve ali več fakultet podpiše pogodbo za izvajanje skupnega programa.

Kako ocenjujejo bolonjsko reformo na ministrstvu in na ŠOS

Nataša Gerkeš, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Služba za odnose z javnostmi

Kaj menite na splošno o bolonjski reformi, je to sedaj to?
Prepričani smo, da je bolonjska reforma dobra osnova za soočanje z novimi izzivi v spremenjenih razmerah sodobnega sveta. Želimo poudariti tudi, da se bolonjski proces ne imenuje proces po naključju, saj gre za nenehno prilagajanje in razvijanje visokošolskega prostora tako na evropskem kot na nacionalnih nivojih. Prav tako je večkrat zaznati trditve, da se določene odločitve sprejemajo zaradi bolonjskega procesa oziroma da le ta zahteva določene akcije, ki pa niso sprejete pozitivno. Velikokrat so takšne trditve tudi zavajajoče. Bolonjska reforma nam nudi osnovo in ogrodje za doseganje naših ciljev ter za rešitve sodobnim izzivom, še vedno pa je odgovornost vsake države posebej, da oblikuje svoj visokošolski prostor.

Kaj so prednosti šolstva po tej reformi glede na prejšnje stanje?
Prednosti, ki jih prinaša bolonjski proces, so vsekakor primerljivost evropskih visokošolskih sistemov in diplom, večja mobilnost študentov in osebja, lažje priznavanje kvalifikacij in izobraževanja, premik usmerjenosti na študenta, predvsem pa fokus na kakovost visokega šolstva v Evropskem visokošolskem prostoru. Prav tako je to reforma, v kateri sodelujejo prav vsi visokošolski partnerji: tako predstavniki vlad in držav, kot tudi univerz, študentov, zaposlenih, delodajalcev in ostalih organizacij, kot so Svet Evrope in UNESCO, kar omogoča celostno obravnavanje visokega šolstva. Vsi deležniki lahko prispevajo s svojimi pričakovanji in pogledi, kar se jasno odraža v sprejetih politikah in dokumentih.

Zakaj se pojavlja toliko nejasnosti?
Težko je oceniti, do kakšnih nejasnosti pravzaprav prihaja, in ugotoviti razloge za to. Glede na to, da gre za obširno reformo z množico elementov, v kateri sodelujejo vsi visokošolski partnerji, je razumljivo, da prihaja do vrste vprašanj in tudi težav, s katerimi se moramo soočiti skupaj. Bolonjski proces smo v Sloveniji tako rekoč impelementirali z novelo Zakona o visokem šolstvu leta 2004, danes pa lahko vidimo, na katere težave smo pri prenovah programov naleteli. Sedaj je treb ob teh ugotovitvah in novih ciljih, ki smo si jih zadali, rešiti še te izzive.

Kaj predstavlja največjo težavo?
Če poskušamo definirati največjo težavo bolonjske reforme in predvsem njene implementacije, je to v prvi vrsti najverjetneje potreben premik v paradigmi visokega šolstva in (organizacijske) kulture. Namesto da se izvajanje visokošolskih programov osredotoča na sam proces in profesorje, je potreben premik v smeri usmerjenosti na študenta in na cilje ter učne dosežke. Če govorimo bolj konkretno, pa je največja težava verjetno v sami prenovi študijskih programov in načrtovanju novih kurikulov, ki bi morali biti prenovljeni na tak način, da se oblikujejo na novo in najverjetneje z drugačnimi učnimi metodami. Ohranjanje istih vsebin in razporejanje le teh v dve stopnji, ni primeren način prenavljanja visokega šolstva. Novi kurikuli morajo upoštevati obremenjenost študenta v celoti. Ker evalvacije novih programov še ni, ne moremo imeti objektivne slike o stanju prenove.

Jelena Štrbac, ŠOS, predsednica Odbora za visoko šolstvo

Kaj menite na splošno o bolonjski reformi?
Zelo na splošno lahko povemo, da se je bolonjski proces pri nas implementiral zelo formalistično, čeprav bi (skladno s smernicami) lahko vsem vključenim prinesel nekaj pozitivnega. Fakultete so večinoma zamenjale le »fasado« študijskih programov, medtem ko je vsebina ostala enaka. Študenti smo pričakovali zanimive vsebine, aplikativna znanja, sproten študij, primerljivost izobrazbe, zaposljivost, mobilnost, priznavanje neformalnega izobraževanja, višjo kakovost in način dela, ki bi študenta postavil v središče študijskega procesa. Namesto tega pa smo pogosto dobili »prepakirane« stare predmete in programe, teorijo brez prakse, kjer ni dovolj časa za poglobljen razmislek o aplikativnosti pridobljenih znanj, kopičenje nepotrebnih obveznosti, ki zmanjšujejo kakovost dela in znanja , neprimerljivost (ravni) izobrazbe in znanj, neopredeljene kompetence in nižje ravni izobrazbe, finančne ovire pri mobilnosti in ob nadaljevanju (podiplomskega) študija, vprašljivo vrednost naših diplom v mednarodnem prostoru in na trgu dela, predmete po meri profesorjev, točk in plač, instant programe in nezmožnost njihove kritične ocene. S trenutnim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni.

Kaj bi označili kot največjo slabost, kaj je najbolj sporno, problematično?
V osnovi je sporno to, da nimamo sistemske ureditve. Zakonodajo so ministri zgolj »krpali« in ne celostno spreminjali tako, da bi bila bolj bolonjsko naravnana in bi predvidevala različne situacije, s katerimi se danes študenti dejansko soočamo. Tako pa danes ni nikjer pravne podlage za reševanje težav, s katerimi se slovenski študenti soočamo. Najbolj trpijo prav t. i. prehodne generacije študentov – ti, ki prvi zaključujejo posamezne cikle, saj so se pravzaprav znašli v »eksperimentu«.

So profesorji in ostali kadri na fakultetah dovolj seznanjeni z reformo?
Večinoma lahko rečemo, da niso. Pa tudi, če so, jo razlagajo po svoje na način, ki prinese njim najbolj udobne rešitve z minimalnimi prilagoditvami oz. spremembami glede na preteklo stanje, ki so ga bili vajeni.

Študenti vedo, kaj jih čaka?
Študenti so po fakultetah dobili lepo zapakirane informacije, ki bolj spominjajo na oglasna sporočila kot dejanski oris stanja. Prav zato bodo predstavniki študentske organizacije študentom ob začetku študijskega leta po fakultetah na voljo za dodatne informacije o bolonjskem študiju. O tem in pa o aktualnih novicah in spremembah pa študente obveščamo tudi na spletni strani www.bolonja.si.

Na kaj morajo biti študenti še posebej pozorni?
Najprej naj se dobro informirajo, kaj pomenijo posamezni koncepti bolonjske prenove, s katerimi se srečujejo, kakšni so študijski programi in kakšno izobrazbo bodo imeli po končani določeni stopnji. Le če so študenti dobro seznanjeni, lahko kritično vrednotijo dogajanje. Pri nas je še vedno največji problem obremenitev študentov in neskladje kreditnih točk z dejanskimi obremenitvami. Nujno naj študenti opozarjajo na morebitno preobremenjenost, saj lahko le tako zahtevamo ustrezno prilagoditev študijskih programov.

Kaj menijo študenti?

Tine, 23 let, absolvent Naravoslovnotehniške fakultete
»Z bolonjskim sistemom se nisem srečal v živo, smo ga pa spoznali takrat, ko je bil vključen na našo fakulteto. Sem zadnja generacija naše smeri po starem sistemu in se mi zdi, da je boljše tako, saj je bolonjski sistem veliko manj temeljit, kvečjemu preveč površen. Če primerjam znanje, ki smo se ga naučili po starem sistemu, je premajhno za uspeh, bolonjski sistem pa je učne ure skrčil, zato menim, da je tam uspeh se slabši. Mi je pa všeč, da bolonjski sistem omogoča večje sodelovanje s tujimi šolami, izmenjave in na splošno študije v tujini.«

Sanja, 22, študentka 4. letnika Filozofske fakultete
»Za bolonjski sistem sem prvič slišala, ko so se začele polemike o tem, kaj tovrstna sprememba študijskega sistema sploh pomeni. Sprva sem imela pozitiven odnos do uvedbe, saj bi študentom, ki na izmenjavi v tujini opravijo določene študijske obveznosti, bile te priznane tudi pri nas. Študentom omogoča, da v krajšem času lahko končajo svoje šolanje in se prej zaposlijo. Prednost bolonjskega sistema je tako očitna. Z uvedbo bolonjskega sistema na naši smeri, sem ugotovila, da je veliko predmetov, ki so jih preimenovali, nekatere skrčili, druge mogoče celo združili. Sprva me je to motilo, ker sem imela občutek, da gre za čisto neko drugo šolanje, kot smo ga bili deležni po starem sistemu. Navsezadnje pa sem ugotovila, da so določene prilagoditve nujne za lažjo organizacijo in primerljivost. V kolikor pa poznam profesorje na naši smeri mislim, da kvaliteta podanega znanja ne bo nič manjša, kot je bila po starem sistemu. Zahtevala bo le boljšo organizacijo in maksimalen izkoristek predavanj, kar pa je samo še nadgradnja dosedanjih predavanj.«

Tadeja, 23 let, absolventka Filozofske fakultete
»Naš oddelek je lansko šolsko leto prvič izvajal program »germanistika« po bolonjskem sistemu. Sama torej nisem »padla« v ta sistem, sem pa kot tutorka spremljala bruce skozi prvi letnik. Nekateri, predvsem tisti, ki so ponavljali, so se srečevali z nekaterimi ovirami, najbolj pa jih je seveda zanimalo, kateri opravljeni predmeti se jim bodo priznali. Novi sistem je namreč prinesel tudi nova pravila igre, nove predmete, vendar se sama učna snov ni bistveno spremenila. Nekateri »novi« predmeti so dobili le nova imena in s tem je odpadla skrb nekaterim ponavljalcem, da se jim kateri opravljeni izpit mogoče ne bi priznal. Mislim pa, da je vsem germanistom bolonjskega sistema najbolj všeč to, da se v treh letih naučijo isto kot mi, ki po starem sistemu študiramo štiri leta. Meni osebno pa je ta star sistem veliko bolj všeč od bolonjskega in mi zato ni nič žal, da ga lahko spremljam le z razdalje.«

Ksenija Gider

 

Ne smemo pozabiti na dovolj tekočine

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Voda je vir energije, življenja in zdravja. Tekočina brez barve, vonja in okusa je glavna sestavina človeškega telesa in predstavlja 60 % človekove teže.

V organizmu ima vlogo transportnega sistema za vnašanje in odvajanje snovi, je idealno topilo, uravnava telesno temperaturo in sodeluje v presnovnih procesih. Skrbi za vlažno okolje sluznice v nosu, ušesih in grlu.
Tekočino organizem izloča s potenjem, dihanjem in uriniranjem, zato jo je treba pravočasno nadomestiti. Pomanjkanje tekočine lahko vodi do stanja, ko organizem ne more več opravljati svojih funkcij, dehidracije. Za notranjo uporabo mora biti čista, neoporečna in bogata z minerali.

Koliko tekočine potrebujemo dnevno?
Na to vprašanje ni univerzalnega odgovora. Kako pomembna je voda za organizem, pove podatek, da človek lahko zdrži brez hrane tudi več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Če poznamo potrebe našega organizma po tekočini, lažje ocenimo svoje potrebe. Dnevno naš organizem izloči približno 1,5 l vode skozi urin, dodatni liter pa skozi potenje, dihanje in črevesne funkcije. Približno 20 % dnevnih potreb tekočine dobimo iz hrane, potrebujemo pa še 2 l v obliki vode ali druge tekočine. Medicina priporoča 3 l tekočine dnevno za moške in 2,2 l za ženske. Na količino potrebne tekočine vplivajo klimatski pogoji, posameznikova aktivnost, določene bolezni, nosečnost ali dojenje. Več, kot se gibljete, ali bolj intenzivno, kot se ukvarjate z rekreacijo, več tekočine potrebujete. Tudi temperatura in vlaga vplivata na količino vode. V vlažnem in toplem vremenu se potreba po tekočini poveča, ker se voda izloča s potom.

Dehidracija
Če organizmu ne nadomestimo vode, ki jo izgubi, pride do dehidracije. Povzročijo jo pretirana aktivnost, prekomerno potenje in bolezni z bruhanjem in drisko. Znaki dehidracije so žeja, utrujenost, glavobol, suha usta, vrtoglavica, zmedenost. Pri milejši ni hujših posledic, pri resnejši pa je lahko življenje posameznika ogroženo in je potrebna infuzija.
Večina ljudi pije šele takrat, ko začuti žejo, vendar to pomeni, da je že prišlo do lažje dehidracije. Za odrasle velja pravilo, da je treba popiti kozarec vode z vsakim obrokom in med njimi. Če se ukvarjate z rekreacijo, poskrbite za tekočino pred, med in po vadbi.

Katero izbrati
V zadnjem času je vse bolj priljubljena naravna izvirska voda. Izbiramo lahko med različnimi znamkami ustekleničenih vod. Prava modna muha postajajo vode z dodanimi okusi. Čeprav jo proizvajalci označujejo za naravno, ima veliko vsebnost sladkorja in drugih dodatkov.
Na prvi pogled se vse vode zdijo enake, a so med njimi precejšnje razlike. Najpomembnejši je vodni vir. Na okus in učinkovanje vplivajo vsebnost mineralnih snovi, elementov v sledeh in drugih sestavin. Na raznovrstnost mineralnih snovi ter na prehrambne in fiziološke učinke pa vplivajo značilnosti podzemnega okolja, kjer se voda pretaka, globina črpanja in čas zadrževanja vode v podzemnem prostoru.

Ksenija Gider

Študij v tujini

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vabi vas na konferenco, ki bo potekala 10. oktobra 2009 na Ljubljanskem gradu. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije vabi zainteresirane študente na konvencijo z naslovom »Študij v tujini«, ki bo potekala v soboto, 10. oktobra 2009, od 13.00 do 17.00, na Ljubljanskem gradu. Enkratna priložnost za vse, ki jih zanima karkoli v zvezi s študijem v tujini!

Solidarnostni sklad bo podelil za 57.600 evrov socialnih pomoči

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim, je objavil razpis, na podlagi katerega bo v študijskem letu 2009/2010 socialno ogroženim študentom namenil 57.600 evrov pomoči.
Sredstva iz naslova razpisa so namenjena za plačilo bivanja in prehrane med študijem, pri čemer velja opozoriti, da lahko študenti zaprosijo le za eno obliko pomoči.
Solidarnostni sklad bo pri plačilu bivanja v študentskih domovih v Mariboru (tudi v zasebnem domu Tomi), Ljubljani, Celju in Kranju v okviru razpisa finančno pomagal 80 študentom z enotnim zneskom 40 EUR. Razliko do polne cene pa si študenti krijejo sami. Za plačilo bivanja v študentskih domovih je na voljo skupno 28.000 EUR. Preostanek sredstev, 28.000 EUR, bo sklad namenil za plačilo stroškov nesubvencioniranega dela študentske prehrane (bonov), do česar bo prav tako upravičenih 80 prosilcev.
Na razpis se je treba prijaviti do 15. oktobra 2009, kandidati pa morajo izpolnjevati naslednja pogoja: imeti morajo status študenta na Univerzi v Mariboru, dohodek na družinskega člana v letu 2008 pa ne sme presegati celoletnega zneska v višini 130 odstotkov zajamčene bruto plače. V kolikor bo število prosilcev preveliko, bodo izbrani kandidati z ustrezno utemeljitvijo izjemnega družinskega, osebnostnega in socialnega stanja ter kandidati z manjšim dohodkom na posameznega družinskega člana. Vse informacije o razpisu so na voljo na spletni strani www.solidarnostnisklad.si.

Javni natečaj MZZ za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje javni natečaj za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije s področja mednarodnih odnosov in zunanje politike za leto 2009.

Natečajna komisija bo izbrala najboljša dela, za katera bodo avtorji prejeli priznanje ministrstva in denarno nagrado. Cilj javnega natečaja je spodbuditi prispevke študentov na vseh ravneh študija k aplikativni uporabi teoretičnih znanj. Rok za prijavo je 15. oktober 2009.

1...1.9431.9441.945...2.036Stran 1.944 od 2.036
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance