Paintball

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so v gozdarski in kmetijski industriji uporabljali nekakšne pištole s katerimi so označevali drevesa in živali. Kmalu nato pa se je pojavila ideja, da bi s tem orodjem lahko pridobili novo igro, novo vojno igro, kjer zaradi šibkega orožja nihče ne bi bil poškodovan. In tako se je razvil danes vse bolj priljubljen šport imenovan paintabll.

Paintball je eden izmed najhitreje razvijajočih se športov na svetu, hkrati pa je tudi ena najbolj taktičnih iger, kjer se za nasprotnikovo zastavo bojujeta dve skupini igralcev. Paintball se je začel razvijati leta 1981, danes pa ga igrajo v več kot v 30 državah po svetu, moški in ženske, mladi in stari, bogati in revni, ljudje vseh kultur … Od začetne individualne igre se je s časom prelevil v ekipno. Prva leta te igre pa je veljalo, da so vsi igrali proti vsem, zmagal pa je tisti, ki je na koncu “preživel”. Danes velja za ekipni šport in je primeren za krepitev timskega dela.

Igralni prostor

Paintball se igra na posebej urejenem poligonu; ta prostor je lahko gozd, travnik ali pa tudi zaprt prostor. Celotna igra pa poteka pod strokovnim sodniškim vodstvom. Pri igri tekmujeta med seboj dve ekipi. Naloga obeh ekip je varovati svojo bazo in hkrati zlomiti nasprotnikov upor pri osvajanju njihove baze. Skupina, ki prva osvoji nasprotnikovo bazo in zastavo, zmaga!

Oprema

Vsi v boju imajo enako opremo. Na začetku ti dajo vse potrebno: obleko, “puško”- marker, jeklenko zaščitno masko in seveda kroglice, ki so želatinaste kapsule, polnjene z barvo, ki se jih zlahka odstrani in niso škodljive do ljudi in okolja.

Vrste iger

Pri paintballu se lahko igrate več vrst iger. Ena najbolj priljubljenih je igra Osvoji zastavico. Pri njej se igralci razdelijo v dve skupine. Vsaka ekipa dobi svojo zastavico, ki jo mora skrbno varovati. Cilj igre je zavzeti zastavico, ki se nahaja v nasprotnem taboru, ter jo čim hitreje prinesti v svoj tabor.
Pri igri Do konca so igralci prav tako razdeljeni v dve enakovredni ekipi. Namen in cilj igre pa je izločiti nasprotnika. Sredinska zastavica je igre, kjer med seboj tekmujeta dve skupini. Na sredini poligona visi zastavica. Cilj igre je zastavico vzeti ter jo čim hitreje prenesti v nasprotnikov tabor, da ti to uspe je potrebna pomoč soigralcev. Igre je časovno omejena, zmaga tista ekipa, ki osvoji cilj.
Ena izmed iger je tudi Prisvajanje, kjer igralci, ki so razdeljeni v dve ekipi, ne osvajajo talcev, trdnjav, zastavic ampak si prisvajajo igralce. Cilj vsakega igralca je da prisvoji čim več igralcev in da čim dalj časa ostane v eni ekipi. Na eni strani igra Prisvajanje, zato na drugi strani igra Reševanje talca. Igralci se razdelijo v dve ekipe. Prva ekipa ki ima talca ima cilj talca obraniti. Nasprotna ekipa ima cilj talca osvojiti in ga varno pripeljati v svoj tabor. Obema ekipama pa je cilj izločiti čim več igralcev.
In še zadnja igra, ki vam jo predstavljamo je Lov na manjšino. Igralci se razdeljeni v dve ekipi. Igra se igra v razmerju (1:7 ali po želji). Prva ekipa lovi druga ekipa beži. Tisti, ki bežijo imajo 5 min prednosti pred zasledovalci in v tem času si morajo priboriti čim boljšo pozicijo za prevlado na terenu. Igre je konec ko ena ekipa izloči drugo.

Tudi v Sloveniji se je paintball kar dobro razvil. Ustanovljena je bila Športna paintball zveza Slovenije. Njen glavni cilj je pomoč pri razvoju in organizaciji turnirjev. Vedno več pa je tudi zasebnih površin in ljudi, ki nudijo za sprostitev svoj prostor vsem, ki se želite pomeriti med seboj. Paintaball je lahko tudi ene vrsta zabava in druženje s prijatelji, namesto čepenja po lokalih in pred računalnikom.

Za konec poglejmo še nekaj cen, ki smo jih pridobili. Za paket kroglic boste odšteli okoli 13 EUR na osebo (mini paket- 100 kroglic) ali  okoli 21 EUR na osebo (maksi paket- 250 kroglic). Poleg kroglic Marker pa oba, tako mini kot maksi paket, vsebujeta še Marker, zaščitno masko za obraz, zaščitno obleko in neomejeno Co2. Najmanjše število igralcev je 6. Torej, če želite za svoj rojstni dan ali ob kakšni drugi priložnosti povabiti in častiti prijatelje, boste morali kar globoko seči v denarnico.

Če mislite, da pozimi ni možno igrati paintballa, se še kako motite. Člani Paintball kluba Dobrova vas kot vsako leto tudi to leto vabijo, da se preizkusite v paintballu tudi pozimi. Zberite družbo in pridite ter se preizkusite tudi v najtežjih razmerah. Pričakujejo vas z belimi maskirkami da se boste zlili s snegom!

Mojca Polc

Vitamini, vitamini…

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Le še spomin ostaja na poletje in vroče dni, pred nami pa so mrzli, kratki dnevi, ko bomo potrebovali veliko organskih snovi potrebnih za življenje, da bomo ostali krepki in polni energije celotno zimo. In to so vitamini, ki nam bodo pomagali za normalno delovanje telesa.

Vsak vitamin ima svojo vlogo. Noben vitamin ne more nadomestiti drugega vitamina ali katerega koli hranila. Življenje torej ni mogoče brez osnovnih vitaminov. Ravno oni skrbijo za naše počutje in zaradi njih se počutimo dobro, skrbijo za našo presnovo, za naše razpoloženje, za naš videz, za energijo, za psihične in umske sposobnosti. Z njimi ostajamo dlje časa mladi.

Za vsakega izmed nas obstaja vitamin, ki ga še kako potrebujemo. Kadilci naprimer imajo v primerjavi z nekadilci v plazmi izrazito manjšo koncentracijo vitamina C. Pitje alkoholnih pijač povzroči pomanjkanje vitaminov skupine B, zmanjšajo pa se tudi koncentracije vitamina E. Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov povzroči tudi povečana telesna dejavnost. Pri aktivnih športnikih in tudi pri rekreativcih, ki zaužijejo manj kot 2000 kilokalorij na dan, lahko pride do pomanjkanja predvsem kalcija in železa.

Imate težave z zobmi, ali pa morda z lasmi? Ste nenehoma prehlajeni? Imate slabo prebavo? Za vsako izmed teh težav se najde zdravilo, ki vam bo pomagalo. Ni vam potrebno jemati zdravil, le sezite po vitaminih, in stanje se vam bo kmalu izboljšalo.

Vitamin A pomaga pri aknah, slabi prebavi, rdečici, cepljenju las in nohtov izboljšuje vid, tek, zaustavlja hujšanje, pospešuje celjenje ran, povečuje odpornost organizma do bolezni in krepi odpornost proti okužbam dihal.

Vitamin C pomaga pri nalezljivih boleznih, zastrupitvi, prehladih,
izčrpanosti, kroničnem obolenju ledvic, vnetju zobnega mesa in zastoju rasti.

Vitamin D je pomemben za močne kosti in preprečevanje prehladov.

Vitamin E vam bo pomagal pri slabem delovanju mišic, tegobah ožilja, pri naglem povečevanju kratkovidnosti, zaviranju staranja, pri menstrualnih tegobah moški in ženski plodnosti.

Vitamin K pospeševanju dela jeter, pomaga pri cirozi, zlatenici, pri zdravljenju krvavitve, …

Vitamin B6 pomaga pri izpadanju las, slabosti, bruhanju, glavobolu, utrujenosti in vrtoglavici.

Vitamin B8 vam bo pomagal pri bolečinah v mišicah, vnetju kože, izčrpanosti, psihičnih težavah, nezdravih spremembah na koži in laseh, …

Naj bodo praznični dnevi brezskrbni in brez problemov, zato naj vaše telo dobi čim več vitaminov. Poskrbite za svoje zdravje!

Mojca Polc

Knjiga je še vedno IN

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Na 23. knjižnem sejmu, ki se je odvil od 28. novembra do 2. decembra v Ljubljani, je Angus Phillips v svojem predavanju v okviru Založniške akademije zatrdil, da se knjigam obeta svetla prihodnost in presenetil z izjavo, da je biti avtor v Veliki Britaniji vedno bolj IN.

Da je temu res tako je tudi pokazala obiskanost letošnjega sejma. Marketinška poteza brezplačnih vstopnic se je očitno obrestovala, saj je v petih dneh sejem obiskalo rekordnih 28000 obiskovalcev. Zaradi zelo pestrega programa za otroke in mladino v okviru Foruma za obiskovalce je tudi družinskih obiskov in šolarjev bilo veliko več kot pretekla leta.

Svojo najboljšo promocijo je knjiga dobila tudi na številnih predavanjih in debatah, ki so se letos vrstile v okviru spremljevalnega programa sejma. V Debatni kavarni, smo imeli priložnost med drugim slišati, da blogi lahko tudi spreminjajo življenja in pomagajo ljudem, da je branje lahko del radostnega staranja in da je politično angažirana literatura, ki je ta trenutek na Slovenskem v zatonu zelo pomembna za razvoj družbe. Kotiček namenjen kavarni je na sejmu bil precej obiskan, kar tudi dokazuje, da bi morebiti knjiga lahko bila ta, ki bi zamenjala tobak in spet privabila ljudi v kavarnice v središče mesta.

V Založniški akademiji so vsi, ki jih zanima prihodnost knjige in založniški posel imeli priložnost slišati neprecenljive nasvete petih zelo znanih strokovnjakov s področja založništva in knjigotrštva. Andre Schiffrin in Angus Phillips so prvi dan akademije govorili o prihodnosti knjige in pomenu majhnih založnikov za demokratizacijo družbe. “Dandanes se izdaja le tisto, kar bo prineslo profit. Veliki založniki niso pripravljeni tvegati s še neznanimi ali drugače mislečimi avtorji, le-ti pa poganjajo družbeni napredek,” je Schiffrin razkril v svojem predavanju. Kljub temu, da so tiskani slovarji in enciklopedije z razmahom digitalnih tehnologij že zgubili na svojem značaju, druge knjižne zvrsti so še vedno ostale zveste tiskani besedi. Težava je le v tem, da mlajše generacije nimajo časa niti volje za branje leposlovja. “Bomo prišli do paradoksa, ko bomo vsi pisali in objavljali svoja dela, nihče pa ne bo bral napisano”, je dodal Phillips v šali.

Forum za obiskovalce je bil predvsem namenjen gledališko-glasbeni popestritvi sejma in sproščanju obiskovalcev. Čeprav so prevladovale otroške vsebine, v okviru Foruma so predstavljeni tudi nekateri knjižni noviteti, med katerimi se verjetno kar največji uspeh obetava že razvpiti knjigi Moška pisma, v kateri Manca Košir skozi pisma, ki so naslovljena na sedem moških razkriva svoj pogled na odnose med spoloma kot tudi na širše moralne in filozofske dileme v družbi.

Za konec, sicer dva dni po uradnem koncu sejma, sta Mladinska knjiga in Cankarjev dom poskrbela za še en posladek namenjen ljubiteljem besede. Umberto Eco je ob izidu slovenskega prevoda njegove nove knjige “Zgodovina grdega” pred polno Linhartovo dvorano in še bolj polnim prvim preddverjem Cankarjevega doma, kjer so tako mladi kot stari spoštovalci tega velikega pisatelja sedeli na tleh, govoril o odnosu lepega in grdega skozi zgodovino. Po predavanju je pisatelj neutrudno odgovarjal na vsa vprašanja občinstva in podpisovall knjige številnim oboževalcem.

Ameriški kotiček v Kopru

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Spoznavanje Združenih držav Amerike, tamkajšnje kulture, politike, jezika in načina študija je od februarja 2006 preprostejše – vse informacije so na voljo v Ameriškem kotičku v Kopru. Ta je prvi tovrstni center v Sloveniji in glede na pozitivne odzive v javnosti ima pred seboj še zelo svetlo prihodnost. O tem, kaj vse ponuja svojim obiskovalcem, pa v nadaljevanju …

“Prostor, kjer se srečujeta ameriška in slovenska kultura”
Ameriški kotiček Koper je kulturno-informacijski center, ki je nastal kot oblika sodelovanja med veleposlaništvom ZDA v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Mestna občina Koper (MOK) je zagotovila prostore, Emona Obala d.d. pa je k projektu prispevala opremo zanje. Po svetu trenutno deluje okrog sto ameriških kotičkov. Nam naslednji najbližji kotiček so septembra letos odprli v Trstu. V Sloveniji pa je koprski kotiček edini; zaenkrat je tudi edini, ki se ukvarja s posredovanjem izčrpnejših informacij o študiju v ZDA (v prihodnje se mu bo morda pridružila še Ad Futura). Sicer pa so vse dejavnosti oziroma storitve Ameriškega kotička, ki želi delovati “kot prostor, kjer se srečujeta ameriška in slovenska kultura in potekajo vezi na področju izobraževanja, raziskovanja in kulture”, kar razkrije brskanje po spletni strani Univerze na Primorskem (UP), namenjene tako študentom in zaposlenim na UP, kot tudi širši javnosti, in so brezplačne. Posebne promocije do sedaj kotiček ni izvajal, prireditve pa so v večji meri pritegnile splošno javnost kot študentsko populacijo.

Vse bogatejša knjižnica
Študentje prihajajo v Ameriški kotiček zlasti zaradi njegove naraščajoče knjižne ponudbe. Ob ustanovitvi je center premogel tristo enot gradiva, danes jih je moč našteti že približno 1500, naslednje leto pa naj bi se zbirka obogatila še za nadaljnjih 400 knjig. Med publikacijami je veliko izdaj Harvard, Yale in Princeton University Press-a, torej izjemno kakovostne in iskane literature. Vodja Ameriškega kotička Koper, ga. Breda Biščak, pravi, da si želijo svojo knjižnico katalogizirati in vključiti v sistem COBISS, saj bi tako postala širše dostopna. Takrat se bo predvidoma tudi povečal obisk študentov. “Želeli bi si, da bi študentje več uporabljali ta center,” še doda Biščakova in pojasni razvojne načrte kotička. V njegovem okviru naj bi zaživel brezalkoholni dnevni bar, tako da bi lahko obiskovalci ob listanju ameriške periodike in knjig, v prijetnem vzdušju lahko spili tudi kakšno kavico. A simpatična ideja še vedno čaka na dovoljenje lastnika prostorov, torej MOK. Do nadaljnjega si obiskovalci lahko tešijo le žejo po informacijah v angleščini in izbirajo med 25 poljudnimi in specializiranimi revijami (med katerimi so na primer: Business Week, National Geographic, Newsweek, Popular Science, Psychology Today, Time, Vanity Fair) ter knjižnimi naslovi s področja angleškega jezika, ameriške kulture, znanosti, politike, ekonomije, prava, naravoslovja in turizma, pa seveda študija v ZDA, o katerem imajo v kotičku okrog sto publikacij. Vsem pa je omogočen tudi dostop do svetovnega spleta in naslednjih elektronskih baz: EBSCOhost/eIFL Direct, Emerald Fulltext, ProQuest, SpringerLink, Wiley InterScience in DOAJ.

O študiju v ZDA
Po informacije o študiju v ZDA se na Ameriški kotiček Koper obračajo ljudje iz vse Slovenije. So edini, ki hranijo vzorčne teste za izpite SAT, TOEFL, GMAT. Posredujejo osnovne informacije in brezplačne informativne priročnike o študiju v ZDA in tedensko dobivajo sveže informacije o štipendijah za ameriške izobraževalne programe (pri čemer gre poudariti, da štipendijskega sklada UP za študij v tujini zaenkrat še ni). Podatke nemudoma razpošljejo članicam UP, ki jih posamezni razpis zadeva, do študentov pa pogosto pridejo preko elektronske baze Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), s katero plodno sodelujejo. Skozi sam proces vpisovanja na univerzo Ameriški kotiček tako študentov sicer ne vodi, jim pa z obilico nasvetov nedvomno zelo koristi.

Dragoceni namigi
To, kar študent o postopkih prijave za ameriške programe, zlasti o priporočenih rokih za posamezna opravila, izve že na spletni strani Ameriškega kotička, je pametno dopolniti še z nekaterimi nasveti, od katerih se center kar šibi. Tako je menda zelo pomembno, da te nekdo od profesorjev na šoli, kamor se želiš vpisati, spozna, še preden se tja prijaviš. Konkurenca je namreč huda in zelo pomaga, če se vnaprej na www.scholar.google.com pozanimaš, s katerim predavateljem bi hotel sodelovati in se mu nato dovolj temeljito in prepričljivo predstaviš. Američani dajo veliko na širino, zato ni odveč, da v dokumentaciji omeniš tudi svoje konjičke. Vsekakor pa morajo “profesorji vedeti, kdo si, preden dobijo v roke tvojo prijavo”, je odločna Biščakova.

Raznolike prireditve
Poleg vsega naštetega, Ameriški kotiček gosti tudi različne dogodke – predavanja, okrogle mize, literarne in filmske večere, koncerte, pogovorne skupine v angleščini, delavnice in druge oblike srečevanja, pogosto v tesnem sodelovanju z veleposlaništvom ZDA, pa tudi z gostujočimi profesorji na UP iz ZDA. Zadnja odmevnejša prireditev je bila fotografska razstava Edwarda S. Curtisa z naslovom “Sveta zapuščina: Edward S. Curtis in severnoameriški Indijanec” maja letos.

Martina Srblin

Novoletne zabave, žur do jutranjih ur … bodite pazljivi!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Študenska leta so nora leta zabave. Tako za knjigami kot v kleti študentskega doma ali privatnega stanovanja. Padeš izpit, ga narediš v deseto, se razideš s punco ali slaviš rojstni dan, proslavitev zaključka semestra ali konec izpitnega obdobja, … vedno se najde razlog za odlično zabavo.

Za študentske finančne žepe je prireditev velikih zabav včasih kar problem S pomočjo prijateljev, dobro organizacijo, inovativnimi idejami in kreativnimi možgančki lahko priredite res nepozabno zabavo v zelo kratkem času in malo stroški. V mesecu decembru bo veselih trenutke še pa še. Domača božično novoletna zabava je posebej velik dogodek in zahteva dobro organizacijo in res nepozabno doživetje. Od majhnih dekorativnih detajlov, izvrstnih kanapejev in mamljivih pijač do živih zvokov glasbe in zabavnih iger. Vse to na en nepozaben dan! Za nami je torej že večji del meseca decembra, pred nami pa preostanek veselega decembra, ki bo prešel v višek zabav, alkohola in popivanja do jutranjih ur, do spolnih odnosov na brezbrižnih zabavah … 

1. december je mednarodni dan boja proti aidsu. In tako so nas na ta dan opozarjali na to nevarno in za enkrat še ne ozdravljivo bolezen. Zdravniki pa opozarjajo na to bolezen posebno v teh dneh, ko se začenja praznično rajanje in nepremišljena dejanja. Večina jih je mnenja, da je potrebno na aids opozoriti ravno v prazničnih dneh, ko imamo veliko možnosti za zabavo in kjer marsikdaj pride do brezbrižnih spolnih odnosov. In tako lahko pride do prenosa raznih spolnih bolezni, med njimi tudi aidsa. Po raziskavah Unicefa je bilo lansko leto po vsemu svetu z virusom HIV okuženih okoli 40 milijonov ljudi. Najbolj žalostno je to, da se več kot polovica okuženih, okužbe sploh ne zaveda oziroma na “nevednost” ljudi o virusu HIV in aidsu. Nedavna Eurobarometrova raziskava pokazala, da Evropejci o aidsu vedo zelo malo. Približno 45 odstotkov sodelujočih v raziskavi je menilo, da se virus prenaša s pitjem iz istega kozarca ali s sedenjem na isti straniščni školjki. Prav zato se kampanje osveščanja po svetu osredotočajo prav na izobraževanje ljudi.

Okužba s HIV se ne zgodi kar tako. Okužba ne pride tako kot prehlad ali gripa. S HIV se lahko okužiš, če prideš v stik s krvjo v tvojem krvnem obtoku katera od naslednjih s HIV okuženih telesnih tekočin: kri, sperma, nožnična tekočina, mleko iz dojk. Pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo (vaginalni, oralni, analni spolni odnosi brez kondoma). Tveganje je največje pri analnih spolnih odnosih. Najmanj tvegani so oralni spolni odnosi, vendar pa nevarnost vseeno obstaja, če je sluznica v ustih in žrelu poškodovana, npr. pri krvaveči dlesni, razjedah in okužbah v žrelu.

Darka Bajec, psihologinja
“Neodgovorno spolno vedenje je povezano predvsem z alkoholom. In prednovoletni čas prinaša več zabav in posledično tudi več alkohola. Sicer pa pri nas vlada prepričanje, da smo nekako varni pred AIDSom, ker obolevnost v primerjavi z drugimi deželami ni velika.
Seksa brez ljubezni osebno sicer ne priporočam, se je pa vedno dogajal in se tudi v bodoče bo. Morda se zdaj o tem več ve, kot se je v preteklosti, saj vlada do spolnosti bolj sproščen odnos. Bi se pa morali ljudje, ki pogosto menjavajo spolne partnerje, zavedati večje nevarnosti, da dobijo spolno prenosljivo bolezen. In se še bolj odgovorno vesti do zaščite sebe in partnerja. Opijanje pa je žal slovenski nacionalni šport in od naroda, ki opeva vino se v himni, ne gre pričakovati sprememb v odnosu do alkohola. Torej, cim bolj zmerno z alkoholom in odgovorno do zdravja!”

Aljoša Preskar, ginekolog
“Nezaščiten spolni odnos lahko pripelje do zanositve in do bolezni, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Kondomi dobro preprečujejo zanositev in večino bolezni, ki se prenesejo s spolnimi odnosi. Kontracepcijske tablete dobro preprečujejo zanositev, ne preprečujejo pa prenosa spolno prenosljivih klic. V mladostniških letih priporočamo pri spolno aktivni populaciji uporabo obeh metod kontracepcije hkrati, posebno če nimate enega partnerja in gre za priložnostne spolne odnose. Z uporabo obeh kontracepcij boste preprečili možnost zanositve in pa tudi spolno prenosljivih boleznih, ki so pogostejše pri ljudeh, ki nimajo stalnega partnerja. Če pa pride do nezaščitenega spolnega odnosa pri ženski, ki ne želi zanositi, lahko obišče ginekologa, najbolje že naslednji dan. Predpisal ji bo hormonske tablete, ki preprečujejo zanositev. V primeru odsotnosti izbranega ginekologa (prazniki) ji lahko ustrezne tablete predpiše tudi urgentni zdravnik v zdravstvenem dom. Poskrbite za zaščito sebe in drugih!”

Želimo vam doživete praznike, preživite jih z najbližjimi in si privoščite zabavo. Spočijte svoje možgane, a nikar pa ne pozabite razmišljati s trezno glavo! Razmišljajte s svojo glavo in delajte tisto, kar želi vaše srce, da ne boste kdaj česa obžalovali!

Mojca Polc

 

 

Zlati kompas

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

ZLATI KOMPAS
(THE GOLDEN COMPASS)
Režija: Chris Weitz
Scenarij: Chris Weitz (po romanu Philipa Pullmana)
Igrajo: Nicole Kidman, Daniel Craig, Dakota Blue Richards, Ben Walker …
V kinu od 13. 12. 07

Zlati Kompas oziroma Severni Sij, kot je v Evropi naslovljen, predstavlja prvi del znane in priznane fantazijske literarne trilogije Njegova Temna Tvar avtorja Philipa Pullmana, ki kot ste morda že kje prebrali, nekaterim predstavnikom Katoliške Cerkve ne diši kaj preveč. Zakaj je temu tako bo najbolje, da preberete knjige, saj je Chris Weitzova ekranizacija, pri kateri je v igri ogromno Hollywoodskega denarja, v tem smislu žal preveč sramežljiva.
Zgodba govori o Lyri (odigrala jo je prikupna novinka Dakota Blue Richards), ki živi v svetu, kjer ima vsak človek ob sebi animalistično manifestacijo svoje duše; neločljivega živalskega prijatelja d?mona. V Cerk … kghm, Magisteriumu, s prijetno hladno Nicole Kidmann na čelu, želijo omenjeno animalistično polovico vsakega posameznika na silo vzeti iz enačbe in v ta namen ugrabljajo otroke (med katerimi se znajde tudi Lyrin prijatelj), na katerih izvajajo poskuse ločevanja te vezi med otroci ter njihovimi živalskimi prijatelji. Lyra v varstvo dobi magični kompas in se z njim kmalu poda na pot proti ugrabljenemu prijatelju, na kateri med drugim spozna nedvomno zvezdo tega filma, “ledenega medveda” Byrnisona (z glasom Gandalfa), prijazne nomade in prijateljske čarovnice. Vse skupaj se zaplete v gledljivo in dovolj pametno dogodivščino, tako da Zlati Kompas ne bi smel biti dolgočasen niti bolj odraslim predstavnikom ciljne publike. Škoda je le, da nima “jajc”.


NOČ ČAROVNIC
(HALLOWEEN)
Režija: Rob Zombie
Scenarij: Rob Zombie
Igrajo: Tyler Mane, Malcolm McDowell, Brad Dourif, Sheri Moon, William Forsythe …
V kinu od 29. 11. 07

Halloween serija filmov, katere izgovori za nova nadaljevanja so sloneli izključno na kultnosti Carpenterjevega prvega dela iz leta ’79, je že dolgo pred svojo katastrofalno predzadnjo iteracijo Ressurection dosegla svoje neizbežno dno. To pa za Hollywood ni znak, da naj že neha zlorabljati eno svojih klasik, temveč namig, da je treba serijo nekako prisilno oživiti. Najava revizije je bila, kajpada, neizbežna.
Čeprav razočarani nad novico, smo ljubitelji, ko smo izvedeli, da bo remake režiral Rob Zombie, našpičili ušesa. Njegova House of 1000 Corpses, še mnogo bolj pa The Devil’s Rejects, sta v prijetni luči demonstrirala njegovo žanrsko retrospektivno držo, ob kateri bi se znal ubogi izmolzeni Michael Myers počutiti kot doma. Končni rezultat (govorimo o kino različici, saj boste na DVD-ju bajé našli bolj posrečeno različico filma) vzbuja mešane občutke; čeprav je Zombiev nihilističen pečat v novem Halloweenu sicer nemogoče zgrešiti in za zbledelo serijo deluje prijetno sveže, remake že v sami zasnovi kazi za ta žanr, sploh pa za to serijo, naravnost bogokletna napaka. Zombie se je namenil namreč preveč radovedno kukati pod Myersovo masko, kar je botrovalo k temu, da je v ikono zla transcendentiranega Michaela iz originala zreduciral na običajnega zamaskiranega blazneža, ki je svojo kariero morilca začel v otroštvu z znašanjem nad živalmi in prenašanjem zapitega očeta. V želji, da bi se nekoliko bolj približal Michaelu, režiser “pozabi” celo na Laurie Strode, ki v primerjavi z originalno upodobitvijo “Kraljice Kričanja” Jamie Lee Curtis, tokrat izpade mnogo manj simpatično. Da nam Zombie morda nalašč odreka primernega antagonista, s katerim bi se lahko gledalci identificirali, pa postane popolnoma jasno ob površinskosti obravnave lika Dr. Loomisa, kateremu se posveti le za zanemarljiv odtenek bolj kot Carpenter. Škoda, saj bi morda prav celovita preusmeritev fokusa na razmerje med Loomisom in Myersom njegovemu filmu prinesla največ smisla za obstoj. Kar nam tako preostane, je le še apatično spremljanje bolj brutalnih umorov, uživanje v dobri fotografiji in navduševanje nad redkimi prebliski briljantnosti, ki v nas prebudijo obžalovanje, da Rob Zombie ni hotel ali smel te slasher klasike izmaličiti povsem po svoje.


Piše: Kristjan Dobovšek

 

Do prihodnje številke imejte na očeh:

Čebelji film
(Bee Movie)
Animiranka
na sporedu od: 20. 12. 2007

Ameriški gangster
(American Gangster)
Kriminalka/drama
na sporedu od: 27. 10. 2007

Mafijske noči
(We Own the Night)
kriminalka/triler
Na sporedu od: 27. 12. 2007

Alieni proti Predatorju: Requiem
(Aliens vs. Predator: Requiem)
znanstveno-fantastična grozljivka
Na sporedu od: 3. 1. 2008

Jaz, legenda
(I am Legend)
znanstveno-fantastična akcija
Na sporedu od: 17. 1. 2008

ZDA vs. Slovenija

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

“Kako čim bolj učinkovito komunicirati s svojimi ciljnimi javnostmi” je vprašanje, ki si ga danes po vsem svetu zastavlja mnogo podjetij. Kot študentka na Univerzi v Miamiju sem v zadnjih treh mesecih videla veliko različnih načinov komuniciranja podjetij in različnih študentskih ter ostalih organizacij s študenti na kampusu, ki so s časom postala vse bolj inovativna in zato tudi veliko bolj opazna.

Že prvi teden študija so s svojimi oglasi in posebnimi “promocijskimi ponudbami” za študente preplavila kampus podjetja kot so na primer banke, ponudniki mobilnih storitev in celo vojska Združenih držav Amerike. Vsako podjetje želi čimbolj izstopati v poplavi različnih ponudb in akcij.
Glede na to, da je moja smer študija oglaševanje in odnosi z javnostmi, vsakokrat poskušam ugotoviti, kako uspešni so vsi ti načini komuniciranja s študenti in se iz tega čim več naučiti, dobiti kakšno novo idejo … Nenehno opazujem, na kakšne načine skušajo podjetja pritegniti pozornost in kako na njihove oglase ter promocijske aktivnosti reagira njihovo ciljno občinstvo – študenti.


Ni bilo težko ugotoviti, da ameriški študentje obožujejo vse, kar je oziroma se na zunaj kaže, da je brezplačno. Najbolj izstopajoča podjetja so predvsem tista, ki v zameno za nekaj osebnih podatkov podarijo različne svinčnike, nahrbtnike in majice ali pa so sponzorirala različna kosila in družabna srečanja. Tako študentje še nekaj tednov za izvedeno promocijsko akcijo nosijo majice in uporabljajo ostale promocijske predmete, podjetja pa v zameno – poleg dragocenih osebnih podatkov in kontaktov mladih – dobijo skoraj brezplačno in zelo učinkovito promocijo med več tisoč študenti.

Čeprav je tudi v Sloveniji to že ustaljen način nagovora mladih, je v Ameriki vse to še veliko bolj potencirano. Kljub temu, da jih oglasi oblegajo na vsakem koraku in bi zato pričakovali, da so postali nanje že imuni, je očitno, da so ameriški študentje veliko bolj dojemljivi za vse tovrstne oblike komuniciranja in je nanje ter na njihove odločitve o nakupu veliko lažje vplivati. 

Drugi – zelo pomemben in tudi pogosto uporabljen – način komuniciranja podjetij in predvsem različnih organizacij s študenti pa je socialna e-mreža Facebook, ki je v Sloveniji sicer že znana, vendar v Ameriki velja za veliko bolj pomembno in uporabno orodje komunikacije. Ne mine ura, da ne bi tukajšnji študenti vsaj enkrat pregledali na svoj profil in preko spleta komunicirali s svojimi prijatelji ali pa naključnimi posamezniki.
Facebook zaradi svoje interaktivnosti in odprtosti omogoča tudi številne in cenovno ugodne možnosti za podjetja, ki želijo na nekonvencionalen način vplivati na oz. obveščati mlade uporabnike te storitve. S tem, ko ustvarijo dogodek, na katerega povabijo čim večje število ljudi ali pa sponzorirajo študentski dogodek, dosežejo, da se njihovo ime pojavi v okviru imenu dogodka, ki so v Ameriki prav tako zelo priljubljeni načini za druženje mladih.
Tako je nekaj tednov nazaj na novo odprta mehiška restavracija blizu fakultete vabila ljudi preko Facebooka na dan odprtih vrat z brezplačno hrano. Ker je bilo vabilo poslano preko kanala, ki je po godu študentski generaciji, je restavraciji uspelo na dan odprtih vrat privabiti množico mladih in dokazati, da mora komunikacija različnih podjetij in organizacij potekati preko kanalov, ki jih študentje poznajo in uporabljajo (ter se jim posledično ne zdijo tako vsiljivi).

Po treh mesecih lahko sklenem, da poteka komunikacija s študenti v Združenih državah Amerike podobno kot v Sloveniji, vendar podjetja in organizacije veliko bolj spretno in pogosto uporabljajo neklasične promocijske prijeme kot je na primer komuniciranje preko različnih socialnih mrež, sponzoriranje formalnih in neformalnih dogodkov, ki potekajo v sklopu univerze ali študentskih društev idr. V Sloveniji pa se podjetja še vedno preredko odločijo za bolj nekonvencionalne kanale komuniciranja s študenti (in drugimi) in žal ostajajo pri ‘klasičnem’ oglaševanju.


Maša Šolinc
Članica študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi,
ki je trenutno na enoletnem študiju v Miamiju, ZDA.
www.mojPiaR.net

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net.

V decembru so PRedigre – brezplačna predavanja – že v polnem zagonu-vsake dva tedna! PRidi tudi ti!

Mali praznični vodnik po računalniških nakupih

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Leto je že spet naokoli in še preden se je december dobro začel, že so naši vrli župani in trgovci po svojih mestih in trgovinah obesili slepeče lučke, ki poleg potencialnega vzbujanja romantičnih občutkov, rajo vabijo k odpiranju svojih denarnic in mahanju s kreditnimi karticami. Ker je december tudi čas, ko na spletu najdete kopico takšnih in drugačnih kapitalistično usmerjenih vodnikov kaj sebi ali komu drugemu podariti za letošnje praznike, smo se tudi v našem računalniškem kotičku odločili sestaviti kratek seznam letos popularnih daril za računalničarje.

Čeprav nas je večina študentov bolj ubožnih USB ključkov, podlog za miške in podobnih drobnarij nismo naštevali, saj vam izbor takšnih darilc ne bi smel predstavljati težav. Ker so omembe vredni računalniški izdelki redkokdaj poceni, enako velja za večino le-teh na našem kratkem seznamu, žal. Pri slednjem članku smo namreč bolj kot na višino zneska na vaših bančnih računov mislili na veselje vaših potencialnih obdarjencev, to dvoje pa je pogosto, kot veste v obratnem sorazmerju. Če vas ta podatek ne odvrne in ste bili tako ali tako namenjeni na potep po kateri od  računalniških trgovin, vam predlagamo, da se ozrete po slednjih izdelkih:
Miška je ena prvih asociacij, ko pomislimo na računalnik. Tudi na policah se jih zgrinja tolikšno število, da ni težko – ali pa je, kakor se vzame – eno od njih preprosto pograbiti in z njo odpeketati proti blagajni, upajoč, da je bila pravilna izbira. No, da ne boste vašega obdarjenca, ki je po možnosti tudi navdušeni igričar, obdarili s še slabšo miško, kot jo že ima, priporočamo nakup katere od dražjih Logitechovih laserskih(!) mišk, lahko pa povprašate tudi po kateri od miši priznanega podjetja Razer. Razer Diamondback G3 je recimo izdelek, ki se ga ne bi branil nihče. Dobra ergonomija in oprijem, modra osvetlitev, 7 programabilnih gumbov in senzor ločljivosti 1800DPI bosta poskrbela, da boš letos, za “samo” dobrih 60 evrov, ena/eden najbolj priljubljenih Božičkovih pomočnikov.
Če bo dobre miši vesel vsakdo, bo v darilni ovitek zavita kvalitetna tipkovnica razveselila samo tiste, ki jo pogosto uporabljajo – takšnih pa dandanašnji ni malo. Če poznate in imate (zelo) radi koga, kateremu je tipkovnica pogost inštrument, mu lahko privoščite nič kaj poceni Logitechovo brezžično Wave tipkovnico, saj je nje kvalitetna izdelava in dizajn zamišljen prav s čim večjim udobjem tipkajočega v mislih. Če ste zadeli na lotu in se vam zdi dobrih 40 evrov za tipkovnico premalo, pa se ozrite za G15 Gaming Keyboard istega proizvajalca, ki spada v vrh ponudbe in vam bo iz denarnice pobrala še enkrat toliko denarja.
Če so širokokotni 22-palčni monitorji še nedaleč nazaj stali lep kupček denarja, se jih dandanes najde “že” za 250 do 300 evrov. Znesek, sploh za darilo, vsekakor še vedno velja za kupček denarja, je pa treba poudariti, da so monitorji takšnih velikosti trenutno najbolj smiseln tovrstni nakup, saj širokokotno razmerje slike počasi, a vztrajno postaja standard. Katerega proizvajalca izbrati, prepuščamo vaši izbiri; poleg cene pazite le na čim nižji odzivni čas in čim večjo kontrastno razmerje.
Če kaj računalničarjem zaiskri oči, so to nedvomno grafične kartice. Kar se najboljšega razmerja med ceno in zmogljivostjo tiče, sta v teh prazničnih dneh na voljo samo dve prAvi izbiri: Geforce 8800GT ali ATI Radeon HD 3870. Slednja se v igrah načeloma nekoliko slabše odreže od 8800GT, vendar je tudi za lep kupček desetakov cenejša, tako da bi znala biti v tem kontekstu favoritinja. Geforce stane slabih 300, ATI pa okoli 230 evrov. Igričar, ki si že lep čas ni uspel privoščiti nove grafične kartice, bi bil zelo vesel katerekoli od obeh omenjenih, tako da je izbira vaša.
Za konec pa še računalništvu sorodni izdelek, ki je že dobro leto po izidu prodajna uspešnica in ponekod še vedno dobesedno leti s polic. Govorimo o Nintendo Wii igralni konzoli, ki je verjetno prva konzola ob kateri se nadvse zabava tudi večina nežnejšega spola in odrasli, ki jim je bilo doslej za videoigre toliko mar kot za lanski sneg. Če bi radi komu podarili darilo, ki bo na hladne večere pred televizorjem na kup zbralo vso družino, okoliške prijatelje in morda celo babice in dedke, ji/mu kupite Wii. Prodajajo ga za dobrih 260 evrov.
Še raje pa vidimo, da namesto kupovanja te elektronske šare katere si večina vas tako ali tako ne more privoščiti tistega, ki ga imate radi, čim večkrat, ne samo za praznike!, objamete in mu daste ljubčka. Ker, če mu to ni dovolj, mu povejte, si tudi nič od zgoraj naštetega ne zasluži, oštja!

Kristjan Dobovšek

Veseli december

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Od nekdaj imamo radi december. Razlogov za to je več. December je bil ponavadi bel. Za tem pa so se skrivale prve norije na snegu, prvi snežaki in prve kepe za vratom. Poleg tega je bilo decembra vedno neko posebno vzdušje. Najprej zaradi Miklavža, ki je na začetku decembra pekel piškote, proti koncu decembra pa nam je Božiček prinesel pakete polne sladkarij in morda še kakšno igračo za povrh. Sedeti v krilu okroglega, rdečeličnega možiclja, ki se je smehljal skupaj z nami v fotoaparat, je pa bil vrhunec veselja v decembru. Taki ali drugačni spomini vežejo vsakega od nas na naše bolj ali manj oddaljeno otroštvo in v nas vzbudijo prijetne občutke. Seveda poznam tudi kar nekaj ljudi, ki nimajo lepih spominov na to obdobje ali enostavno ne marajo vseh teh decembrskih ritualov, ki se jim zdijo preveč klišejski in potemtakem so naravnost sovražni do decembra. A velika večina povezuje december s prijetnimi spomini in z besedico veseli.

Prav tako je december, kot zadnji mesec v letu, povezan z veseljem tudi tako, ker se ponavadi ozremo nazaj in pogledamo kaj vse od zastavljenega smo v tem letu uresničili, kaj vse doživeli, ovrednotimo svoje dosežke in če so le ti ocenjeni pozitivno, smo zadovoljni. Zadovoljstvo ponavadi čutimo takrat, ko zastavljeni cilj uresničimo. Na nek način je zadovoljstvo nagrada za uspeh. Bolj, ko se nam zdi da smo bili uspešni, bolj smo zadovoljni. To seveda pripomore k veselemu decembru.

V decembru smo tudi veseli zato, ker se najde nešteto priložnosti za nazdravit. Velikokrat čutimo alkohol že v zraku, ko se sprehajamo po ulici in smo omamljeni že od samega vdihavanja hlapov ter smo veseli. Imamo uradno dovoljenje za zabavo in decembra si lahko privoščimo več kot vse druge mesece. Vsa ta nepisana pravila so nam razlog, da smo decembra veseli.
 
December je tudi vesel, ker en drugega obdarujemo in se s tem razveseljujemo. Nekoč so bila neka simbolična darila, danes so to kar izdatni zalogaji za naše male denarnice, za katere se v decembru izkaže, da le niso tako male, saj nam uspe z njimi dodobra izprazniti police v trgovinah. Vsi smo veseli, včasih celo preveč evforični, ker želimo biti Miklavž in Božiček res vsem, saj jih bomo edino tako lahko razveselili. In tako v bistvu večino veselega decembra preživimo letajoč iz trgovine v trgovino. Prav zabavno, ni kaj.

Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vsi tarnamo čez prezgodaj okrašene ulice, izložbe in novoletne jelke. Kičaste, prenatrpane police nas spravljajo ob živce, gneča pa popolnoma iztiri, saj nam ta jemlje dragoceni čas. A očitno ne toliko, da bi se odločili ne hoditi v prav take našemljene trgovine, polne vseh teh po naših besedah nepotrebnih stvari.

Ob vseh teh razlogih zakaj je pravzaprav december vesel, se torej sprašujem ali smo mi tudi v decembru zares veseli? Grozljivo je dejstvo, da na koncu decembra res ostanemo bolj suhih denarnic, naveličani tekanja po velikih bleščečih trgovinah in naveličani vsega, tako daril kot obdarovanja, tako zabav kot evforije, ki vse skupaj spremlja. Namesto, da bi zares ob vsem tem čutili veselje in se zares zabavali, pogostokrat nase popolnoma pozabimo v tem decembru in pravzaprav nismo nič kaj preveč veseli, kot bi lahko bili. Na koncu rečemo, da komaj čakamo, da bo vsega skupaj konec in da je prav vse skupaj neumno in brezveze. Vse kar smo imeli radi, v čemer smo uživali kot otroci se prehitro razblini v nakupovalni noriji in nas toliko obremeni, da ne vemo več zakaj, čemu in kako, ampak samo komaj čakamo da mine in si želimo mir.

Seveda se ob vsem tem vsak od nas naj vpraša, ali mu je res to potrebno. Ali bodo naši bližnji in prijatelji zares spoznali, da jih imamo radi šele takrat, ko jim bomo kupili tisto ali tretje darilo. V večini primerov že lepa beseda, objem ali poljub veliko več pove, kakor ne vem kako drago in veliko darilo. Sami se odločamo, ali bomo izbrali možnost, da nam bo december res vesel, pravljičen in čudovit v znamenju ljubezni in zadovoljstva, ki ga bomo čutili ob ljudeh, ki jih imamo radi ali bomo dovolili, da nam drugi vsiljujejo nekaj, kar si v resnici sploh ne želimo in nas ne razveseljuje.

Uživajmo v čarobnosti decembra. Naslikajmo si vsak svojo pravljično vzdušje in ga zares tudi užijmo. Uživajmo v zadnjem mesecu leta, zabavajmo se in predvsem imejmo se radi, a na način, ki si ga bomo sami izbrali. Drugo, novo leto je pred nami, polno novih izzivov in preizkušenj, ki jih nosi življenje. Za konec pa še “srečn’ga pa zdrav’ga”.

Slavica Marič

ŠOU Svetovalnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Živjo!

Letos sem delala maturo in se potem vpisala na študij, za katerega sem mislila, da me bo veselil. Izkazalo pa se je, da me to prav nič ne veseli. Predavanja so dolgočasna in nezanimiva. Razmišljala sem, da bi se vpisala nekam drugam. Zanima pa me, kako to sploh naredim, kakšen je postopek in na kaj moram paziti. A si lahko mogoče potem še premislim in se vpišem v drugi letnik te fakultete?

Lep pozdrav!

Brucka


Živjo!

Na faksu na žalost ni vse zanimivo, tudi nekatera predavanja na fakulteti, na katero razmišljaš, da bi se prepisala, so verjetno dolgočasna. Torej, dobro premisli, če se res želiš prepisati. Da malo “testiraš” željeno fakulteto, lahko greš tja pogledat kakšno predavanje in tako boš videla, če ti je všeč ali ne. Svetujem ti tudi, da še malo vztrajaš na sedanji fakulteti – od začetka študija še ni dolgo in morda ti bo študij čez čas bolj všeč.

Prepis pa poteka takole: Na fakulteto, na katero se želiš vpisati, pošlješ prijavo za vpis, kot si jo že poslala lansko šolsko leto, ko si se prvič vpisovala na fakulteto. Prijavo za vpis lahko sicer pošlješ v treh prijavnih rokih, vendar ti svetujem, da jo pošlješ v prvem prijavnem roku, ko je na voljo največ prostih mest. Prvi prijavni rok se običajno zaključi 8. marca, vendar za ta podatek poglej Razpis za vpis, ki bo izšel enkrat konec januarja. V Razpisu za vpis najdeš še ostale podatke o vpisu – kam moraš poslati vlogo, kdaj moraš poslati vlogo, kaj moraš še poslati poleg vloge, koliko je vpisnih mest … In potem počakaš, da vidiš, če si sprejeta na novo fakulteto.

Preden pa se boš vpisala na novo fakulteto, pa se boš morala iz stare izpisati. Ne izpisuješ se, ko pošlješ prijavo za vpis, temveč preden imaš vpis na novi fakulteti. Potem, ko si iz stare fakultete izpisana, se lahko vpišeš na novo.

To, da pošlješ prijavo za vpis, te še ne obvezuje, da se greš na novo fakulteto tudi vpisati. Tako da, če se boš premislila in se na novo fakulteto ne boš vpisala, lahko še vedno ostaneš na svoji stari fakulteti in se vpišeš v drugi letnik, seveda če izpolnjuješ pogoje za to (če imaš narejenih dovolj izpitov).

Opozorila bi te še na nekaj. Vsak študent ima “dva bonusa”. Lahko se dvakrat redno vpiše v prvi letnik ali pa se enkrat redno vpiše v prvi letnik in enkrat ponavlja. Torej, če se boš prepisala, na novi fakulteti ne boš mogla več ponavljati. In če boš na sedanji fakulteti ponavljala, se potem ne boš mogla več redno vpisati na drugo fakulteto.

Želim ti uspešen študij!

Lep pozdrav!

Petra, socialno in drugo svetovanje

1...1.9671.9681.969...2.035Stran 1.968 od 2.035
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance