Katoliška univerza tudi v sloveniji?

Konec decembra je marsikoga presenetila novica, ki jo je sporočila Slovenska škofovska konferenca, ki razmišlja o ustanovitvi katoliške univerze v Sloveniji. Priprave za ustanovitev univerze so sicer še v fazi načrtovanja, vendar je med slovenskimi škofi že dosežen načelni dogovor, da bo k ustanovitvi pristopila celotna SŠK.

Univerza je v fazi ustanavljanja in bo predvidoma začela z izvajanjem prvih študijskih programov v študijskem letu 2009/10. Katoliška univerza se bo financirala tako kot ostali zasebni visokošolski zavodi v Sloveniji. Ustanovitev pa je podprla Mednarodna zveza katoliških univerz s sedežem v Parizu, ki šteje več kot 200 univerz z vsega sveta. Temelj ustanovitve katoliške univerze bo predvidoma Slovenska škofovska konferenca, ki jo sestavljajo škofje vseh slovenskih škofij. Temelje pravne podlage pa predstavljajo:
1. Ustava Republike Slovenije;
2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih;
3. Zakonik cerkvenega prava;
4. Sklepi sinode Cerkve na Slovenskem;
5. Apostolska konstitucija Ex Corde Ecclesiae.

Cilj ustanovitve katoliške univerze oziroma poglavitne točke, ki navajajo zakaj se ustanavlja katoliška univerza so, da se:
1. slovenski visokošolski prostor obogati  z dejavno vključitvijo v mednarodno skupnost več kot 1000 katoliških univerz in raziskovalnih inštitucij z vsega sveta;
2. vzpostavijo dodatne možnosti študentskih izmenjav in sodelovanja med visokošolskimi učitelji oziroma znanstvenimi delavci;
3. vsem študentom ponudi dodatna možnost izbire študija;
4. splošno – koristna dejavnost Cerkve prenese tudi na področje visokega šolstva;
5. zaključi vertikala katoliških izobraževalnih inštitucij v Sloveniji;
6. vzpodbudi izobraževanje posameznikov za potrebe splošno – koristne dejavnosti Cerkve na karitativnem, vzgojno – izobraževalnem, kulturnem, gospodarskem in civilno – družbenem področju.

Katoliško univerzo bodo ob ustanovitvi predvidoma sestavljale 3 fakultete in sicer s širšega področja humanistike in družbenih ved. Kasneje bodo skladno z možnostmi nastajale nove fakultete, tudi s področja naravoslovja in tehniških ved. Sedež univerze bo v Ljubljani, kjer se bodo izvajali tudi vsi študijski programi. Posamezni študijski programi se bodo najbrž odvijali tudi v ostalih večjih mestih Slovenije.

Na Tiskovnem uradu SŠK so nam povedali, da si bo katoliška univerza prizadevala v izvajanje študijskega procesa vključiti čim več uglednih predavateljev iz tujih univerz, kot so npr. Harvard, Georgetown, Boston College, Oxford in Cambridge, Navarra, Katoliški inštitut v Parizu, Leiden, Leuven itd. Hkrati pa si bodo prizadevali za odličnost izobraževalnega in raziskovalnega dela; za izvajanje interdisciplinarnih študijskih programov; za povezovanje znanja in vrednot; za medsebojno spoštovanje v odnosu visokošolski učitelj – študent in dostopnost učiteljev in sodelavcev študentom; za dejavno vpetost v mednarodne visokošolske in znanstveno – raziskovalne povezave; za sodelovanje z ostalimi slovenskimi univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi; in za utrjevanje človekovih pravic in družbene (predvsem socialne in okoljske) odgovornosti. Učni načrti vseh študijskih programov pa bodo vsebovali filozofsko – etične vsebine. Na projektu ustanavljanja katoliške univerze so bile izvedene naslednje aktivnosti:
1. oblikovani so bili cilji in kompetence študijskih programov;
2. oblikovani so bili predmetniki študijskih programov;
3. podpisan je bil dogovor Mednarodno zvezo katoliških univerz o izobraževalnem in raziskovalnem sodelovanju;
4. evidentirani so bili nekateri domači in tuji nosilci predmetov.

Ustanovitelj katoliške univerze načrtuje v letu 2008 zaključiti akreditacijo univerze in študijskih programov. V študijskem letu 2009/10 pa začeti z izvajanjem vsaj podiplomskih študijskih programov. V študijski in znanstveno – raziskovalni proces želi vključiti čim več tujih in domačih visokošolskih učiteljev, ki delujejo v tujini.
Ustanovitelj ocenjuje, da bo katoliška univerza obogatila slovenski visokošolski prostor, pripomogla k njegovi kvalitetni pluralizaciji in predvsem študentkam in študentom omogočila možnost izbire, kje in pod kakšnimi pogoji se želijo izobraževati. Katoliška univerza bo odprta za vse študentke in študente, ne glede na njihovo osebno prepričanje ali drugo osebno okoliščino.

Kakšen pa je odziv javnosti? Na to vprašanje nam je odgovoril mag. Andrej Naglič iz Tiskovnega urada SŠK: “Javnost se pozitivno odziva na prizadevanja za ustanovitev katoliške univerze v Sloveniji. Priča smo številnim pozivom študentk in študentov k čimprejšnji ustanovitvi. Tudi interes medijev je zelo močan, kar dokazujejo članki v vseh glavnih slovenskih medijih.”

Mojca Polc

Portal Talentiran.si

Ste že slišali za portal Talentiran.si, pa ne veste, kaj je njegov namen? O njem bomo tokrat spregovorili. Portal je skupni projekt družine ŠOU v Ljubljani – Resorja za socialo in zdravstvo ter Društva mladinski ceh iz Ljubljane, kjer oba partnerja s svojimi idejami in izkušnjami prispevata k projektu. Z njim želijo spodbujati mlade, da bi začeli o svoji poklicni poti razmišljati dovolj zgodaj.

Do sedaj je obstajal Nefiks. Nefiks je modra knjižica, kamor vsak posameznik vpisuje vsa svoja neformalno pridobljena znanja in sposobnosti. Sem sodijo razni seminarji, tečaji, razne delavnice, različna dela preko študentskega servisa, prostovoljna dela in druge aktivnosti. Zapisovanje vseh aktivnosti in dejavnosti predstavlja prednost posameznikom, ki lahko vidijo katere sposobnosti so že osvojili in to lahko tudi pokažejo delodajalcu, ko iščejo službo. Hkrati pa lahko s modro knjižico lažje sestavijo življenjepis, dokaže kreditne točke na fakulteti … Ne dolgo nazaj se je pojavil portal imenovan Talentiran.si, na katerem lahko Nefiks od sedaj naprej dobimo ne le v fizični obliki, ampak tudi v elektronski obliki. S tem je dostopen širšemu krogu mladih. Na ta način želijo mlade spodbuditi, da bi sami skrbeli za svojo zaposljivost na trgu delovne sile. Poleg elektronske oblike Nefiksa pa si bodo mladi na portalu lahko poiskali tudi druge koristne informacije o tem; kako graditi kariero, kako napisati prošnjo za službo in kako se pripraviti na zaposlitveni razgovor.

Projekt Talentiran.si je v Sloveniji samostojna nacionalna agencija, obenem pa tudi vseevropski projekt s poslanstvom ustvariti skupnost Talentiran.si, ki s sodobnimi metodami omogoča beleženje neformalno pridobljenih izkušenj, znanj in kompetenc posameznika, skozi vse njegove aktivnosti, ki so ključnega pomena za gradnjo kariere in zagotoviti stičišče, kjer posameznik (p)ostane v vsakem trenutku njegovega življenja zaposljiv in tržno zanimiv, s poudarkom na populaciji mladih – deluje kot mreža Talentiran.si centrov. Začetni namen portala je bil ustvariti portal, kjer bodo študentje lahko prišli do informacij za boljšo zaposljivost.
Portal je na prvi pogled namenjen študentom in dijakom, ki se zavedajo, da zgolj diploma ali spričevalo nista dovolj za dobro delovno mesto, kaj šele uspešno kariero. Namenjen je tistim, ki se bodo po zaključku trenutnega šolanja želeli zaposliti in tistim, ki sicer že delajo, a si želijo zamenjati službo.
Po drugi strani pa je portal v enaki meri namenjen delodajalcem, ki se lahko na portalu predstavijo tako, da ponudijo štipendije, delovna mesta, prakse, naslove raziskovalnih, diplomskih ter seminarskih nalog ali z lastnim izzivom (natečaji, tekmovanja, priložnosti) pridobijo nove zaposlence ali sodelavce.

Portal je vsebinsko razdeljen na pet ključnih poglavij: izobraževanje, gradnja kariere, baza e-Nefiks, dodatno in odprti prostor. Poglavje izobraževanje je namenjeno zbiranju in podajanju informacij v zvezi z izobraževanji na trgu. Tu lahko posameznik najde želeno izobraževanje, s katerim bo lahko osvojil kompetence, znanja in izkušnje, ki mu bodo prinesla bistveno prednost na trgu dela. Poglavje gradnja kariere je namenjeno osvajanju kompetenc, znanj in izkušenj bolj z vidika praktičnega področja, saj tu ponujajo bližnjice do prostih delovnih mest, natečaje in druge priložnosti za dokazovanje, naslove za raziskovalne, diplomske in seminarske naloge študentov ter dijakov, prosta mesta za prakse in za pripravništva in združujemo ponudbo izmenjav ali prostovoljstva. Baza e-Nefiks je nadgradnja projekta Nefiks. E-Nefiks je tako prenos projekta na splet. Prek treh povsem enostavnih korakov omogoča beleženje kompetenc, znanj in izkušenj. Z vpisi v bazo si uporabniki hkrati avtomatsko polnijo tudi CV-življenjepis. V poglavju dodatno zbirajo vse koristne vsebine, ki jih bodoči zaposlenec potrebuje. V poglavje odprti prostor uporabniki sodelujejo v komunikaciji med akterji njihove prihodnosti in se tako mrežijo med seboj.

Na portalu mladi najdejo načine za razvijanje in pridobivanje kompetenc, znanj in izkušenj skozi področja izobraževanj, osebnostnega razvoja, gradnje kariere in mreženja. O prihodnosti portala nam je spregovoril Peter Alešnik: “Vsekakor želimo, da postane finančno samostojen, da bi omogočil ter ponujal zaposlitve ne samo tistim mladim, ki so visoko iskano tržno blago, temveč da bi postal priložnost za tiste druge in močna motivacija za mlajše in stičišče za vse akterje s poslanstvom zaposlovanja mladih.”

Mojca Polc

Gremo na izpite!

Komaj so za nami prazniki, pred nami pa je že izpitno obdobje. Z njim pa ure učenja, ko bo potrebno naše možgane uporabiti za konkretne stvari in nič več za zabave in druge traparije. Izpitno obdobje je za vsakega študenta “eno najlepših obdobij” tekom študija, nas pa je zanimalo, kako se študentje pripravljajo na izpite.

Andrej Prelaz
“Na izpite se pripravljam teden dni prej, včasih tudi od 3 do 4 tedne (odvisno od težavnosti izpita). Kako se pripravljam? Iz obveznih knjig si naredim svoje zapiske (ko delam zapiske si logično tudi razlagam), tako praktično zapiske potem vse znam (vse do potankosti), odvisno od časa pa si kdaj še kakšno dodano literaturo preberem. Pred izpitom načeloma me ni stran, razen če sem nekoliko manj pripravljen nanj. Strah premagujem tako, da ko dobim izpit preletim vprašanja in si rečem … to pa je lahko :).”

Urška Pikelj
“Kako se pripravljam na izpite je odvisno od tega za kateri predmet imam izpit. Predmetom, katere sem bolj sproti delala zaradi bolj ali manj obveznih kolokvijev v času pred izpitom, ne namenim veliko časa, največ en teden, da preletim in dopolnim nekoč že obdelano snov. Pri izpitih, katerih snovi nisem sproti študirala, za pripravo potrebujem 2 do 3 tedne, odvisno od težavnosti izpita in razpoložljivega časa. Snov, katero moram predelati, si poskušam sistematično urediti in razporediti glede na čas. Pri študiju se tega “seznama” ne držim fiksno, služi mi bolj za okvir vsega kar moram narediti, da v množici podatkov česa ne spregledam. Pred izpiti in kolokviji ponavadi ne občutim kakšnega strahu, če pa že bolj v smislu nemirnosti. To ponavadi najlažje premagam tako, da kakšno uro pred izpitom zaključim z učenjem, si rečem kar je “je” in čas pred vstopom v izpitni prostor posvetim šalam in pogovorom s kolegicami, ki niso v povezavi z izpitom.”

Barbara Benko
“Za izpit se večinoma učim kar iz skript in iz zapiskov, ki si jih naredim na predavanjih. Učim se kakšne 3 tedne pred izpitom. Učim se tako, da berem naglas in prepisujem v zvezek. Pred določenim izpitom imam malo strahu, odvisno od težavnosti oz. zahtevnosti predmeta. Če se dobro pripravim me ni toliko strah, kot če vem, da se nisem dosti učila.”

Tatjana Turnšek
“Na izpite se pripravljam teden do 14 dni prej, odvisno od zahtevnosti in obsega snovi. Ponavadi se pri starejših študentih pozanimam kako zgleda izpit, si pridobim kakšne zapiske, saj se iz knjig ne učim, si pa naredim povzetek knjige, kakšne miselne vzorce. Najprej predelam celo snov, si izpišem pomembne podatke in potem nekajkrat preberem izpiske. Na pamet se nikoli ne učim, poskušam si zapomniti, kar se mi zdi pomembno.”

Dejan Pavlin
“Na izpite se začnem pripravljati kakšen teden dni prej, oziroma odvisno od zahtevnosti izpita. Vendar je pa tudi kdaj potrebno več priprave na to, da izpit narediš. Preden se usedem za mizo je pri meni potrebna posebna psihična in fizična priprava, da začnem študirati. Včasih se zelo težko pripravim, da bi sedel za knjige in svoje misli usmeril na učenje in snov, ki se jo moram naučiti. Nikakor se pa ne morem odvaditi tega, da se začnem učiti oz. študirati šele takrat, ko mi začne voda v grlo teči. Čeprav delam na tem, da bi študiral sproti. In ravno zato, ker se ne učim sproti, grem na izpite velikokrat tudi s strahom, ker nikoli ne vem ali bom naredil ali ne.”

Vsak ima svoj način učenja. Vsak se na svoj način trudi in uči, vsi pa si želimo, da bi naše ure učenja zadostovale za pozitivne ocene na izpitu in mirne nadaljnje mesece. Veliko sreče pri izpitih!

Mojca Polc

Novosti v slovenskem visokem šolstvu

Novi študiji, vse pestrejša izbira

Vsako leto prinese tudi nove študijske programe, pogosto tudi kakšno novo fakulteto, tako da je včasih vsem tem spremembam in novostim že kar težko slediti. Zato smo se ob začetku novega leta malo ozrli po Sloveniji in se prepričali, katere so bile sveže pridobitve tekočega študijskega leta, in kaj nas še čaka v letu 2008/2009 …

Lanski razpis, za vpis v študijskem letu 2007/2008 je predvidel skupno 24.874 vpisnih mest, od tega 17.559 za redni, 7.315 mest pa za izredni študij (številk za letos še ni, ker novi razpis izide šele konec januarja). Na novo je bilo razpisanih 19 študijskih programov druge stopnje: deset na javnih univerzah in devet na zasebnih visokošolskih zavodih. Med njimi so bili štirje skupni študijski programi (joint degree); trije na Univerzi v Ljubljani (UL) in en na Univerzi na Primorskem (UP). Prav tako se je bilo na novo mogoče vpisati v pet študijskih programov tretje stopnje.

Nove bolonjske programe so za tekoče študijsko leto na UL prvič razpisale Biotehniška fakulteta (BF), Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF) in Naravoslovno-tehniška fakulteta. Na Univerzi v Mariboru (UM) je enako storilo pet fakultet, in sicer Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za varnostne vede in Fakulteta za strojništvo. UP je bolonjske študijske programe na novo razpisala na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ), Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), Turistici – Visoki šoli za turizem in na Visoki šoli za zdravstvo. Univerza v Novi Gorici (UNG) pa je prenovila dva dotedanja študijska programa, enega pa akreditirala povsem na novo. Poglejmo podrobneje, še zlasti pa pokukajmo v programe, ki se bodo v kratkem odprli za vpis v prihodnjem študijskem letu …

Univerza v Novi Gorici – šest novosti lani, letos pet
V študijskem letu 2007/2008 so se prvič začeli izvajati naslednji študijski programi: prenovljena prvostopenjska Inženirska fizika na Fakulteti za aplikativno naravoslovje, prvostopenjska Kulturna zgodovina ter Slovenistika, prenovljena na prvi stopnji, prvič razpisana pa tudi na drugi stopnji, in sicer na Fakulteti za humanistiko, prenovljeni prvostopenjsko Gospodarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti, ter študijski program tretje stopnje Fizika na Fakulteti za podiplomski študij. Na teh novih programih so po besedah Andreje Leban z UNG zapolnili v povprečju polovico razpisanih mest. Že jesen pa bo prinesla nove izzive in obogaten nabor študijskih programov. Za študijsko leto 2008/2009 Fakulteta za aplikativno naravoslovje denimo načrtuje začetek izvajanja drugostopenjske Eksperimentalne fizike, Fakulteta za znanosti o okolju bo uvedla prenovljen prvostopenjski program Okolje in istoimenski drugostopenjski program, Fakulteta za podiplomski študij pa bo bogatejša za dva prenovljena programa tretje stopnje, in sicer Znanosti o okolju ter Krasoslovje.

Univerza na Primorskem – v pričakovanju medijskih in umetniških študijev
Tudi UP, ki je v študijskem letu 2007/08 uspela zapolniti skupaj kar 94,61 odstotkov vpisnih mest, razpisanih na dodiplomskem rednem študiju, je v tem letu zabeležila precej novosti. FHŠ je dobila prenovljene študijske programe prve stopnje Geografija, Zgodovina in Slovenistika, novoustanovljena FAMNIT je začela izvajati prvostopenjska programa Matematika ter Računalništvo in informatika, Turistica – Visoka šola za turizem Portorož je dobila nove visokošolske strokovne študijske programe prve stopnje Management turističnih destinacij, Poslovni sistemi v turizmu in Mediacija v turizmu, Visoka šola za zdravstvo Izola (VŠZI) pa nov visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Prehransko svetovanje – dietetika.

V letu 2008/2009 bo UP na dodiplomskem študiju uvedla tri nove prvostopenjske univerzitetne programe, in sicer bodo to Medijski študiji (FHŠ) ter Biodiverziteta in Sredozemsko kmetijstvo (FAMNIT). Nov univerzitetni program prve stopnje Turizem bo razpisala tudi UP Turistica, ki je sredi decembra 2007 dobila zeleno luč za preoblikovanje v fakulteto. Na področju podiplomskega študija pa bodo novi drugostopenjski, magistrski programi Sredozemsko kmetijstvo in Varstvo narave (FAMNIT), Zdravstvena nega (VŠZI), in Medijski študiji (FHŠ), pri čemer sta zadnja dva sta še v postopku akreditacije na Svetu RS za visoko šolstvo.

Leon Horvatič, vodja kabineta rektorja UP, pojasnjuje, da večje novosti na podiplomskem študiju pričakujejo v 2009/10, ko bodo lahko visokošolski zavodi, skladno z Zakonom o visokem šolstvu, razpisali le “bolonjske” programe. Te programe so članice že akreditirale, na primer FM šest magistrskih programov (Ekonomija za management, Management tehnologij, Management poslovne informatike, Management in organizacija, Management, Ekonomija in finance). FHŠ ima akreditirane štiri magistrske programe (Kulturni študiji in antropologija, Filozofija, Arheološka dediščina Sredozemlja, Umetnostnozgodovinska dediščina Sredozemlja), v postopku pa so še novi programi (Medijski študiji in Geografija, oba drugostopenjska, in prenovljen doktorski program Zgodovina Evrope in Sredozemlja). V postopku akreditacije na ravni univerze je doktorski program Slovenistika (FHŠ), omeniti pa velja še prvi skupni doktorski program UP FHŠ, ki ga pripravljajo s tremi tujimi univerzami (University of Bologna, Karl-Franzens-University Graz, New Bulgarian University Sofia); naslov programa je Upravljanje različnosti ter javno upravljanje in vodenje (“Diversity Management and Governance”). Naj še dodamo, da je s prenovo je začela tudi UP PEF (trije programi prve stopnje – Razredni pouk, Predšolska vzgoja, Edukacijske vede in en program druge stopnje – Poučevanje in učenje) – postopek akreditacije bo zaključen do konca študijskega leta 2007/08. Novosti pa še kar ni konec! Tako je denimo v pripravi interdisciplinarni enovit magistrski program PEF in FAMNIT z naslovom Matematika in računalništvo; VŠZI je najavila preoblikovanje v fakulteto; Fakulteta za humanistične študije pa napoveduje širitev na področje umetnosti. Prvi program s področja umetnosti bo(do) Uprizoritvene študije in kreativno pisanje.

Univerza v Ljubljani – od kozmetologije do znanosti o živalih in hortikulture
Zaradi preglednosti se pri UL za študijsko leto 2007/2008 velja osredotočiti na novosti med podiplomskimi študijskimi programi. V tem letu so bili prvič razpisani: doktorski študij tretje stopnje Biomedicina (skupni univerzitetni program); magistrski študiji druge stopnje Management v športu in Ekonomika in management v zdravstvu (Ekonomska fakulteta – EF) ter Tolmačenje (Filozofska fakulteta – FF); in skupni magistrski študiji druge stopnje Turistični management (EF), Management v upravi (Fakulteta za upravo) in Zgodovina jugovzhodne Evrope (FF). Za naslednje študijsko leto je Senat za akreditacije Sveta za visoko šolstvo RS že potrdil naslednje prvostopenjske univerzitetne programe: program Strojništvo na Fakulteti za strojništvo; programa Kozmetologija in Laboratorijska biomedicina na Fakulteti za farmacijo (FFA); program Tehniška varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo; programe Sociologija kulture, Germanistika, Anglistika in Primerjalna književnost in literarna teorija na FF; programe Gradbeništvo, Vodarstvo in komunalno inženirstvo ter Geodezija in geoinformatika na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Potrjeni so bili tudi štirje novi prvostopenjski visokošolski strokovni programi, in sicer Tehnično upravljanje nepremičnin in Operativno gradbeništvo na FGG; Radiološka tehnologija na Visoki šoli za zdravstvo, in Praktična matematika na FMF. Od magistrskih programov so bili na novo akreditirani enovit magistrski študij Veterinarstvo na Veterinarski fakulteti ter študija Znanosti o živalih in Hortikultura na BF. Na potrditev pa čakajo še doktorski študij tretje stopnje Ekonomske in poslovne vede (EF), ter magistrski drugostopenjski študiji: Etnologija in kulturna antropologija, Geografija, Splošno jezikoslovje (FF); Ekologija in biodiverziteta, Strukturna in funkcionalna biologija, Molekulska biologija, Varstvo naravne dediščine, Mikrobiologija, Krajinska arhitektura, Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, Živilstvo, Prehrana, Agronomija, Bioekonomika, Biotehnologija, Lesarstvo (BF); Industrijska farmacija (FFA); Prostorsko načrtovanje (FGG); Matematika, Finančna matematika, Pedagoška matematika (FMF); Pomorstvo (Fakulteta za pomorstvo in promet); skupni študijski program Primerjalni lokalni razvoj (Fakulteta za družbene vede), ter Finance in računovodstvo (Fakulteta za upravo).

Univerza v Mariboru – krepitev Filozofske fakultete
Podiplomski bolonjski programi, prvič razpisani v študijskem letu 2007/2008 so bili na UM trije, in sicer študijska programa druge in tretje stopnje Agrarna ekonomika in kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo, ter program Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede. Po podatkih Vanje Borovac z UM bo novosti v naslednjem študijskem letu tudi v Mariboru precej. Pred mesecem dni sta bila akreditirana dva prvostopenjska programa – Pedagogika (Filozofska fakulteta) in Ekologija z naravovarstvom (Fakulteta za naravoslovje in matematiko), in en drugostopenjski – Varnost hrane v prehrambeni verigi na Fakulteti za kmetijstvo in Fakulteti za medicino. Sicer pa Filozofska fakulteta dobiva še šestnajst eno- in dvopredmetnih študijskih programov prve stopnje, po dva nova programa pa bosta imeli naravoslovna in energetska fakulteta. Na novi članici UM, Fakulteti za energetiko v Krškem, in na dislocirani enoti v Velenju, bodo vpisna mesta na voljo prvič.

Še več novosti
Novosti je gotovo še več, zlasti upoštevaje še druge zasebne visokošolske zavode – poleg Univerze v Novi Gorici – sploh tiste, ki jim je bila koncesija dodeljena bolj ali manj nedavno tega. Govorimo seveda o Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije Kranj, Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije Celje. Slednja je denimo slab mesec nazaj dobila akreditiran drugostopenjski program Management izobraževanja. Podiplomski študiji pa bodo v središču pozornosti tudi v bodoči evrosredozemski univerzi EMUNI, ki naj bi se razvila iz sedanjega centra za evrosredozemske študije. Novi pa bosta tudi Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Fakulteta za medije v Ljubljani. A o tem kdaj drugič …

Martina Srblin

Študentski tolar

Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je novembra 2007 z namenom reševanja splošne in trenutne socialne stiske študentov razpisala nepovratno denarno pomoč v vrednosti 50.000 evrov, sredstva za nakup računalniške opreme v vrednosti 4.000 evrov ter materialno pomoč v obliki 11. rabljenih računalnikov. Na razpis je prispelo 223 prijav, denarno pomoč je prejelo 174 študentov v vrednosti največ 600 evrov, sredstva za nakup računalniške opreme 10 študentov, rabljeni računalniki pa bodo razdeljeni 11 študentom.

Youth Hostli odslej še prijaznejši do mladih družin

Popotniško združenje Slovenije, kot predstavnik Slovenije v Mednarodnem združenju International Youth Hostel Federation (IYHF), je na osnovi večletnega spremljanja sprememb trenda strukture gostov v Youth Hostlih, z letom 2008 popotnikom ponudilo tudi družinske Hostelling international izkaznice. Družinska Hostelling Interntional izkaznica predstavlja novo kategorijo članstva in se izda na ime enega od staršev,  pri čemer se članska cena v Youth Hostlu obračuna za vse družinske člane. Strošek pridobitve je zgolj 18 evrov, kar je manj, kot dve izkaznici za odraslo osebo, ki bi vsaka predstavljala strošek v višini 9,50 evrov. Na ta način v Popotniškem združenju Slovenije sledijo nekaterim razvitejšim nacionalnim organizacijam, članicam IYHF, ki takšno izkaznico poznajo že nekaj let.

Prehrana

ŠOU v Ljubljani obvešča študente, da bo februarja 2008  začel veljati nov seznam ponudnikov študentske prehrane. Prav tako februarja se bodo z indeksom cen življenjskih potrebščin uskladili višina subvencije za obrok študentske prehrane – nova višina subvencije bo znašala 2,43 evrov (do sedaj je ta znašala 2,35 evra), ter vrednosti bonov za študentsko prehrano – te se lahko zvišajo za največ 3,6 odstotkov. Študentom pa bo v pomoč tudi nov brezplačen Zemljevid študentske prehrane.

Potapljanje na vdih

GIANLUCA GENONI, svetovni prvak v globinski apneji (potapljanju na vdih) prihaja na povabilo potapljaške šole Professional Scuba Schools (PSS) Adria v sodelovanju s Fakulteto za šport in Slovensko potapljaško zvezo v Ljubljano, kjer bo vodil tečaje potapljanja na vdih od 24. do 27. januarja 2008. Didaktična organizacija PSS – Professional Scuba Schools, je začela delovati v drugi polovici 90. let in danes predstavlja vodilno didaktično organizacijo na vseh področjih potapljaških dejavnosti. Šola ima sedež v Italiji, področje vzhodne Evrope pa pokriva PSS Adria s sedežem v Novi Gorici. Šola PSS pokriva vsa področja potapljanja: rekreativno, tehnično in profesionalno, vodja sekcije za apnejo pri potapljaški šoli PSS pa je svetovni rekorder GIANLUCA GENONI. “Takoj sem ugotovil, da imam veliko boljše sposobnosti od svojih prijateljev, saj je moja prva apneja trajala več kot tri minute”. od 24. do 27. januarja 2008 v Ljubljani na Fakulteti za šport in v Piranu (potopi) izvedel več tečajev, za apnejiste ter inštruktorje apneje. V četrtek, 24. januarja ob 19. uri bo na Fakulteti za šport v Ljubljani predstavitev uspehov Gianluce Genonija, njegovi načrti in predstavitev tečajev, na kateri bodo prisotni predstavniki Fakultete za šport, dekan dr. Milan Žvan, predsednik Slovenske potapljaške zveze doc.dr. Mitja Slavinec ter mnogi drugi.

Podarili 4000 evrov

Študentje Pravne fakultete v Ljubljani so decembra organizirali že tradicionalni Dobrodelni teden, ki se je zaključil z rekordnimi številkami. S prodajo peciva, ročnih  ter drugih izdelkov so študentje zbrali 4000 evrov in jih podarili Ustanovi za otroško nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani za nakup naprave EEG (elektroencefalograf), s katero se ugotavlja napake v sluhu novorojenih otrok. Letošnji Dobrodelni teden je bil tudi kulturni dogodek, saj so ga organizatorji zaključili s prireditvijo, poimenovano Dan kulture, na kateri so študentje recitirali in izvajali glasbene točke, program pa je zaključil nastop okteta Pushluschtae. Profesor dr. Janez Kranjc, Pravna fakulteta v Ljubljani: “Oživljamo dolgo, stoletno tradicijo slovenskih pravnikov, ki niso bili samo pravniki, ampak so bili tudi kultivirani ljudje.” Pobudnik Dneva kulture Jan Merc, študent prava in predsednik ŠOPF: “Veseli me, da smo študentje ponovno združili moči in pokazali, da lahko skupaj naredimo veliko dobrega. Zahvaljujem se vsem, ki so tako ali drugače pomagali in pripomogli k uresničitvi tega projekta.”

Kje bomo letos za Novo leto?

Novo leto 2008 bo pred vrati hitreje, kot si mislimo! Če še ne veste, kje boste letos počakali Silvestra in nazdravili prihajajočemu letu, smo za vas pripravili pregled nekaterih silvestrovanj v bližnjih mestih Evrope, ki so ugodna za študentski žep. Torej, kje letos silvestrovati in kaj si še hkrati tudi ogledati …

Beograd
V Beogradu boste doživeli pravo srbsko čago. Na prostem prirejajo silvestrovanje z ognjemetom; tam se toči rakija, vino, vsi plešejo in se veselijo. Nekateri so raje v diskotekah, kjer se vrti popularna glasba, vmes pa tudi nekaj njihove turbo folk glasbe. Proti jutru pridejo v nekatere diskoteke tudi trobentači, kar da piko na i. Ljudje so odprti in prijazni. Zanimivo je, da 1.1. se zgodi ponovitev, ki pa je velikokrat še bolj divja kot silvestrovo samo.
Priporočamo: vožnjo po cesti bratstva in enotnosti, podoživitev jugonostalgije z vonjem po pleskavicah in čevapčičih, ki jih obvezno marate zmazati vsaj eno porcijo. Prav tako se morate udeležiti tradicionalno zabavo na ulici otvorenog srca, kjer vas bodo pogostili s kuhanim žganjem. Nato ogled še nekaterih znamenitosti: uliva Kralja Petra, najstarejšo beograjsko kavarno, kjer si lahko privoščite eno turško iz dzezvice. Po močni kavici še do Kalamegdanskega parka, Trga Republike …

Praga
Najbolje je prelom počakati na prostem, med množico ljudi. Najbolj noro je na Karlovem mostu. Povsod so postavljene stojnice, kjer ponujajo pivo, vino in različno hrano. Če boste poskušali njihov Absint, previdnost pri količini zaužitega ne bo odveč. Zadeva je namreč dokaj močna, še sploh ko boste iz mrzlega prestopili na toplo. Popularna so silvestrovanja v pivnicah. To niso majhni prostori, temveč velike, prostorne kleti. Tam boste dobili poceni pivo, klobasice in drugo domačo hrano. Priporočamo: tudi dnevni ogled Karlovega mosta, ki je posebnost Prage, ta je zaprt za promet. Zanimiv je tudi ogled kraljeve palače na Hradčanah ter pokopališče Slavin. Ne smete zamuditi priložnosti posedeti v kakšni od kavarn, kjer visijo slike Franza Kafke.

Budimpešta
Najbolje je pričakati novo leto na utrdbi nad mestom – na Citadelli. Silvestrovanje je dobro organizirano, lahko si kupiš pijačo, lahko jo imaš zraven sam v nahrbtniku. Zbere se množica ljudi, kjer je razgled na Budimpešto iz Citadelle nepozaben. Pogled na morje lučk in ognjemet nedvomno prepričata. Priporočljivo je tudi silvestrovanje v njihovih tipičnih čarddah. Tam boste pili bele ali rdeče vino, jedli pa razne jedi na žlico, od golaža pa vse do paprikaša. Čez dan si lahko ogledate Planetarij, kjer si lahko približate vesolje. Dnevni izlet na Citadello, sprehod po mestnih ulicah je svojevrstno doživetje. Ponoči ne manjka nočnih klubov, predvsem je popularen Alcatraz.

Amsterdam
Silvestrovanje v Amsterdamu je organizirano v središču mesta, vendar je bolj razpršeno, zaradi velikega števila rečnih kanalov. Najbolje je silvestrovati v kakšnem od številnih klubov, nekateri ostanejo kar v Coffe shopih, kjer pa alkohol ni prvi na meniju. Dogajanje je nekoliko bolj umirjeno kot na primer v Bratislavi. Zanimiva za ogled je tudi Rdeča četrt, Van Gohhov muzej, ter ogled mesta s krožno vožnjo po kanalih. Nikakor ne smete zamuditi ogleda pivovarne Heineken. Ogledi so v dopoldanskem času, vstopnina je nekaj evrov. V eni uri boste zvedeli vse od nastanka pivovarne do današnjega stanja pivovarne. Najslajši je konec, kjer vas v hišni pivnici postrežejo s pivom, in to toliko, kolikor ga lahko popijete. 

Pariz
Res da velja Pariz za romantično mesto in je morda najprimernejši za zaljubljene pare, pa vendar v času novega leta se zabava najde tudi za druščine fantov. Silvestrovanje na prostem je tam zelo priljubljeno, glavna zabava je na znamenitih pariških Elizejskih poljanah. Okoli so postavljene številne stojnice s hrano in pijačo. Romantično vzdušje ob prehodu v novo leto dopolni veličasten ognjemet. Pa ne izpustiti ogleda Eiffelovega stolpa, od koder se odpira najlepši pogled na mesto. 

Bratislava
Je zelo poceni in zelo primerna za mlade. V času Silvestra, se odvijajo številni ulični koncerti, ki jih sponzorirajo domače pivovarne, le te pa pivo ponujajo od pol evra naprej. Tisti, ki so že silvestrovali v Bratislavi, ji pravijo tudi Partyslava. Po silvestrovanju na prostem, se vse zavleče dolgo v noč v številnih diskotekah in barih, tudi splavih, kjer je hrana in pijača res poceni. Če maček ne bo prehud, si lahko naslednji dan ogledate zaščitni znak mesta. To je jeklen most z 90 metrov visokim stolpom, kjer se nahaja restavracija in kavarna. Razgled na Donavo in mesto je čudovit.

Doma
Tisti, ki boste ostali doma, se boste lahko udeležili katerega od silvestrovanj na prostem, ki bodo v vseh večjih mestih Slovenije. V Ljubljani in Mariboru bo pod veličastnim ognjemetom zagotovo pestro. Žur s prijatelji v domačem središču mesta je lahko tudi nepozaben.

Čas vse prehitro beži, kaj kmalu se bomo dokončno poslovili od starega leta. Pravi čas je, da pobrskate po spletu in raznih katalogih, ter se razgledate po številnih silvestrskih destinacijah po vsej Evropi. Največjo in najcenejšo izbiro ponuja agencija Collegium, ki je specializirana za mladinska potovanja. Vedno poskrbijo za nepozabno doživetje in razburljiv silvestrski večer. Številne različne destinacije, ki jih ponujajo:
Deželo piva – Bratislavo – že od 33 evrov naprej, Beograd – od 39 evrov naprej, Sarajevo od 99 evrov naprej; čarobni Pariz od 159 evrov; skrivnostni Amsterdam od 181 evrov, Prago od 139 evrov, Azurno obalo in še bi se našlo. Enodnevno ali nekajdnevno silvestrovanje vključuje tudi zanimive oglede mesta, večerne tradicionalne zabave in obilico novih poznanstev, tako za žurerje, kakor za tiste malce zahtevnejše. Iz leta v leto z njimi silvestruje vedno več mladih, teh je že vsako leto več kot 6000 tisoč. Več informacij najdete na www.collegium.si .


 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.