Po študentske bone letos tudi s kartico Maestro

Študenti Univerze v Ljubljani lahko zdaj študentske bone kupijo ne le z gotovino, ampak tudi z bančno kartico Maestro. Tako plačevanje je na voljo na štirih prodajnih mestih v Ljubljani, omogoča pa enostavnejši in priročnejši nakup študentskih bonov.

Študenti Univerze v Ljubljani lahko s tem študijskim letom študentske bone kupijo ne le z gotovino, ampak tudi z bančno kartico Maestro. Nakupovanje bo tako postalo enostavnejše in priročnejše za študente, ki se bodo opravili po bone na štiri prodajna mesta v Ljubljani, in sicer na Kersnikovo 4 in 6, v študentsko naselje Rožna dolina (blok 4) in študentsko naselje Bežigrad na Kardeljevi ploščadi 5. Za nakup bonov namreč ne bodo potrebovali gotovine.

Družba MasterCard Europe bo prvim 5.000 študentom, ki bodo kupljene bone plačali s kartico Maestro, podarila skodelico za kavo. Te lahko študenti s priloženo kredo porišejo s poljubnimi motivi in dobijo unikatno skodelico povsem po svojih željah.

Maldivi

Ker pri nas postaja že precej hladno, sem se odločila, da zadnji teden dopusta preživim v toplejših krajih. Vzela sem si čas in pregledala vse ponudbe, ki so na voljo pri potovalnih agencijah.

Brez pomislekov sem si izbrala Maldive. Navdušeno sem začela pakirati svoje kovčke. Ker Maldivi veljajo za kraj z veliko gole kože, vročim soncem in za kraj, kjer spoznaš tudi vroče moške, sem temu primerno pripravila le najlepše, najbolj oprijete, kratke in seksi obleke. Med koščki oblek so se znašle tudi privlačne kopalke, ki poudarijo mojo postavo. Ves dan sem sanjarila o tem, kako bom ležala na vroči mivki, pila osvežilne pijače in opazovala seksi telesca. Moja avantura pa se že v samem začetku ni odvijala po pričakovanjih … Odvijala se je lepše. Pretekli petek sem zgodaj zjutraj vstala in v pričakovanjih odšla na letališče. Opravila sem pregled prtljage, odgovornemu pokazala svojo letalsko vozovnico in že sem bila na letalu, ki me pelje naravnost na Maldive. Kot na vsakem letalu so del posadke predstavljale zame manj zanimive stevardese in zame presenetljivo privlačen stevard. Že ob samem vstopu v letalo sem ga opazila, ko mi je prijazno pomagal vstopiti. Prijazno je pozdravil in se rahlo nasmehnil. Ko smo bili vsi potniki na svojih mestih, nam je zaželel dobrodošlico in nam ponudil svojo pomoč v primeru, da bomo kaj potrebovali. Sam je povedal, da je zadolžen za varnost in udobje potnikov v letalu, jaz pa sem si od njega želela vse drugo kot nudenje delovnih obveznosti. Nisem se mogla upreti, pogledu na njegovo vroče telo, ki je bilo tako lepo izoblikovano, da se je ves trud v fitnes centru videl skozi seksi belo srajco. Vsakič, ko je kakšnemu potniku prinesel kaj za pod zob ali skodelico kave, mi je telo vztrepetalo. Nisem se mogla obvladovati in sem ga neprestano opazovala. Ker je zadolžen za prinašanje hrane, pijače, blazin, pregrinjal in podobnega potnikom, sem se odločila, da postanem zelo zahtevna potnica. V pol ure sem ga poklicala štirikrat. Enkrat mi je bilo vroče, drugič me je zeblo, potem sem bila lačna in nato še žejna. Za vsako uslugo pa je od mene dobil prijazen oz. zapeljiv pogled in nasmeh. Ko sem že skoraj obupala, ker od njega nisem dobila nikakršnega odziva, se je kar naenkrat pojavil poleg mojega sedeža s kozarcem vode v roki in mi prijazno rekel: «Klicali ste me zaradi slabosti, vas smem odpeljati do toaletnih prostorov, da se malo osvežite«? Takoj mi je bilo jasno, kako bo videti moja osvežitev. Vodil me je do prostora z WC-jem, sama pa sem mu sledila. Po glavi so mi spet začele švigati perverzne ideje in dogodki, ki se bodo zgodili čez nekaj sekund. Odprl je vrata WC-ja, pustil, da vstopim, na hitro preveril, če kdo opazuje, in ker ni bilo nikogar, je vstopil še sam. Ker je vedel, da nimava veliko časa, saj bo slej kot prej moral opraviti kakšno službeno dolžnost, ni izgubljal časa. Grobo me je potisnil ob steno in me začel božati po celem telesu. Že s samim pogledom na njegovo telo sem bila tako vzburjena, da sem se vsa tresla in potila. S svojimi močnimi rokami mi je odpel gumbe srajčke, ki sem jo nosila, in me začel poljubljati po prsih. Tudi sama nisem hotela izgubljati časa, zato sem mu slekla službeno uniformo in ga začela božati po njegovem tičku. Prijel me je za lase in me potisnil proti tiču, da sem mu ga s svojim jezičkom in usti začela obdelovati. Tudi moja pizdica ni ostala brez sladkih užitkov, ki ji jih je nudil stevardov jeziček. Na vrata so že začele trkati dame, ki so se želele osvežiti, zato sva morala preiti na vrhunec. Dvignil me je v naročje, me držal z vso svojo močjo in mi ga zarinil v mojo pohotno pizdico. Natepaval me je zelo grobo in zato sem toliko bolj uživala. Ker je bil seks odličen, ne on ne jaz nisva rabila dolgo, da nama je prišlo. Hitro sva se oblekla, poskrbela, da sva za sabo pospravila vse sledi, se še zadnjič mastno poljubila, odklenila vrata in odšla vsak v svojo stran. Odšla sem na svoj sedež, se usedla in uživala v neizmernem občutku, ki sem ga čutila v trebuhu in nasploh po celem telesu. Glavo sem naslonila na naslonjalo, zaprla oči in podoživljala vse ekstravagantne minute, ki so se mi zgodile v toaletnih prostorih. Zadovoljna, zadovoljena in z nasmehom na obrazu sem si privoščila počitek. Moje doživetje me je tako navdušilo, da sem med poletom celo sanjala o njem. Kar naenkrat pa me je prebudil znan glas. Odprla sem oči in zagledala mojega »osebnega« stevarda. Poleta je bilo konec in po službeni dolžnosti me je moral zbuditi, da odidem z letala. V roki je držal kozarec vode, ki mi ga je ponudil. Ko sem prijela kozarec, sem ob prijemu začutila droben listič. Popila sem vodo, mu vrnila kozarec, listič pa obdržala. Na lističu je pisalo:» Odhod domov: sobota ob 12.00«. Čeprav sem se z Maldivov nameravala vrniti v petek, sem se ob pogledu na listič takoj premislila. Tako razburljivo se je začel moj dopust na Maldivih oz. na letalu. Na Maldivih sem neizmerno uživala, ampak dogodka na letalu ni prekosil noben drug. Prišla je sobota in morala sem oditi na letališče … Ura je bila točno 12.00 in lahko si le predstavljate, kako lep polet domov sem imela.
Manuela

Izteka se rok za oddajo vloge za Zoisovo štipendijo za študente

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije študente opozarja na skorajšnji iztek roka za oddajo vloge za podaljšanje ali pridobitev Zoisove štipendije za študente. Rok poteče v sredo, 7. oktobra 2009.
Vlogo za podaljšanje ali za pridobitev pravice do Zoisove štipendije na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije lahko oddajo študenti, ki so se letos vpisali v prvi ali višji letnik višješolskega ali visokošolskega dodiplomskega ali podiplomskega študija. Tisti študenti, ki so pridobili Zoisovo štipendijo preko Zavoda RS za zaposlovanje in se letos ne vpisujejo na višjo izobraževalno stopnjo, vlogo do dokončanja izobraževalne stopnje še naprej oddajo na zavod.
Zoisovo štipendijo lahko pridobijo študenti prvih letnikov, ki so imeli v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 (do uveljavitve Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju se pogoj identificiranosti kot nadarjen dijak ne upošteva), ali so opravili maturo z izjemnim splošnim uspehom – zlati maturant, ali pa izkazujejo izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja, dosežen v zadnjih dveh šolskih letih. Študenti, ki se vpisujejo v višji letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja ali v podiplomski program, morajo za pridobitev Zoisove štipendije imeti v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali več (upoštevajo se vse številčno izražene ocene, dosežene od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu, če je v tem obdobju vlagatelj opravil manj kot tri izpite, pa še ocene predhodnega študijskega leta) ali biti glede na povprečno oceno uvrščeni med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, ali izkazovati izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja, dosežen v zadnjih dveh šolskih letih. Vlagatelji se bodo glede na izkazane rezultate razvrstili od najboljšega do najslabšega. V okviru razpoložljivih sredstev se bodo štipendije dodelile vlagateljem, ki bodo najbolje razvrščeni, do porabe sredstev.
Študenti, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, morajo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 8,50 ali izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5 % študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja, dosežen v zadnjih dveh šolskih letih. Vloge vlagateljev, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo preko sklada, se ne bodo razvrščale, ampak bo tem vlagateljem pravica do Zoisove štipendije podaljšana ob izpolnjevanju enega izmed navedenih minimalnih pogojev.
Letos je za nove Zoisove štipendiste na voljo 4,5 milijona EUR, kar je pol milijona več kot v preteklem letu, ko je sklad študentom odobril 1.647 pravic do Zoisove štipendije ter na novo podelil skupno 2.755 Zoisovih štipendij. Skupno je v letu 2008/2009 Zoisovo štipendijo preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije in Zavoda RS za zaposlovanje prejemalo okoli 13 tisoč dijakov in študentov.
Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 100,10 EUR za študenta, k osnovni štipendiji pa se lahko dodelijo dodatki za vrsto in področje izobraževanja (29,81 EUR), za učni oziroma študijski uspeh (20,22 EUR za študente s povprečno oceno od 8,50 do 8,99 in 37,27 EUR za študente s povprečno oceno 9,00 ali več), za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (47,92 EUR do 99,04 EUR za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu oziroma 84,12 EUR za bivanje izven kraja stalnega prebivališča), za štipendiste s posebnimi potrebami (50,05 EUR) ter dodatek glede na dohodek v družini štipendista (21,30 do 54,31 EUR).
Študenti si lahko javni poziv za dodelitev Zoisovih štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010 skupaj z vlogo, obrazci, navodili in odgovori na pogosta vprašanja ogledajo na www.sklad-kadri.si.
Vlagatelji vlogo oddajo na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Osebno je vlogo možno oddati v poslovnem času sklada v ponedeljek, torek in četrtek med 9. in 15. uro, ob sredah med 9. in 16. uro in ob petkih med 9. in 14. uro. Rok za oddajo vloge za študente je sreda, 7. oktober 2009.
Sklad bo v vlogah kandidatov odločil v enem mesecu od popolnosti vseh vlog. Prve odločbe za študente bodo predvidoma izdane v sredini novembra.

Študentska tržnica tudi v Mariboru

Zveza študentskih klubov Vzhodne Slovenije je po vzoru vsakoletne Škisove tržnice v Ljubljani tokrat prvič organizirala Klubsko tržnico Maribor 09. Prireditev se je odvijala v popoldanskih urah na mariborski tržnici v centru mesta, na njej pa so se poleg klubov iz vzhodne Slovenije predstavili tudi klubi iz ostalih slovenskih regij.
Na prireditvenem prostoru so postavili 18 stojnic, na katerih so se predstavili klubi študentov iz Ormoža, Lendave, Slovenskih goric, Slovenske Bistrice, Celja, Laškega, Žalca, Hrastnika, Novega mesta, Velenja, Kranja, Škofje Loke, klubi koroških, prekmurskih, prleških in posavskih študentov ter Klub študentov šmarske regije in Obsotelja.
Sodelujoči klubi so predstavili svoj kraj, regionalne značilnosti, klubske projekte ter značilne kulinarične dobrote svojega okoliša. Na prireditvenem prostoru so prav tako potekale predstavitve društev, športnih sekcij in ostalih organizacij, ki skrbijo za obštudijske dejavnosti.
Koncept prireditve je vpleten v slog mariborske tržnice, ki je zasnovana v treh nivojih. Na osrednjem nivoju so se na stojnicah predstavljali klubi, zgornji nivo je bil namenjen predstavitvi sponzorjev in študentskih organizacij, na spodnjem nivoju pa se se odvijala športna tekmovanja med klubi za bogate nagrade v ulični košarki, nogometu na blazini, šahu ter merjenju moči udarca z žogo. Čez dan je prireditev povezoval mariborski moderator Eyeceeou, za vzdušje pa je skrbel DJ Ali. V večernih urah je program popestril nastop skupin Division in Dej še’n litro.

Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Novo študijsko leto se je že začelo in s tem tudi aktivnosti številnih študentskih društev. Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ena izmed aktivnejših med njimi, združuje študente in študentke, ki nas zanima področje komuniciranja, PR in marketinga, in ki nam predavanja na fakulteti ne zadostujejo, ker nudijo premalo praktičnega znanja.

Kaj pravzaprav v ŠS PRSS počnemo? Organiziramo PRedigre, izobraževalna srečanja, zasnovana kot predavanja ali delavnice. Člani sekcije imamo priložnost spoznavati praktične primere in nasvete iz prve roke strokovnjakov, ki imajo bogate izkušnje na področju PR-ja in marketinga. S PRedigrami želimo študente in vse tiste, ki jih odnosi z javnostmi zanimajo, dodatno izobraziti in izpopolniti, saj se največ znanja in izkušenj pridobi ravno s pomočjo primerov iz prakse. PRedigre za študente predstavljajo uvod v delo, ki nas čaka pred in po zaključku našega študija. PRedigre so brezplačne in so namenjene predvsem članom sekcije in tistim, ki nas te vsebine zanimajo.
Redno se člani ŠS PRSS tudi srečujemo na sestankih, kjer se pogovorimo o vseh projektih, pri katerih sodelujemo. Osebni stik in komunikacija nam vedno omogočata boljše delo. Tako se med seboj spoznamo in lažje sodelujemo na različnih projektih. K temu seveda spadajo tudi naše kavice, piknik in motivacijski vikend. Prek društva pridobivamo tudi pomembne kontakte in poznanstva, ki nam bodo koristili v prihodnje.
Aktivno se udeležujemo mednarodnih aktivnosti, kamor spadajo predvsem kongresi. PRIME je Evropska zveza študentskih društev za odnose z javnostmi in komuniciranje, katerih člani vsako leto organizirajo tri mednarodne kongrese v različnih državah. Kongresi so namenjeni druženju udeležencev in ustvarjanju poznanstev med študenti iz vse Evrope ter pridobivanju novih znanj na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja. V lanskem letu smo bili na Portugalskem, nato pa smo mi gostili študente bivše juge na Practicu, v začetku oktobra pa smo znova gostili 30 študentov iz vse Evrope na kongresu PR BEAT.
In kaj je meni dalo aktivno članstvo v ŠS PRSS? Dobila sem veliko boljšo sliko o tem, kaj dejansko študiram, saj je 1. letnik študija na FDV preveč splošen. Pa tudi na vprašanje »kaj so odnosi z javnostmi« pri izpitu iz trženja nisem rabila naučenega odgovora iz skripte, ampak sem napisala točno to, kar sem izkusila med letom. Uganite, kakšno oceno sem dobila 🙂

Torej: te zanima dodatno izobraževanje iz prve roke strokovnjakov ter aktivno praktično delo na projektih med študijem?
Potem je ŠS PRSS in s tem mednarodni motivacijski vikend ravno zate! Potekal bo med 23. in 25. oktobrom v Kranjski gori. Letošnji mednarodni motivacijski vikend organiziramo skupaj v sodelovanju z EESTEC LC Maribor, EESTEC LC Ljubljana in EESTEC LC Munich. Ker gre za združenje študentov elektrotehnike in računalništva, bo tokratni motivacijski vikend še posebej zanimiv, saj se nam bodo pridružili tudi študentje drugih ved, ki veljajo tudi za odlično družbo na večernih zabavah. Na vikendu bodo potekale razne delavnice, predavanja in treningi (javno nastopanje, vodenje skupin, vodenje sestankov, razpisi …) ter spoznavanje ŠS PRSS, njenih dejavnosti, vizije in ciljev, zvečer pa sledi tematska zabava. V ceno 30 eur je vključeno vse: prevoz, prenočišče, hrana, pijača, zabave, delavnice in nedeljski izlet.
Za dodatne informacije oziroma prijavo na motivacijski vikend nas kontaktiraj na pr.students@gmail.com ali na www.mojpiar.com. Enako velja, če se nam želiš pridružiti tudi v ŠS PRSS.

Urša Svetelj
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojpiar.com. PReveri!

ZARES ZDRAVO?

Kaj vse mora dandanes povprečen študent stlačiti v samo štiriindvajset ur? Začne se že z bolj ali manj zgodnjim vstajanjem, potem z obveznimi prisotnostmi na vajah, določenimi predavanji, kasneje na kavici s kolegi, popopoldne na eni ali več rekreacijah, zvečer pa učenje ali širjenje socialne mreže ali z drugimi besedami obvezno študentsko rajanje.

Tak študent je ponavadi pod povprečjem, kajti tisti res povprečni študent doda še v svoj vsakdanjik kakšno priložnostno delo, sodelovanje v tej ali oni študentski organizaciji, obštudijsko sodelovanje v takih in drugačnih projektih, ki so lahko tako ali drugače koristni. Da ne govorimo o študijski praksi, učenju na raznih tečajih in seveda ob vsem tem ne smemo pozabiti na skrb za zdravo prahrano. In kam naj navsezadnje še to stlači?
Zelo pogosto slišimo, kako izrednega pomena je zdrava prehrana in zdrav način življenja. Na to temo lahko najdemo ogromno litarature, raznoraznih člankov in nasvetov, kaj so najnovejša priporočila strokovnjakov, učiteljev, proizvajalcev, prodajalcev, zavarovalnic in tako naprej. Daleč od tega, da zdrava prehrana ni eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka, saj se vsi strinjamo, da vpliva na sposobnost učenja, koncentracijo za delo in preprečuje bolezni. Če je naše prehranjevanje redno in če je hrana pravilno pripravljena in enakomerno razporejena skozi ves dan, potem tudi pokriva naše energijske potrebe in potrebe po hranilnih snoveh. Te pa seveda potrebujemo za razvoj in pravilen potek raznoraznih procesov v telesu. In poleg vsega tega je spet treba paziti na umerjenost, kajti tako pomanjkanje kot prevelike količine hrane slabo vplivajo na zdravje. A jaz se vseeno vprašam, kam vse to stlačiti v vsakdanjik navadnega človeka?
Če se ozrem nekoliko v preteklost, se vprašam ali so naše mame ali še bolj babice poznale vse te teorije, kaj je treba jesti, kako, koliko, kdaj in kolikokrat. Nekako se mi zdi, da je celotno življenje potekalo bolj umirjeno, naravno in včasih na prvi pogled zelo preprosto. Vzeti si čas za družinsko kosilo ni bila izjema, ampak bolj pravilo. Uživati v hrani, vzeti si čas za vse okuse, ki so se prepletali, je bila neka bolj naravna stvar kot še eno pravilo, ki ga drugi priporočajo. Hrana je bila tudi pripravljena iz stvari, ki so bile tisti trenutek na voljo, torej tistih sezonskih živil, ki so bila ali v vrtu ali ozimnici ali kar so dobili v trgovinah.
Danes so se zadeve precej spremenile. Če se v nedeljo skupaj dobimo na »goveji žup’ci«, je to prej izjema kot pravilo. Prav tako danes prihajajo na naše mize zelenjava in sadje iz vseh koncev sveta. Ne glede na letni čas jemo lahko vse, kar nam srce poželi. A kljub temu si težko vzamemo čas za resničen užitek v tem izobilju, ki nam je dano. Tempo življenja in tempo, ki si ga predvsem sami postavljamo in se odločamo zanj, nam narekuje hitro, nekvalitetno in predvsem neosebno prehranjevanje. Vse nam postane na nek način projekt, ki ga je treba izpeljati. Kje pa je pri vsem tem užitek?
Včasih tudi ob najboljši volji in zavedanju, kako izredno pomembna je zdrava prehrana, je neznansko težko zadovoljiti vse te kriterije, ki jh narekujejo teorije zdrave prehrane. Kje naj najdemo toliko časa za prehranjevanje? Po mojem mnenju je tisto, kar sami pripravimo, tisto za kar zares lahko trdimo, da je zdravo. In ko sami sebe vprašamo, kaj bi jedli, je velikokrat treba tudi za to imeti čas. Kako imamo lahko v vsej tej hitrici čas prisluhniti še svojemu telesu, ki nam v resnici stalno sporoča, česa si želi, kaj mu manjka in kaj si želi zaužiti. A kaj ko ga ponavadi ne poslušamo oz. ne slišimo. Druge bolj »pomembne reči« ga preglasijo in nemalokrat postane koš za vse, kar pride pod roke, da ga za nekaj časa utišamo. A kako naj najdemo čas za vse tiste obroke, ki jih je treba uravnoteženo vnašati ves dan. Če seštejemo, koliko časa je to, bi nam skorajda zmanjkalo časa za vse tiste obveznosti, ki so res pomembne in štejejo v življenju sodobnega šloveka.
Navsezadnje, kako naj študentje, ki so že v tem »brezskrbnem obdobju« polni skrbi in obveznosti, ki jim ni ne konaca ne kraja, vzamejo na dan tri ure časa še za pet spodobnih zdravih obrokov, ki so predpogoj za zdrav življenjski stil, ki je tako »in«. Na koncu postanemo lahko žrtve poskusov vsaj približka zdravega življenjskega stila in se zatekamo »bio« takim in drugačnim stvarem, ki so tako zdrave, da je kar nemogoče verjeti. Marsikdaj pa ravno s temi poskusi vržemo vase marsikaj, kar naše telo sploh ne potrebuje oz. bolj hrepeni po čem drugem, vendar mu ne prisluhnemo.

Po mojem mnenju je v vsej tej zmedi treba samemu sebi postaviti mejo! Drzniti si na prvo mesto postaviti sebe, svoje zdravje in svoje počutje. Potem zagotovo ostane dovolj časa in energije za zadovoljno življenje, pa tudi če gre na račun tega, da bomo zamudili kakšno udeležbo na okrogli mizi. Sami si moramo postaviti meje in si ne dovoliti, da je “življenje tisto, kar se zgodi, medtem ko smo zaposleni z načrtovanjem drugih stvari.” Življenje naj se ne zgodi, življenje žìvimo! Torej dihajmo s polnimi pljuči, občudujmo videno in uživajmo v vsakem okusu in vonju, ki ga zaužijemo. Naj nam to ne postane postranska stvar.
Pa hvala bogu za študentske bone! A tudi pri tem si zase privoščimo najbolj kvalitetno, kar se da dobiti.

Adrenalinski parki za željne izziva

Kaj, zakaj in komu je namenjen adrenalinski park?!
Adrenalinski parki so danes zelo priljubljen način sprostitve pri mladih. Popolnoma nov način zabave, kjer ne bo manjkalo adrenalina, smeha in dobre volje, bo za vse začetnike predstavljal pravi izziv. Povabite svoje prijatelje in se pozabavajte z raznoraznimi nalogami, ki jim boste kos le skupaj s prijatelji in z veliko mero samozavesti.

Kaj je adrenalinski park?
Park, kjer boste navadno pod okriljem inštruktorja skupaj s prijatelji poskusili premagati raznorazne ovire, ki se razprostirajo na določeni višini (med 8 in 15 m). Lahko se odločite za individualno ali pa skupinsko premagovanje ovir. Ljubitelji adrenalina, če še niste preizkusili, ne veste, kaj zamujate, bolj zadržani del populacije pa se prav tako odločite in premagajte strah. Ne bo vam žal, saj boste po osvojenih nalogah bolj samozavestni, izboljšali pa boste tudi vezi med prijatelji, saj vse pozitivno vpliva na medsebojne odnose.

Zakaj prav adrenalinski park?!
Se vam ne zdi, da ste že vse preizkusili, da ni ničesar več zanimivega in novega, ste mnenja, da se mladi danes ne znamo najbolje zabavati? Potem že veste odgovor na vprašanje, zakaj adrenalinski park – zaradi zabave, novosti, adrenalina in druženja!!! Prav tako vam bo vsaka osvojena naloga močno dvignila samozavest, premagovanje ovir na taki višini pa bo odlična za vaše ravnotežje oz. koordinacijo. Gre za drugačno zabavo in sprostitev, nad katero boste navdušeni.

Nujna oprema
– športna obutev
– 2-3h vašega časa
– pogum
– skupina prijateljev

In kdo ga lahko obišče?
Vsekakor ga morajo preizkusiti vsi željni adrenalina in prave akcije. Otrokom do 11. leta oz. višine do 150 cm obisk odsvetujejo, zato pa so toliko bolj zaželjeni obiski skupin, predvsem mladih, ki se znajo zabavati. Velikokrat so obiskovalci tudi raznorazni kolektivi podjetij, šolske in študentske skupine ter skupine športnikov.

Adrenalinska gugalnica!
V adrenalinskem parku tik ob Bohinjskem jezeru pa se lahko popeljete tudi s t. i. Orjaško gugalnico, ki predstavlja pravi spektakel in za skoraj vse tudi največji užitek – adrenalinsko bombo. Dvignili vas bodo na višino 8 m, kjer boste zavezani s plezalnim pasom preživeli enkraten spust.

Cene!
In kako globoko boste morali seči v žep za 3-urno izkušnjo? Cene se gibljejo okrog 30 evrov za skupino ljudi (4-30 oseb), kar je relativno malo – seveda več vas bo, ceneje bo!
Adrenalinski park v Tolminu!

Če pa se želite preleviti v pravega tarzana, potem obiščite adrenalinski park »Maya športni turizem«, saj je edini v Sloveniji, ki je postavljen v naravno okolje. Park je zares svojevrsten, s premagovanjem devetega mostu pa boste tudi zaključili zadnjo nalogo, ki vam jo ponuja najdaljši tovrstni park pri nas. Vsekakor se je v park najbolje odpraviti z družbo vsaj desetih ljudi, saj vas bodo razdelili v skupine ter izvedli tekmovanje.

Mobilni adrenalinski park!
Gre za različico pravega adrenalinskega parka z eno pomembno značilnostjo – postavijo ga v vaše okolje. Gre za novost pri nas, kjer adrenalinski park »pripotuje« kar k vam domov. Postavijo ga lahko v zaprt ali odprt prostor, edini pogoj je dovolj močna konstrukcija. Park sestavljata dva posamezna sklopa, pri čemer je prvi sestavljen iz viseče lestve in samega spusta po njej, drugi pa iz trakov in nekakšne žičnice. Za sodelovanje je potrebna le športna obutev in seveda želja po adrenalinu. Izkušeni in izobraženi alpinisti, gorski reševalci in plezalci pa bodo poskrbeli za pravo in varno opremo. Cena takšnega najema stane okrog 600 evrov za 4h adrenalina. V kolikor se želite zabavati dlje časa, pa boste za to odšteli okroglih 1.000 evrov.

Tjaša Kržišnik

Stres je naš sovražnik

Kako premagati stres

Ali imate občutek, da napornemu vsakdanjiku enostavno niste kos, se vas loteva prehlad, slabo počutje, glavobol … za vse to je en in edini odgovor – stres. In kako ga premagati, kako ga obvladati in kako ukrepati, da bo v čim manjši meri škodoval vam in vašemu zdravju?

Stres je vaš sovražnik!
Natrpani delavnik, visoki cilji in pogoji na fakultetah, obremenjevanje zaradi ocen, kritike na vaš račun … vse to izzove v našem organizmu stres. Ali ga je mogoče premagati? Stresno življenje je povsod okoli nas in mi smo del njega. Pregnati ga ne moremo, lahko pa se naučimo uspešno živeti z njim in ob tem čutiti minimalne posledice.

Kaj je stres?
Do stresa pride, ko se telo prilagaja novim okoliščinam – jezi, razočaranju, utrujenosti ipd. Gre za nekakšen obrambni sistem našega telesa, ki na tak način odgovori tujim, neznanim okoliščinam. Če ta nova«okoliščina«, npr. razočaranje, traja predolgo časa, telo nanj odgovori z oslabljenim imunskim sistemom in v tem primeru nam stres škoduje, saj nemalokrat prav zaradi tega zbolimo. Vsekakor pa stres ni samo naš sovražnik, temveč tudi prijatelj. Pomaga nam premagovati najtežje ovire in dokler ga obvladujemo, nas stres motivira in posledično izboljšuje uspeh na posameznem pdoročju.
Stres nas lahko motivira ali slabi naše zdravje!
Dokler stres nadzorujemo, nanj lahko gledamo povsem iz pozitivne strani. Mojstrsko obvladovanje tega sovražnika in po drugi strani zaveznika je danes pravzaprav velik uspeh. Pa vendar moramo stres jemati povsem resno in se z njim soočiti, saj nam lahko prinese trajne posledice. In kako prepoznamo stres? Ljudje se nanj odzovejo raznorazno – nekateri s slabo voljo, drugi so razdražljivi, napeti. Toda najpomembneje je, da ukrepamo, saj so v nasprotnem primeru posledice lahko zelo hude. Na stres pa ne smemo vedno gledati le z negativne strani – dokazano je namreč, da je neka mera stresa pravzaprav nujna. Ne boste verjeli – stres nas motivira, žene oz. priganja k cilju, ki smo si ga zastavili. Stres je koristen iz več razlogov: pripomore k temu, da nismo leni, de delamo na sebi, se spreminjamo v zrelo in odgovorno osebo ter živimo polno in izpopolnjeno življenje.
Zavedati se moramo, da smo si ljudje različni, na nekatere stres vpliva minimalno, drugi pa doživljajo visoko stopnjo stresa. Navadno na ženski del populacije stres vpliva že pri minimalnih stvareh. Obremenjujemo se zaradi težav v službi, študentke se vedno znova »sekirajo« zaradi slabih ocen, nekatere zaradi videza ipd. Zakaj? Ženske smo bolj krhke, občutljive in se veliko bolj obremenjujemo že z majhnimi problemi. Pravo nasprotje pa so moški, ki jim velikokrat niti največji problemi ne pridejo do živega. Toda niso vse ženske podvržene stresu in niso vsi moški tako flegmatični, da jih nič ne stre – seveda obstajajo izjeme tako kot povsod.

Držite se nasvetov glede stresa:
– živite kar se da polno življenje
– veliko se pogovarjajte
– imejte se radi
– veselite se življenja, smejte in zabavajte se ter se posvetite sami sebi
– popolnosti odmislite, saj je ni
– poskrbite za ravnotežje med delom in zabavo
– prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena
– poskrbite, da bo vaše telo imelo dovolj spanja, redne telesne aktivnosti ter sprostitve
– v čim manjši meri poskusite uživati nikotin, alkohol in kofein
– ugotovite, kje je meja vašega optimalnega stresa, ki vam »daje« le najboljše
– nikoli ne obupajte, vztrajnost je pomembna

»Študentski stres«!
Največkrat je najbolj kritičen prav stres študentov. Visoki cilji posameznikov, naporna študentska dela, predavanja, vaje in seminarji od vsakega posameznika zares zahtevajo največ. In če se poleg tega še nezdravo prehranjujete in ne skrbite za telesno aktivnost ter sprostitev, se velikokrat zgodi najslabše. In kakšne so posledice – nekateri jo »odnesejo« le z zelo oslabljenim imunskim sistemom in posledično s kakšnim prehladom ali manj nevarno boleznijo. Ko pa imunski sistem izgubi bitko s stresom, pa se lahko pojavijo zelo hude ali celo neozdravljive bolezni. Kronični stres na naše zdravje vpliva negativno, na kar telo lahko odgovori z naslednjimi težavami: pojavom depresije, srčnimi boleznimi, boleznimi ožilja, lahko pa pride tudi do vse pogostejšega alkoholizma in motnje hranjenja. To so resne zdravstvene težave, ki se jih mnogi ne zavedajo, zato poskrbite, da stres na vas ne bo vplival negativno, temveč bo vaš prijatelj, ki vas bo spodbujal in motiviral. Ne pozabite, lahko je zelo koristen!

Tjaša Kržišnik

Še ena jesen, še ena modna vizija

Najbolj in v letu 2009

Poletja je konec, konec je tudi razprodaj in zopet je tu jesen, ki s svojo paleto barv ponuja neskončno idej, ki jih modni kreatorji izkoristijo sebi v prid in jih pričarajo na nam najljubših kosih oblačil. In kaj ne sme manjkati v vaši jesenski garederobi?

Letošnja modna zapoved so v prvi vrsti novi – škornji nad koleni. Tudi vijolična barva je poleg oranžne, črne, sive in rjave zopet kraljica vseh toplejših oblačil. Usnje in pletenine pa bodo grele, ko nam bo jesensko vreme zopet pokazalo »zobe«.

Brez novih kosov garderobe ne bo šlo!
Tiste srečnice, ki imate že izdelan osebni slog oblačenja, ne boste imele veliko težav, saj letošnja moda ponuja zares veliko izbire. Poskrbite, da se bo med vašimi oblačili našlo nekaj vijoličnega v kombinaciji z modno črno oz. sivo, tiste z malo več modnega »okusa« pa si to živahno barvo lahko drznete kombinirati tudi z rjavo. Novost na modni sceni so predvsem škornji, ki naj segajo prav čez kolena. V kombinaciji s še vedno popularnimi pajkicami pa boste zares »zažigale«. Pri izbiri materiala ne boste zgrešili, če se boste odločili za usnje ali pletenine, medtem ko si lahko privoščite tudi »prevelike« puloverje in jopice, ki so jih nosile še vaše babice. Osemdeseta leta bodo zopet oživela, saj so zopet modna poudarjena ramena, ki pa tokrat ne bodo oblazinjena, temveč bodo kroji sami poskrbeli za poudarek ramenskega dela. Romantične dušice se boste odele v prosojne srajčke in z njimi privabljale prepovedane poglede, nekoliko bolj sramežljive pa se boste odločile za čipko. Če pa nas je zadnje dni v preteklem letu zaznamovala recesija, bo letošnja moda v znamenju, ki poudarja konec recesije in narekuje bogat, luksuzen in v vseh pogledih edinstven slog. Naj bo to čipka, svila, žamet oz. kašmir, vsakega bo zaznamovala živahna barvna paleta.

Da vas ne bo grela samo ljubezen …!
Modni kreatorji so mislili tudi na mrzle zimske dni. Raznorazni plaščki, ogrinjala in pončoti bodo letos kraljevali na vseh modnih navdušenkah. Daljši, krajši volneni plaščki, s kratkimi ali tričetrt rokavi, v živih ali temnejših odtenkih – izbira je zares velika. Nepogrešljiv modni dodatek je lotošnjo jesen prav šal, ki vas bo podnevi grel in preprečeval prehlade, za večerne izhode pa bo deloval kot pika na i dodelanemu elegantnemu skrivnostnemu videzu. Modni plus pa je pri modnih dodatkih dosegel prav klubuk, ki bo poudarjal vaš »imidž« in vas dodal seznamu »najbolj in« oblečenih. Visoki čevlji in modna pokrivala vseh vrst so torej nepogrešljivi, prav tako kot tudi nogavice v vseh možnih barvnih kombinacijah.

Modni kiks letošnje jeseni!
Čevlji z zašiljeno petko naj ostanejo v omari vsaj do naslednje jeseni, prav tako kot tudi hlače na zvonec, ki so absolutni minus te jeseni. Majice, puloverji z napisi so zelo nepriporočljivi, prav tako plastične ogrlice kot tudi zapestnice, ki naj bodo vsaj še letošnjo zimo v »globokem zimskem spancu«.

Ne morete zgrešiti s/z:
– pleteninami vseh vrst in oblik
– slojevitostjo, ki je letošnja modna zapoved
– škornji ekstremnih pet, podplatov oz. škornji nad koleni
– raztrganimi kavbojkami oz. nogavicami z ogromnimi luknjami
– ozkimi hlačami oz. pajkicami
– prevelikimi hlačami z mnogimi žepi

Ženski fetiš – čevlji in torbica!
Ni ženske, ki ne bi bila nora na torbice in čevlje, saj najbolj pritegnejo pozornost. Poskrbite, da se v vaši garderobi znajde vsaj ena usnjena torbica, ki se bo skladno ujemala z večino vaše garderobe. V izložbah ste lahko že opazile raznorazne črne, rdeče pa vse do vijolične in še vedno modne leopardje vzorce, ki krasijo mnoge torbice visoke mode. In kakšna je zapoved modnih čeveljcev – najbolj opazni bodo letos prav gotovo čevlji s 15 cm visoko peto, odločite pa se lahko tudi za škornje, med katerimi najbolj izstopajo tisti nad koleni.

Moška moda!
Na svoj račun bodo prišli skoraj vsi moški – moški, ki ljubijo udobje, naravne in mehke materiale. Lahko boste izbirali med bombažem, volno, kašmirjem ali žametom. Sodoben moški bo letos odet v plašče vseh vrst in oblik, pod njim se bo skrivala pletena jopica in njej skladen šal, lahko pa tudi takšni in drugačni bluzoni z zadrgo. Če želiš izstopati, potem se odloči za vojaške ali motoristične škornje, kot modni dodatek pa bo letos najbolj izstopala torba žez ramena. Pri barvi posezite po sivih odtenkih, katere lahko kombinirate z živahno rdečo ali belo barvo, ki bo vse skupaj nadgradila.

Naj bo to sivo ali rdečo, volneno ali usnjeno, dolgo ali kratko – najpomembneje je, da se boste v svojih oblačilih počutili dobro in tudi izgled bo temu primeren.

Tjaša Kržišnik

KULTURKŠOK@PINA 2009 – Kultura, ki šokira!

Klub študentov občine Koper (KŠOK) je v sodelovanju z MMC PiNA tudi letos pripravil projekt »kulturKŠOK@PiNA«. Glavni cilj projekta je zagotoviti občanom in občankam, študentom in študentkam ter obiskovalcem in obiskovalkam Mestne občine Koper »dnevno dozo kulture«. Ponedeljki bodo namenjeni potopisnim predavanjem, četrtki filmskim večerom, ob petkih in sobotah pa Vas bomo navduševali z različnimi vrstami umetnosti. Dogajanje se bo pričenjalo ob 20.00 uri. Potopisna predavanja bodo potekala v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, na Oddelku za Italijaniko, ostali večeri pa v intimnem okolju e-Kavarne Pina, Kidričeva ulica 43.
Tedenski program lahko spremljate na www.ksok.si/kulturksok.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.