Napačna cena kruha

Bil je ura 20h in v nekem hipermarketu sem opravljal vsakodnevni nakup. Račun je bil 33 EUR in ne da bi opazil, da je karkoli narobe, sem odšel domov. Ko sem kasneje slučajno pregledoval račun sem opazil, da mi je prodajalka napačno zaračunala kruh. Namesto 1,2 EUR je kruh zaračunala 11.2 EUR, torej 11 EUR (2640 sit) več. Zanimivo je da tega takoj nisem opazil, saj se mi za manjši nakup 33 EUR sploh ni zdelo veliko. Prepričan pa sem, da bi pred enim letom zaračunan kruh za skoraj 2700 SIT, zagotovo opazil No, ko sem šel nazaj in prodajalko opozoril na napako, mi je povedala da imajo v bazi podatkov napačno ceno kruha in da sem prvi tistega dne, ki se je sploh pritožil. Ura je bila 20.40 minut zvečer in odgovorni so tekali sem ter tja in bili še sami začudeni, kako da se nobeden ni pritožil že prej, saj so napačno ceno kruha zaračunavali kupcem že od jutra, torej ves dan!?. Prodajalka (študentka) se je opravičevala in mi povedala, da je ves čas gledala v majhen zaslon s cenami na blagajni, a vseeno ni opazila nič nepravilnega. Poudarila pa je, da se ji to prej ni dogajalo, ko smo imeli slovenski tolar. Kasneje se je še potožila, da zelo pogreša Tolar, saj je bilo prej vse bolj transparentno in da sploh nima občutka koliko kaj stane. Hja, nekaj resnice je v tem. Če si prej imel 5000 sit v denarnici, si imel občutek, da imaš nekaj denarja, če pa imaš 20 EUR, pa imaš občutek da je denarnica nekoliko bolj prazna.

Večina novih članic je odložila vstop v evroobmočje:

Evro je zaradi prikritega dvigovanja cen eden glavnih krivcev podražitev in to je dejstvo. Pravzaprav  uvedba Eura že vnaprej pomeni podražitev dobrin. Zadeva je že tako daleč, da vsaka nova država, ki namerava prevzeti evro trepeta pred uvedbo skupne valute. Spomnimo se da je od 12 članic evroobmočja, 11 držav doživelo ekspanzijo podražitev dobrin. Le Finski je kolikor toliko uspelo umiriti žogico. Slovenija kot 13. članica evroobmočja, seveda ni bila izjema. Cene so pač” ponorele, tako kot v drugih zahodnih državah, ki so prevzele skupno valuto. V nekaj mesecih se je podražilo okoli 800 artiklov. In čeprav se trgovci opravičujejo, da so krive nabavne cene dobaviteljev in nasploh višji stroški, takih podražitev ne pomnimo, ko smo uporabljali Tolar.

No, in če je zdaj pravzaprav postalo ”normalno” da se v vsaki državi po uvedbi evra soočajo s podražitvami, se nove članice sprašujejo, kako to preprečiti. Dvojno označevanje cen stare in nove valute (kot glavno orožje zoper prikritega dvigovanja cen navzgor) se je izpostavilo kot neučinkovito. Tudi razni nadzori inšpekcijskih služb nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem so se izkazali za neučinkovite. Nove članice tako že preučujejo nove inštrumente s katerimi se bodo borili proti vnaprej najavljenim podražitvam, medtem pa vztrajno pomikajo datume vključitve v Evroobmočje. Le Malta in Ciper bosta prevzeli Evro leta 2008. Kot zadnja izmed novih članic pa bo skupno valuto najbrž prevzela Češka in sicer leta 2012, čeprav je še lansko leto bilo omenjeno leto 2009. Koliko časa se bo Euro obdržal kot skupna valuta, je težko napovedati, a vendar evroskepticizem sploh nikoli ni ponehal in vse kaže da tudi v prihodnje ne bo. V Franciji so vse glasnejši z nasprotovanjem Euru, v Nemčiji nekatere politične stranke odkrito zagovarjajo uvedbo nemške marke, v Italiji pa se še danes niso sprijaznili z Evrom in celo obljubljajo referendum o izstopu iz Evroobmočja. 

Nekaj pa je vseeno Evru treba priznati nizke obrestne mere, večja preglednost cen na trgu, večja konkurenčnost kot posledica primerjanja cen v Evroobmočju, odprava transakcijskih stroškov in manjša ali sploh nična nihanja deviznih tečajev so le neke prednosti katere smo deležni čeprav tega veliko ljudi sploh ne ve. Finančna integracija pa tudi povečuje tudi zmožnost vsaki državi višjo gospodarsko rast. Kar pomeni, da bolj ko so države povezane med seboj, višji  bruto domači proizvod (BDP) lahko vsaka doseže. Za enkrat torej Euro zagotovo ostaja v Evropi.

Obupani gostinci

No in če so se ob uvedbi Eura trgovci razveselili in se po tiho smejali, ko so cene svojih napitkov zviševali tudi do 30%, se zdaj tresejo od razburjenja ob uvedbi protikadilskega  zakona. No, morda je res nekoliko nenavaden pogled na kadilce, ki stojijo pri nekaj stopinjah nad ničlo pred gostinskimi lokali, a vseeno to ni edini razlog za manjši obisk v lokalih. Morda bi morali biti malo bolj konkurenčni kot so sedaj in cene spustiti na raven izpred enega leta pred uvedbo Eura in obisk v njihovem lokalu  bi se zagotovo nekoliko povečal.  Njihovemu izpadu prihodkom namreč veliko pripomorejo tudi nekadilci in ne samo kadilci.  Prav , neverjetno je da sem pred nekaj dnevi za sadni čaj z medom in limono plačal 2 EUR (480SIT)!? Lansko leto pa sem za tak čaj plačal 300 tolarjev. Zelo zgrešeno.

Predrag Rajčič, dipl. ekonom

Denar je sveta vladar. To je danes objektivno dejstvo, ki se mu ni moč izogniti. Četudi nam denar, seveda ne in tudi ne sme pomeni vsega, je kljub temu nek pogoj brez katerega ne gre niti v svetu, prav tako pa tudi ne gre za slehernega študenta.
 
Zaradi tega je smiselno nekaj pozornosti nameniti finančnemu opismenjevanju. Čeprav za enkrat ne vidimo nobene potrebe po varčevanju, ker nam štipendija, milostno naklonjena žepnina staršev ali težko prigarani denar zadošča za kritje trenutnih potreb. Pa vendar je nujno razmišljati dolgoročno – denar za avto, lastno stanovanje, družino in nenazadnje, čeprav se sliši morda čudno, denar za pokojnino (državnim pokojninam se namreč slabo piše – vse manj je namreč zaposlenih, katerim se od bruto plače precejšen del nameni za financiranje pokojninskih skladov, iz katerih se financirajo državne pokojnine). Tveganju, da bi ostali brez pokojnine v jeseni življenja se lahko izognemo tako, da za financiranje poskrbimo kar sami. Največ lahko v ta namen storimo z varčevanjem. Zato smo se vam odločili predstaviti nekaj oblik varčevanja.
Teh nam je sicer na voljo kar precej.
Najbolj poznano je t.i. varčevanje v nogavici, kar pomeni, da denar hranimo kar pri sebi. To nam daje občutek finančne varnosti, dostopnosti denarja pa tudi stalne vrednosti le-tega (predvsem v smislu, da je vedno na njem zapisana enaka številka). Prav zadnji pa je žal varljiv (številka se sicer praviloma ne spreminja, spreminja pa se vrednost denarja), saj nam pri tem lahko in zelo verjetno ponagaja inflacija – ta povzroči, da je naš denar  vreden vedno manj.
Druga možnost so banke. Banke nam jamčijo izplačilo sredstev na računih, ki jih imamo pri njih odprte in kamor se stekajo naši prihodki. Vendar pa se denar, shranjen na tekočih računih, ne plemeniti. Če smo se pripravljeni denarju odreči za daljši, čas npr. za pol leta, leto, nam banka ponudi možnost vezave denarnih vlog. To pomeni, da se za ta čas odrečemo razpolaganju z denarjem, banka pa nam izplača nekoliko višje obresti.
Poleg banke se lahko danes poslužujemo še vzajemnih skladov.
To so družbe, v katerih so zaposleni finančni strokovnjaki, ki investirajo denar naložbenika. Investicijska področja vzajemnih skladov so različna, od njih je odvisna tudi višina dobička in gotovost izplačila.
Bolj tvegane naložbe so na primer v sklade, kjer se večinoma investira v delnice – obstaja možnost visokih donosov, ki pa niso zagotovljeni. Vse je odvisno od stanja na borzi. Manj tvegane so naložbe v vzajemne sklade, ki investirajo večinoma usmerjen v obveznice. Obveznica je vrednostni papir, ki ga izda npr. država in jamči izplačilo fiksne obrestne mere, opredeljene z obveznico. Razlika med obveznicami in delnicami je torej v tem, da pri delnicah donos ni vnaprej opredeljen niti zajamčen in da imajo lastniki delnic pravico do udeležbe pri dobičku podjetja. Udeležbe pri dobičku podjetja pa ni pri vzajemnih skladih, ampak le pri samostojnem lastništvu delnic. Finančni strokovnjaki pa seveda za svoje usluge tudi nekaj zaračunajo, in sicer predvsem letno upravljavsko provizijo, prav tako pa moramo mi upoštevati tudi strošek vstopne provizije. Potrebno pa se je zavedati, da tveganje, da bi dobili manj denarja, vedno obstaja in sicer je pri vzajemnih večje kot pri banki. Zato se pred vplačilom v vzajemni sklad posvetujte o možnostih in tveganjih s finančnim strokovnjakom.
Naslednja možnost je samostojno ukvarjanje z delnicami, obveznicami. Priporočljivo je za tiste, ki imajo več denarja, več časa ter nekaj izkušenj
Obstajajo še t.i. fondpolice, tj. kombinacija življenjskega zavarovanja z varčevanjem v vzajemnih skladih. Denar se vplačuje v fond določeno dobo, npr. 30 let, po preteku te dobe pa zavarovanec prejema rento do konca življenja. Fondpolica ima tudi funkcije klasičnega zavarovanja, saj nam ob poškodbah pripada določena vsota.
Zelo pomembna pa je nenazadnje t.i. razpršenost premoženja.
S pregovorom ,ne stavi vse na enega konja’ jo lahko slikovito ponazorimo, pomeni pa to, da je večja možnost za večji dobiček (oz. na drugi strani za manjšo izgubo), če imamo naše prihranke investirane na več mestih.
Že v študentskih letih je torej pomembno razmišljati o varčevanju, pa naj bo za neko dobrino, nepremičnino ali pokojnino.
S tem člankom sicer niso bile izčrpane vse možnosti varčevanja, upamo pa, da vas bo vzpodbudil k razmišljanju o odgovornem načrtovanju vaše prihodnosti.

Blaž Božnar

Študentje, katerim običajne študijske obveznosti ne predstavljajo zadostnega izziva, ampak si želijo dodatnih znanj s svojega študijskega področja, imajo na lepem številu slovenskih fakultet možnost, da se preizkusijo na različnih strokovnih tekmovanjih. Malo smo se razgledali in našli podatke o zavidljivih rezultatih slovenskih študentov tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu. Tu je nekaj primerov …

Strmenje k novi, morda celo mednarodni izkušnji, novim poznanstvom in predvsem novim veščinam seveda ni dovolj za realizacijo končnega uspeha. Sanjski izid se zgodi samo ob pripravljenosti na trdo delo, ki v obdobju priprav na tekmovanje zahteva prekomerno žrtev in pogosto skoraj neomejene količine časa. Naučiti se je treba dobro funkcionirati znotraj ekipe in razviti občutek odgovornosti do skupine. Toda ob zavzetem delu se vložek večkratno povrne; deloma z doseženim uspehom, večinoma pa z vsem ostalim, kar taka izkušnja potegne za seboj; od okrepljene samozavesti in novih prijateljstev, pa do boljših zgledov za kakšno res odlično službo. Zdi se, da se tega slovenski študentje še kako zavedajo …

Če s ponazoritvami študentske težnje po odličnosti začnemo na Univerzi v Ljubljani (UL), nam najprej pade v oči izjemen uspeh, ki ga je slovenska ekipa UL in Kemijskega inštituta, sestavljena iz osmih študentov 3. in 4. letnika dodiplomskih programov Mikrobiologije, Fizike in Biokemije, ob pomoči tri raziskovalk iz Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta, dosegla na mednarodnem tekmovanju iGEM iz sintezne biologije. Med kar 37 ekipami iz vsega sveta, so na Massachusetts Institute of Technology (MIT) s svojim projektom lani zasedli prvo mesto in tako prehiteli udeležence iz univerz, kot so Harvard, Berkeley, Imperial College, Cambridge, Princeton. Zmage niso pričakovali, saj so na tekmovanju sodelovali prvič, veseli pa so bili tudi treh nagrad. Za dokumentiranje projekta so osvojili tretje mesto, za biološki sistem in za meritve in karakterizacijo genetskih elementov pa dve drugi mesti. Njihovo laboratorijsko delo je trajalo pet mesecev.

Tudi na Pravni fakulteti UL so aktivni, sodelujejo na kar osmih študentskih pravniških tekmovanjih ali tako imenovanih “moot court”-ih. Gre za nastopanje v simulacijah postopkov pred sodniki, kjer se študentje urijo v argumentiranju fiktivnih pravnih primerov. Tekmujejo na področjih mednarodnega javnega prava (Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition, Telders International Law Moot Court Competition), mednarodnega humanitarnega prava (Regional Friedrich Born Moot Court Competition), mednarodnega azilnega prava (Annual International Asylum Law Moot Court Competition), mednarodnega gospodarskega in arbitražnega prava (The Annual Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot Court Competition), prava Evropske Unije (European Law Moot Court Competition (ELMC), Central and East European Moot Court Competition) ter prava človekovih pravic (Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin). Velik poudarek je na sposobnosti javnega nastopanja, retoriki, logičnem mišljenju in prepričljivi argumentaciji stališč. Tekoče obvladovanje angleščine oziroma francoščine je zaželeno oziroma za govorce celo nujno. Telders tekmovanja se fakulteta letos udeležuje prvič, na vseh ostalih pa so njeni študentje v preteklih letih nanizali število zelo solidnih, celo odličnih uvrstitev.

Tekmovalni duh pa ni zajel samo naravoslovcev in družboslovcev, pač pa tudi umetnike. Študentje Akademije za glasbe se, po besedah njenega dekana, red.prof. mag. Pavla Mihelčiča, udeležujejo mnogih evropskih in tudi zunajevropskih tekmovanj: “Tekmovanje je narava dela študentov, ki se ukvarjajo z umetnostjo – bodisi kot reproduktivci, bodisi kot ustvarjalci ali kot znanstveniki – teoretiki. Tekmujejo predvsem za uvrstitve v zasedbe najboljših orkestrov, npr. “Mladinski orkester Gustav Mahler”, Simfonični orkester Evropske unije itd. Letos se je Simfonični orkester uvrstil med tekmovalce festivala “Young Euro Classic” v Berlinu, kjer je leta 2004 Nina Šenk osvojila edino razpisano nagrado za najboljšo skladbo festivala. Naši študenti so se uvrstili tudi v mednarodni sestav (simfonični orkester) ANIMATO (sedež v Švici), lani so sodelovali v mednarodnem projektu “Drava – Drava” itd.”

Zdaj pa še skok v Novo Gorico, Maribor in na Obalo. Aprila letos sta študenta mlade, komaj dveletne Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici z Evropskega tekmovanja v znanju vinogradništva in vinarstva iz Španije prinesla dve srebrni plaketi, za drugi mesti v kategorijah “najboljši evropski team” in “Special Award Spain”. Južni Primorci so se pred slabim mesecem na Univerzitetnem programerskem maratonu (UPM) z eno ekipo uvrstili na regijsko prvenstvo International Computer Programming Championship (ICPC), ki bo v Pragi. V programiranju pa so še prav posebej izvrstni Mariborčani. Študentje mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in matematiko (FERI) so se uvrstili v finale prestižnega svetovnega študentskega tekmovanja Imagine Cup 2007, pod okriljem Microsofta, na katerem je sodelovalo skupno več kot 100.000 tekmovalcev iz 100 držav, in ki je potekalo avgusta v korejskem Seoulu.

Toliko za spodbudo in navdih – zdaj pa le zavihaj rokave tudi ti, novim zmagam naproti!

Martina Srblin

Malo je študentov, ki jim študij teče tako gladko, da nikoli ne potrebujejo nasveta, napotka ali dodatne razlage. Pomoč pač ni nikoli odveč, še zlasti, če je “institucionalizirana” v podobi tutorjev, na katere se lahko zaneseš tako v strokovnem kot tudi v organizacijskem smislu. Pravzaprav je že zavest, da ti bo nekdo gotovo pomagal iz študijskih (in drugih študentskih) zagat, če ne boš zmogel sam, zlata vredna. In odločitev Univerze v Ljubljani, da tutorstvo podrobneje uredi, še toliko bolj pohvalna.

Poenotenje raznolikih praks članic UL
Strategija Univerze v Ljubljani (UL) 2006 – 2009 je predvidela oblikovanje usklajenega tutorskega pristopa, s katerim bodo članice lažje vključevale novince v študij in univerzitetno življenje ter jim pomagale pri razreševanju študijskih in življenjskih problemov tekom študija. Analiza tutorstva na članicah UL je namreč pokazala veliko raznolikost praks, ki jih ta dokument poskuša poenotiti in nadgraditi. Pri tem so trije ključni elementi na katerih sloni celoten tutorski sistem, tutorji sami, njihovo področje dela ter študentje (ciljne skupine). V njem igrajo svojo vlogo študentje, tutorji učitelji, tutorji študentje, koordinatorji tutorjev učiteljev, koordinatorji tutorjev študentov, zbor tutorjev, prodekani članic UL za študijske/študentske zadeve, koordinator tutorstva na UL in prorektor UL.

Učiteljsko tutorstvo za celovito podporo študiju
Namen učiteljskega tutorstva, ki se začne uvajati v letošnjem študijskem letu oziroma najkasneje v študijskem letu 2009/2010, je nudenje celovite podpore študentom skozi študijsko pot; usmerjanje študentov pri oblikovanju izbirnega dela predmetnika, prakse, smeri in oblik študija; spodbujanje študentov za pridobivanje dodatnega obštudijskega znanja; svetovanje študentom pri morebitnem nadaljevanju študiju doma in v tujini; informiranje študentov o možnih poklicnih poteh po zaključku študija, ter pravočasno usmerjanje študentov na ustrezne strokovne svetovalne službe. Tutorjem učiteljem referat za študentske zadeve dodeli študente ob vpisu v prvi letnik študija, izjemoma ob vpisu v drugi letnik. Tutor učitelj ima največ 30 študentov, vodi pa jih skozi celoten študijski program. Pri tem ima tutor učitelj v svoji skupini študentov študente, ki so v različnih letnikih študija. Prvo tutorsko uro za tekoče študijsko leto izvede najkasneje do 15. oktobra, za izvedbo individualne tutorske ure pa mora biti tutor učitelj študentu na razpolago najmanj pol ure. Določeno je tudi, da mora tutor učitelj vsakemu dodeljenemu študentu v enem študijskem letu ponuditi tri srečanja, od tega vsaj dva termina, namenjena individualnemu pogovoru, ki sta za študenta obvezujoča. Zamenjavo tutorja učitelja pa je možno opraviti največ enkrat v študijskem letu, če študent ali tutor ugotovita, da medsebojno sodelovanje ni mogoče.

Uvajalno študentsko tutorstvo za študente novince
Namen tega uvajalnega tutorstva je olajšanje študija študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem okolju in na novi težavnostni stopnji izobraževanja. Tutor študent je “komunikativen, sproščen in razumevajoč” študent katerega od višjih letnikov, ki ga po predhodnem javno objavljenem razpisu imenuje Senat članice UL na predlog Komisije ali Pomočnika za tutorstvo (odvisno od velikosti članice). Običajno ima do 30 študentov, nikakor pa ne več kot 50. Izvaja kontaktne tutorske ure, komunicira s svojimi študenti tudi po elektronski pošti in se udeležuje izobraževanj za tutorje. Za svoje delo je lahko nagrajen s 3 ECTS točkami v okviru obštudijskih dejavnosti ali opravljanja obvezne prakse, dobi pa tudi potrdilo o tutorskem delu. Opravljanje tutorskega dela se vpiše v prilogo k diplomi, tutor študent pa je lahko glede na politiko posamezne članice UL še kako drugače nagrajen.

Koordinatorji tutorjev učiteljev in tutorjev študentov
Koordinatorji tutorjev vodijo sestanke tutorjev, jim svetujejo in nudijo (ob)študijske informacije, urejajo spletni forum tutorjev na članici, skrbijo za izvajanje letnega delovnega načrta tutorstva in v sodelovanju s Komisijo oziroma Pomočnikom za tutorstvo sestavljajo letna poročila o tutorstvu. Enkrat letno UL za koordinatorje tutorjev študentov organizira obvezno izobraževanje. Vsebine tega usposabljanja vključujejo izobraževalne teme kot so: komunikacija, delo v skupini, spoprijemanje s stresom, upravljanje s časom, študijske strategije, reševanje konfliktov, vodenje skupine, ter informativne vsebine kot so: poznavanje pravic in dolžnosti študenta, delovanje fakultetnih in univerzitetnih organov, študentske organizacije in njihove storitve za študente.

Dodatne oblike tutorstva
Članice UL bodo lahko zagotovile svojim študentom tudi druge oblike tutorstva, na primer predmetno študentsko tutorstvo, tutorstvo za študente s posebnimi potrebami (z določenima odgovornima osebama iz vrst uslužbencev in študentov za reševanje vseh morebitnih težav teh študentov), in študentsko tutorstvo za tuje študente.

Martina Srblin

V Centru za svetovanje in razvoj študentov (CERŠ) na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so prvi v Sloveniji uvedli v tujini uveljavljeno prakso zgodnjega povezovanja študentov in delodajalcev ter kadrovanja na fakulteti, in si za to pridobili tudi koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Bodočim ekonomistim tako že med študijem olajšajo navezovanje stikov z delodajalci in pridobivanje strokovnih praks tako doma kot v tujini, pa tudi sicer jih opremijo s številnimi informacijami, ki so ključnega pomena za začrtanje prave in uspešne poklicne poti …

Osnovni namen kariernega centra je “pomagati študentom pri študiju, načrtovanju kariere in osebnem razvoju, da si bodo kot diplomanti lažje utrli pot v poslovni svet”, kakor pojasnjujejo njegove spletne strani. Tako center organizira različne delavnice in predavanja ter dogodke, ki študentom omogočajo povezovanje s potencialnimi delodajalci, omogoča vnos življenjepisa prek uporabniških strani CERŠ, nudi pomoč pri načrtovanju poklicne poti in svetovanje, skrbi za obveščanje o prostih delovnih mestih, razpisih, dogodkih in novostih na trgu dela po elektronski pošti, internetu ali v sporočilnih predalčkih, in vzdržuje različne oblike sodelovanja z delodajalci.

Jana Pucelj nam je povedala, da je zanimanje študentov za aktivnosti kariernega centra veliko, največ pa se poslužujejo dodatnih usposabljanj, ki jih organizirajo ter iskanja prakse oziroma zaposlitve preko objav prostih delovnih mest s strani delodajalcev o interesu bodočih ekonomistov za delovanje centra pričajo tudi številke … “Študente tudi tedensko obveščamo o dogodkih in aktivnostih, ki se dogajajo na fakulteti oziroma so v navezi z njihovim študijem. V bazi imamo tako že preko 11.500 uporabnikov, od katerih jih preko 5.000 želi prejemati novice in zaposlitvene oglase preko elektronske pošte, preko 3.000 študentov je v bazo vneslo svoj življenjepis, preko 600 pa jih letno obišče delavnice, ki jih organiziramo,” je pojasnila Pucljeva.

Na področju posredovanja dela karierni center z delodajalci sodeluje že peto leto, ves ta čas pa je po besedah Pucljeve sodelovanje naraščalo tako po obsegu kot po vsebini: “Ker so bili s storitvijo posredovanja in odzivom študentov zadovoljni, so v tem času mnogi med njimi postali tudi naši stalni naročniki. Posledično seveda kar nekaj študentov prek nas najde zaposlitev, študentsko delo ali strokovno prakso. V letu 2006 smo tako posredovali približno 160 ponudb delodajalcev. Vsako leto pa organiziramo tudi individualne predstavitve delodajalcev in zaposlitveni sejem Delo mene išče, kjer podjetja predstavijo zaposlitvene priložnosti in razvoj kariere pri njih.”

CERŠ je torej zgledni primer učinkovite podpore študentom pri vključevanju v svet dela, in podobnih centrov bi bili gotovo veseli tudi na drugih fakultetah. Študentom Univerze v Ljubljani pa se menda obeta kar univerzitetni karierni center …

Martina Srblin

Praznični december je razposajen čas, čas druženja, bučnega poslavljanja od starega leta in nazdravljanje novemu … In je čas uporabe pirotehničnih izdelkov, pogostejših zabav in morda tudi povečane nevarnosti, da kdo za volan sede ne ravno najbolj trezen. Žal so lahko posledice ne le finančno obremenjujoče, ampak naravnost tragične. Preverili smo, kaj na vse to pravijo statistika slovenske policije in relevantni pravni predpisi …

Pirotehnični izdelki – od 26. decembra do 2. januarja
Zakon o eksplozivih pirotehnične izdelke uvršča med eksplozive in jih opredeljuje kot izdelke, ki vsebujejo pirotehnično zmes in so razvrščeni v razrede I, II, III, IV ter T1 in T2, pri čemer so pirotehnične zmesi snovi, katerih osnovni namen je, da pri izgorevanju dosegajo svetlobni, toplotni, dimni ali zvočni učinek. Določba 36. člena pravi, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavnih učinek je pok, dovoljena v času od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa med 26. decembrom in 2. januarjem. Kdor jih uporablja zunaj tega obdobja ali jih uporablja v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, ali navedene pirotehnične izdelke uporablja v nasprotju z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanja učinka, ali če jih uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi ali če pirotehnične izdelke preprodaja, se za prekršek kaznuje z globo 417,29 € do 1251,88 €. Poudariti pa velja tudi, da lahko ognjemete s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV izvajajo le strokovno usposobljene osebe s certifikatom usposobljenosti, ki poznajo tehniko in tehnologijo izvedbe, možne nevarnosti in varnostne ukrepe, v skladu s Pravilnikom o izvajanju ognjemetov.

V letu 2005 so policisti ugotovili 154 kršitev s področja pirotehničnih izdelkov, lani kar 248. Nuška Tavčar z Generalne policijske uprave je pojasnila, da lahko “61-odstotni porast števila kršitev predpisov s področja pirotehničnih izdelkov v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 pripišemo večji aktivnosti policijskih enot, ki več pozornosti namenjajo najbolj aktualni varnostni problematiki v svojem okolju v tem času, ter usklajenemu delu z inšpekcijskimi službami (Tržnim inšpektoratom RS, Inšpektoratom RS za notranje zadeve).” Na policiji se zavedajo, da samo z represijo ni možno izboljšati situacije, zato tudi posvečajo izjemno veliko pozornost preventivnemu delu, ki pa seveda učinkuje na dolgi rok, je še dodala Tavčarjeva. Morda se bodo potem nekoliko popravili tudi statistični podatki. S pirotehničnimi izdelki se je denimo lani poškodovalo 23 oseb, leta 2005 pa 16, od tega 12 otrok, leto pred tem “le” 7. Premoženje (avtomobili, poštni nabiralniki, oblačila itd.) so bili v letu 2006 poškodovani v 77ih primerih, leto prej v 68ih. Policisti pa so zasegli 158.968 pirotehničnih izdelkov, največ na državni meji, kar je za kar 81 odstotkov več, kot je bilo zaseženo leta 2005 (87.820).

Sogovornica nam je zagotovila, da bo “policija tudi letos nadaljevala z izvedbo projekta “Bodi zvezda, ne meči petard”, ki ga že od leta 2002 pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Inštitutom RS za varovanje zdravja in je usmerjen v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov.”

Prometne nesreče – od prekrška do kaznivega dejanja
Prav tako policija po besedah Tavčarjeve vseskozi izvaja številne aktivnosti za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, pa tudi mamil in psihoaktivnih snovi. Sicer pa o kazenskih točkah v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja ter prepovedi vožnje motornega vozila govori že Zakon o prekrških, v 22. in 23. členu, natančneje pa so te sankcije določene v Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki tudi podrobno navaja posamezne kršitve. Tako se denimo vozniku, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk (8. odstavek 135. člena ZVCP).

Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odločbo prekrškovnega organa doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pa sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Enako se zgodi vozniku začetniku, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk (3. in 4. odst. 235. člena ZVCP). O prepovedi nadaljevanja vožnje in začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa odloči že policist, če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo.

Ravnanje, ki privede do prometne nesreče, pa ima lahko znake ne le prekrška, ampak tudi kaznivega dejanja. Tako Kazenski zakonik v 325. členu opredeljuje kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in pravi, da se udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, kaznuje z denarno kaznijo ali za zaporom do treh let. Če pa ima njegovo dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.

Martina Srblin

Predstavljamo dr. Rada Bohinca – pravnika, predavatelja na različnih fakultetah, dvakratnega ministra, saksofonista, odličnega tenisača, navdušenega jadralca in po novem – rektorja Univerze na Primorskem…

Katere prednostne naloge ste si zastavili za začetno obdobje svojega rektorskega mandata? Kakšna je Vaša vizija razvoja Univerze na Primorskem?
Največ pozornosti na začetku posvečamo finančni sanaciji, kadrovanju novega vodstva (prorektorji) in ureditvi odprtih vprašanj med članicami in univerzo, kot je na primer model financiranja rektorata. Pregledali bomo tudi statut univerze, sistemizacijo in druge akte. Sledili bodo tudi nekateri novi organizacijski prijemi, kot skupni informacijski podsistemi, bolj racionalna organizacija in seveda investicije v prostore in opremo. Vzporedno bomo pripravili program Univerze na Primorskem (UP) za leto 2008 ter razvijali nove študijske in raziskovalne programe. Pri vsem si želim aktivnega sodelovanja s študenti.

Ali se za naslednje študijsko leto, torej 2008/2009 obetajo kaki novi študijski programi? Morda celo še kakšna nova fakulteta?
Na dodiplomskem študiju bosta v letu 2008/09 dva nova univerzitetna programa 1. stopnje in sicer Medijski študiji in Biodiverziteta. Če bo uspešno zaključen postopek akreditacije, bosta razpisana tudi programa Sredozemsko kmetijstvo in Turizem. Razpis slednjega je vezan na preoblikovanje Turistice v fakulteto, ki je v sklepni fazi.

Razpis za podiplomski študij 2008/09 bo sprejet konec marca. Novost bodo novi magistrski programi 2. stopnje Zdravstvena nega, Sredozemsko kmetijstvo, Varstvo narave in Medijski študiji. Programi so še v postopku akreditacije, a načrtujemo, da bo postopek zaključen v kratkem. V postopku akreditacije na ravni univerze je doktorski program Slovenistika. Omeniti velja še prvi skupni doktorski program Fakultete za humanistične študije (FHŠ), ki ga pripravljajo s tremi tujimi univerzami (Bologna, Graz in Sofia). V pripravi je tudi interdisciplinarni enovit magistrski program Pedagoške fakultete (PEF) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) z naslovom Matematika in računalništvo.

Na spletni strani UP bomo decembra objavili Katalog študijskih programov, v katerem bodo  podatki o vseh študijskih programih, tudi novih, pravkar akreditiranih. Visoka šola za zdravstvo Izola (VŠZI) je najavila preoblikovanje v fakulteto. FHŠ načrtuje širitev na področje umetnosti. Oblikovali naj bi prvi program s področja umetnosti in sicer Uprizoritvene študije in kreativno pisanje.

Znano je, da finančno stanje univerze v zadnjem času ni bilo ravno rožnato. So se sedaj zadeve uredile, ste že vzpostavili dialog z ministrico Kucler-Dolinarjevo oziroma našli nove vire financiranja?
S tem vprašanjem se kot rečeno pospešeno ukvarjamo. Nova je informacija, da smo del dolga, ki je nastal pri naložbi Armerija-Foresterija in novogradnja FHŠ poravnali v preteklih dneh. Finančni minister je namreč podpisal poroštveno pogodbo z Banko Koper za črpanje dela posojila na podlagi zakona o poroštvu. Srečal sem se tudi že z ministrico, gospo Mojco Kucler Dolinar, ki je obljubila podporo pri reševanju razmer.

Na kakšen način (konkretno) boste skrbeli za nadaljnje dvigovanje kakovosti UP?
Kakovostno in evropsko primerljivo izobraževanje in raziskovanje je cilj, ki ga postavljam na prvo mesto. Uresničiti ga bo moč le z nadaljevanjem pospešenega vključevanja univerze na Primorskem v mednarodne akademske in raziskovalne mreže, z odličnostjo in vse širšo mednarodno prepoznavnostjo. Temelji za to so že postavljeni. Univerza je sklenila že čez 20 dvostranskih meduniverzitetnih sporazumov. Vse več je dvostranske izmenjave učiteljev in mobilnosti študentov. Ključna za dvig na evropski in svetovni lestvici kakovosti je zavzetost vsakega pripadnika akademske skupnosti za vključevanje v evropske in druge mednarodne študijske in raziskovalne programe in nenazadnje njegova pripadnost mladi, a prožni in hitro razvijajoči univerzi, ki dejavno povezuje in združuje raziskovalna in pedagoška jedra, ki delujejo v tem prostoru.

Za konec pa še o projektu “Univerzitetna Knjižnica” – kdaj jo lahko študentje pričakujejo, kje se bo nahajala in kako bo pravzaprav vse skupaj izgledalo?
Tudi ta projekt sodi med pomembne razvojne naloge UP. Pomanjkanje zasilno rešujemo s  knjižnicami ali arhivom posameznih članic. Bolj pereča prostorska stiska ali če pretiravam, “brezdomstvo” FAMNIT, Fakultete za management (FM) in PEF, veliko pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti za študente in zapleteno reševanje investicij Armerija in Foresterija so v tem trenutku prednostne naloge univerze. Aktivnosti za univerzitetno knjižnico zato le začasno mirujejo. No, računam, da jih bomo znova zagnali že v kratkem. Pri tem si obetamo tudi pomoči Mestne občine Koper s katero želimo priti do ustreznega objekta v središču mesta. Če v Kopru ne bomo mogli najti ustreznih rešitev za prostore FM, PEF in za gradnjo študentskega doma, bomo morali pretehtati možnost, da gremo s temi programi in tudi s knjižnico v kampus Izola. Tam naj bi sicer domoval najprej Center mediteranskih kultur in FAMNIT.

Martina Srblin

V Evropi je pri izbiri univerzitetnih profesorjev edini kriterij njihova znanstvena kompetentnost, politično-verska podobnost že zdavnaj ni pomembna. Avtonomija Univerze mora biti spoštovana, Univerza pa ima moralno in zakonsko obvezo v nastavnem procesu ostati apolitična. Kdo torej zlorablja položaj v zgodbi Lukšič?

Sredi oktobra, takoj po prvem volilnem krogu predsedniških volitev, je v javnost prišla novica, da je profesor Fakultete za družbene vede (FDV), dr. Igor Lukšič, naložil študentom, da se na dan volitev in s tem tudi dan volilnega molka udeležijo verskih obredov in v svojem študentskem poročilu zapišejo vtise, koliko so le-ti bili politično obarvani.

Absolventu mariborske Teološke fakultete Petru Peterki, študentu gradbeništva Primožu Rezaru in profesorju zgodovine Juriju Emeršiču se je ta naloga zdela sporna in celo sramotna, zato so sprožili peticijo, v kateri so s 300 podpisnikov zahtevali, naj profesor Lukšič odstopi takoj z mesta predavatelja na FDV-ju, kot tudi s politične funkcije podpredsednika Socialnih Demokratov. Lukšiča so namreč obtožili zlorabe študentov za vohunstvo, ki naj bi bilo primerljivo s tistim, ki ga je opravljala komunistična oblast v nekdanji Jugoslaviji.

Sprva se je zdelo, da gre le za predvolilno igro pred drugim krogom predsedniških volitev in se Univerza zaradi tega ni preveč ozirala na njihove zahteve. Tudi študentje FDV-ja so začeli zbirati podpise podpore svojemu profesorju, vendar so pri cifri od 800 podpisnikov počasi odnehali, ker se je zdelo, da se bo z volitvami tudi afera Lukšič polegla. Po vsej verjetnosti bi tudi tako bilo, če ne bi v medijih zadeva tako močno odjeknila, da je po volitvah ni bilo moč pozabiti. V prvih dneh decembra so se pobudniki peticije spet oglasili, tokrat le z eno zahtevo, da Univerza odstavi profesorja z mesta predavatelja zaradi zlorabe položaja v politične namene.

Po drugi strani Fakulteta za družbene vede in celotna Univerza menita, da so obtožbe proti Lukšiču neutemeljene, politične in rezultat elementarnega nepoznavanja metod znanstvenega raziskovanja. “Fakulteta za družbene vede kot članica Univerze v Ljubljani je zavezana znanstvenim in strokovnim pravilom ter uporabi relevantnih metodologij v pedagoškem in raziskovalnem delu. Prav zato ne pristaja na uporabo političnih in nestrokovnih argumentov, ko želijo politiki ali verske skupnosti omejevati in prepovedovati posamezne znanstvene ali pedagoške metode,” je pojasnil dekan FDV-ja, Antona Grizold, v svoji izjavi za javnost.

Naloga se po besedah dr. Lukšiča izvaja že od leta 1998. Zakaj je potem šele zdaj cerkev reagirala, če meni, da so s tem kršene njene pravice? Ali je res v tej nalogi toliko spornega, da se v času, ko ne želimo obremenjevati Evropo z lokalnim umazanim perilom, vendarle podpisniki peticije odločajo končno sodbo prepustiti prav Svetu Evrope?

Kot so naši priznani znanstveniki in profesorji ljubljanske Univerze, večkrat poudarili je opazovanje z udeležbo ena znanstveno priznanih metod v družboslovnem raziskovanju. Študentom je bilo le naloženo, da jo uporabijo tudi v praksi. Moč je vendarle dvomiti, da je s tem profesor lahko užalil verska prepričanja posameznih, denimo vernih študentov, toda ali je res šlo za kršitev človekovih pravic, kakor je komisija za peticije in človekove pravice Državnega zbora presodila?

Študij politologije naj bi bil namenjen študentom, ki so se kljub svojim morebitnim bodisi verskim, nacionalnim ali kakršnimkoli drugim prepričanjem tekom študija, pripravljeni naučiti kritičnega in objektivnega opazovanja družbe in političnih dejavnikov v njej. Razen učenja zgodovinskih in teoretičnih dejstev, moderen študij v celem svetu je vedno več zasnovan na praktičnem delu, ki je v bližnji preteklosti na naših univerzah bilo močno zapostavljeno. Fakulteta za družbene vede ga je z bolonjsko prenovo v študijski program uvedla veliko več in to bi ji moralo biti le v pohvalo. Opazovanje političnih dogodkov, torej v tem primeru volilnega vzdušja, je za študenta politologije le ena oblika prakse in nič več.

Razumeti gre, da je 50-letno zatiranje od strani komunističnih oblasti v prejšnjem sistemu ostalo cerkvi močno v spominu in da se ona boji kakršnegakoli preverjanja svojega delovanja. Poleg tega so cerkvene inštitucije na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in v večini drugih držav vzhodne Evrope po padcu komunističnega režima na nek način dobile zadoščanje, saj so danes že toliko močne, da lahko krojijo politiko in svobodno vplivajo na javno mnenje in družbena dogajanja. Slovenija pa je ostala imuna na ta reverzibilen proces tudi zato, ker je rimskokatoliška cerkev v Sloveniji doživela precej manjši pregon kot v ostalih vzhodnih državah.

Prepovedati preučevanje politike študentom politologije bi bilo isto tako nesmiselno, kot prepovedati preučevanje vere študentom teologije. Konec koncev je študij politologije političen precej manj kot je študij teologije verski naravnan. Na Univerzi ni dovoljena politična indoktrinacija študentov prav tako kot ni dovoljena verska. Ali je profesor Univerze lahko tudi aktiven politik? Prav tako kot je duhovnik lahko profesor. Razlike pravzaprav ni.

Ob tem pa ne moremo zanikati niti dejstva, da z nalogo dr. Lukšič ni kršil zakona. Zakon o varovanju osebnih podatkov je spoštovan, saj osebnih podatkov v raziskavi niso omenjali. Tudi vohunjenja ni bilo. Obredov se študentje niso udeleževali na skrivaj. Na javnih dogodkih je namreč udeležba vsakomur dovoljena. Profesor se niti za politično pristranskost in politizacijo univerze ne more obtožiti. Zaradi izraženega mnenja v spornem študentskem poročilu, ki bi nasprotovalo Lukšičevem ni znano, da je kdorkoli dobili manjšo ali nezadostno oceno.
Glede na to, da živimo v ustavno sekularizirani državi, morebitno politično delovanje na verskem obredu, pa še na dan volilnega molka, bi moralo predstavljati neprimerno večji prekršek, kot naivno opazovanje študenta prvega letnika, ki opravlja svojo študijsko nalogo ali pa profesorja, ki mu je v namen študijskega procesa nalaga. Vsekakor je pa takšno dejanje politično, s tem tudi predmet študija politologije. Konec koncev je dandanes vprašanje odnosa države in cerkve pereče v celem svetu.