Bolonjska reforma se letos uvaja v celoti

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
In the Classroom Multi Ethnic Students Listening to a Lecturer and Writing in Notebooks. Smart Young People Study at the College.
Foto: gorodenkoff iz iStock

Kljub obilici informacij so študenti še zmeraj precej »zmedeni«. Čeprav je informacij, vezanih na temo, veliko, ostaja še veliko vprašanj nejasnih. Bistvo bolonjskega procesa naj bi bila posodobitev in učinkovitost študija, uskladitev evropskih sistemov, mobilnost in medsebojno priznavanje diplom.

Bolonjska deklaracija
Predstavniki ministrstev za visoko šolstvo iz 29 držav, med drugim tudi Slovenije, so junija 1999 v Bologni podpisali t. i. Bolonjsko deklaracijo, v kateri so določili smernice razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Države podpisnice so si s tem zadale cilj, da bodo ob polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgradili odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.
Gre za dokument na dveh straneh, ki je prvotno vključeval šest ciljev, danes pa jih šteje že deset. Za uresničitev so v prvi vrsti odgovorni ministri, ki so morali poskrbeti za zakonsko podlago. O uresničevanju vsaki dve leti poročajo na bolonjski ministrski konferenci, kjer ocenjujejo tudi napredek. Bolonjski proces je tako začetek skupnega evropskega visokega šolstva, oblikovanje vsebine študijskih programov pa je v celoti prepuščeno univerzam.

Glavni cilji bolonjskega procesa (po Berlinskem komunikeju):
– zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,
– sprejetje dvo- oziroma tristopenjskega sistema študija,
– pospeševanje mobilnosti študentov, akademskega in administrativnega osebja,
– vzpostavitev kreditnega sistema (ECTS) za vrednotenja študijskih obveznosti,
– priznavanje stopenj, sprejem sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj,
– aktivna udeležba visokošolskih zavodov, učiteljev in študentov v bolonjskem procesu in sodelovanje študentov pri upravljanju visokega šolstva,
– pospeševanje evropske dimenzije v visokem šolstvu,
– pospeševanje privlačnosti evropskega visokošolskega prostora,
– vseživljenjsko učenje,
– Evropski visokošolski prostor in Evropski raziskovalni prostor, dva stebra na znanju temelječe družbe.

Nove študijske stopnje
Ena najpomembnejših sprememb v strukturi visokega šolstva je uvedba 3 študijskih stopenj: 3-letna diplomska stopnja, 2-letna magistrska stopnja in 3-letna doktorska stopnja. Nastala je nova vrsta magisterijev, t. i. strokovni magisteriji, ki jih prej v našem visokem šolstvu ni bilo. Študenti poglabljajo znanje iz prve študijske stopnje ter se učijo raziskovalnih metod in pristopov za nadaljnje samostojno raziskovanje. Izjeme k strukturi 3 + 2 + 3 so študijski programi, ki izobražujejo za poklice, regulirane z direktivami Evropske unije, ki so lahko strukturirani drugače. To so študiji, ki izobražujejo za poklice: magister farmacije, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar in odgovorni projektant arhitekture 1, 2. Diplomant dobi direktno naziv magister stroke, v primeru, da študent prekine študij, ne dobi priznane nobene kvalifikacije. Izjema k izjemam je študij medicine, ki v večini evropskih držav traja 6 let. Diplomant po zaključku študija dobi strokovni naziv doktor medicine, ki ni enakovreden znanstvenemu nazivu. Znanstveni naziv temelji na raziskovalnem delu in ne na usposabljanju za stroko. Diplomanti študijev, ki izobražujejo za regulirane poklice ter študenti medicine imajo po diplomi in pred začetkom dela obvezno opraviti prakso ter strokovni izpit.

Krajše študijske stopnje
Nove študijske stopnje naj bi bistveno zmanjšale obremenjenost študentov. Po zaključeni prvi stopnji se lahko študenti odločijo za nadaljevanje študija na drugi stopnji ali pa za zaposlitev pred morebitnim nadaljevanjem izobraževanja. Pomembno je, da si nabirajo delovne izkušnje na svojem strokovnem področju, ne pa ob priložnostnem in pogosto strokovno nezahtevnem delu.

Učni dosežki
Novost je tudi reforma vsebine študijskih programov. Oporne točke pri oblikovanju novega študijskega programa predstavljajo učni dosežki, ki so osnova za zagotavljanje kakovosti. Določijo se za celoten študijski program, posamezen predmet in posamezno predavanje. S tem je omogočen vpogled v cilje posameznega študijskega programa.

Središče izobraževalnega sistema je študent
Ena izmed bistvenih novosti je premik od profesorjevega »inputa« v študij k »outputu«, ki ga študent dobi med študijem. Predmeti naj bi se smiselno povezovali v celote, ki bi omogočali pridobivanje celovitega znanja. Študent lahko izbira predmete v sklopu programa, v katerega je vpisan ali sorodnega študijskega programa, ki se izvaja na isti fakulteti. S tem znanje svoje stroke poglablja. Ima pa tudi možnost izbire predmetov iz drugih študijskih programov izven matične fakultete, s čimer širi znanje še na druga področja. Študentom pri izbiri predmetov lahko svetuje profesor ali svetovalna služba. V ta namen naj bi fakultete imele posebne kadrovske službe oziroma svetovalnice, v katerih bi strokovnjaki dobro poznali tako visokošolski sistem kot tudi trg dela. Univerza v Ljubljani je v ta namen ustanovila Karierni center. Nekatere univerze omogočajo tudi pridobitev t. i. skupne diplome. Gre za primere, kjer dve ali več fakultet podpiše pogodbo za izvajanje skupnega programa.

Kako ocenjujejo bolonjsko reformo na ministrstvu in na ŠOS

Nataša Gerkeš, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Služba za odnose z javnostmi

Kaj menite na splošno o bolonjski reformi, je to sedaj to?
Prepričani smo, da je bolonjska reforma dobra osnova za soočanje z novimi izzivi v spremenjenih razmerah sodobnega sveta. Želimo poudariti tudi, da se bolonjski proces ne imenuje proces po naključju, saj gre za nenehno prilagajanje in razvijanje visokošolskega prostora tako na evropskem kot na nacionalnih nivojih. Prav tako je večkrat zaznati trditve, da se določene odločitve sprejemajo zaradi bolonjskega procesa oziroma da le ta zahteva določene akcije, ki pa niso sprejete pozitivno. Velikokrat so takšne trditve tudi zavajajoče. Bolonjska reforma nam nudi osnovo in ogrodje za doseganje naših ciljev ter za rešitve sodobnim izzivom, še vedno pa je odgovornost vsake države posebej, da oblikuje svoj visokošolski prostor.

Kaj so prednosti šolstva po tej reformi glede na prejšnje stanje?
Prednosti, ki jih prinaša bolonjski proces, so vsekakor primerljivost evropskih visokošolskih sistemov in diplom, večja mobilnost študentov in osebja, lažje priznavanje kvalifikacij in izobraževanja, premik usmerjenosti na študenta, predvsem pa fokus na kakovost visokega šolstva v Evropskem visokošolskem prostoru. Prav tako je to reforma, v kateri sodelujejo prav vsi visokošolski partnerji: tako predstavniki vlad in držav, kot tudi univerz, študentov, zaposlenih, delodajalcev in ostalih organizacij, kot so Svet Evrope in UNESCO, kar omogoča celostno obravnavanje visokega šolstva. Vsi deležniki lahko prispevajo s svojimi pričakovanji in pogledi, kar se jasno odraža v sprejetih politikah in dokumentih.

Zakaj se pojavlja toliko nejasnosti?
Težko je oceniti, do kakšnih nejasnosti pravzaprav prihaja, in ugotoviti razloge za to. Glede na to, da gre za obširno reformo z množico elementov, v kateri sodelujejo vsi visokošolski partnerji, je razumljivo, da prihaja do vrste vprašanj in tudi težav, s katerimi se moramo soočiti skupaj. Bolonjski proces smo v Sloveniji tako rekoč impelementirali z novelo Zakona o visokem šolstvu leta 2004, danes pa lahko vidimo, na katere težave smo pri prenovah programov naleteli. Sedaj je treb ob teh ugotovitvah in novih ciljih, ki smo si jih zadali, rešiti še te izzive.

Kaj predstavlja največjo težavo?
Če poskušamo definirati največjo težavo bolonjske reforme in predvsem njene implementacije, je to v prvi vrsti najverjetneje potreben premik v paradigmi visokega šolstva in (organizacijske) kulture. Namesto da se izvajanje visokošolskih programov osredotoča na sam proces in profesorje, je potreben premik v smeri usmerjenosti na študenta in na cilje ter učne dosežke. Če govorimo bolj konkretno, pa je največja težava verjetno v sami prenovi študijskih programov in načrtovanju novih kurikulov, ki bi morali biti prenovljeni na tak način, da se oblikujejo na novo in najverjetneje z drugačnimi učnimi metodami. Ohranjanje istih vsebin in razporejanje le teh v dve stopnji, ni primeren način prenavljanja visokega šolstva. Novi kurikuli morajo upoštevati obremenjenost študenta v celoti. Ker evalvacije novih programov še ni, ne moremo imeti objektivne slike o stanju prenove.

Jelena Štrbac, ŠOS, predsednica Odbora za visoko šolstvo

Kaj menite na splošno o bolonjski reformi?
Zelo na splošno lahko povemo, da se je bolonjski proces pri nas implementiral zelo formalistično, čeprav bi (skladno s smernicami) lahko vsem vključenim prinesel nekaj pozitivnega. Fakultete so večinoma zamenjale le »fasado« študijskih programov, medtem ko je vsebina ostala enaka. Študenti smo pričakovali zanimive vsebine, aplikativna znanja, sproten študij, primerljivost izobrazbe, zaposljivost, mobilnost, priznavanje neformalnega izobraževanja, višjo kakovost in način dela, ki bi študenta postavil v središče študijskega procesa. Namesto tega pa smo pogosto dobili »prepakirane« stare predmete in programe, teorijo brez prakse, kjer ni dovolj časa za poglobljen razmislek o aplikativnosti pridobljenih znanj, kopičenje nepotrebnih obveznosti, ki zmanjšujejo kakovost dela in znanja , neprimerljivost (ravni) izobrazbe in znanj, neopredeljene kompetence in nižje ravni izobrazbe, finančne ovire pri mobilnosti in ob nadaljevanju (podiplomskega) študija, vprašljivo vrednost naših diplom v mednarodnem prostoru in na trgu dela, predmete po meri profesorjev, točk in plač, instant programe in nezmožnost njihove kritične ocene. S trenutnim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni.

Kaj bi označili kot največjo slabost, kaj je najbolj sporno, problematično?
V osnovi je sporno to, da nimamo sistemske ureditve. Zakonodajo so ministri zgolj »krpali« in ne celostno spreminjali tako, da bi bila bolj bolonjsko naravnana in bi predvidevala različne situacije, s katerimi se danes študenti dejansko soočamo. Tako pa danes ni nikjer pravne podlage za reševanje težav, s katerimi se slovenski študenti soočamo. Najbolj trpijo prav t. i. prehodne generacije študentov – ti, ki prvi zaključujejo posamezne cikle, saj so se pravzaprav znašli v »eksperimentu«.

So profesorji in ostali kadri na fakultetah dovolj seznanjeni z reformo?
Večinoma lahko rečemo, da niso. Pa tudi, če so, jo razlagajo po svoje na način, ki prinese njim najbolj udobne rešitve z minimalnimi prilagoditvami oz. spremembami glede na preteklo stanje, ki so ga bili vajeni.

Študenti vedo, kaj jih čaka?
Študenti so po fakultetah dobili lepo zapakirane informacije, ki bolj spominjajo na oglasna sporočila kot dejanski oris stanja. Prav zato bodo predstavniki študentske organizacije študentom ob začetku študijskega leta po fakultetah na voljo za dodatne informacije o bolonjskem študiju. O tem in pa o aktualnih novicah in spremembah pa študente obveščamo tudi na spletni strani www.bolonja.si.

Na kaj morajo biti študenti še posebej pozorni?
Najprej naj se dobro informirajo, kaj pomenijo posamezni koncepti bolonjske prenove, s katerimi se srečujejo, kakšni so študijski programi in kakšno izobrazbo bodo imeli po končani določeni stopnji. Le če so študenti dobro seznanjeni, lahko kritično vrednotijo dogajanje. Pri nas je še vedno največji problem obremenitev študentov in neskladje kreditnih točk z dejanskimi obremenitvami. Nujno naj študenti opozarjajo na morebitno preobremenjenost, saj lahko le tako zahtevamo ustrezno prilagoditev študijskih programov.

Kaj menijo študenti?

Tine, 23 let, absolvent Naravoslovnotehniške fakultete
»Z bolonjskim sistemom se nisem srečal v živo, smo ga pa spoznali takrat, ko je bil vključen na našo fakulteto. Sem zadnja generacija naše smeri po starem sistemu in se mi zdi, da je boljše tako, saj je bolonjski sistem veliko manj temeljit, kvečjemu preveč površen. Če primerjam znanje, ki smo se ga naučili po starem sistemu, je premajhno za uspeh, bolonjski sistem pa je učne ure skrčil, zato menim, da je tam uspeh se slabši. Mi je pa všeč, da bolonjski sistem omogoča večje sodelovanje s tujimi šolami, izmenjave in na splošno študije v tujini.«

Sanja, 22, študentka 4. letnika Filozofske fakultete
»Za bolonjski sistem sem prvič slišala, ko so se začele polemike o tem, kaj tovrstna sprememba študijskega sistema sploh pomeni. Sprva sem imela pozitiven odnos do uvedbe, saj bi študentom, ki na izmenjavi v tujini opravijo določene študijske obveznosti, bile te priznane tudi pri nas. Študentom omogoča, da v krajšem času lahko končajo svoje šolanje in se prej zaposlijo. Prednost bolonjskega sistema je tako očitna. Z uvedbo bolonjskega sistema na naši smeri, sem ugotovila, da je veliko predmetov, ki so jih preimenovali, nekatere skrčili, druge mogoče celo združili. Sprva me je to motilo, ker sem imela občutek, da gre za čisto neko drugo šolanje, kot smo ga bili deležni po starem sistemu. Navsezadnje pa sem ugotovila, da so določene prilagoditve nujne za lažjo organizacijo in primerljivost. V kolikor pa poznam profesorje na naši smeri mislim, da kvaliteta podanega znanja ne bo nič manjša, kot je bila po starem sistemu. Zahtevala bo le boljšo organizacijo in maksimalen izkoristek predavanj, kar pa je samo še nadgradnja dosedanjih predavanj.«

Tadeja, 23 let, absolventka Filozofske fakultete
»Naš oddelek je lansko šolsko leto prvič izvajal program »germanistika« po bolonjskem sistemu. Sama torej nisem »padla« v ta sistem, sem pa kot tutorka spremljala bruce skozi prvi letnik. Nekateri, predvsem tisti, ki so ponavljali, so se srečevali z nekaterimi ovirami, najbolj pa jih je seveda zanimalo, kateri opravljeni predmeti se jim bodo priznali. Novi sistem je namreč prinesel tudi nova pravila igre, nove predmete, vendar se sama učna snov ni bistveno spremenila. Nekateri »novi« predmeti so dobili le nova imena in s tem je odpadla skrb nekaterim ponavljalcem, da se jim kateri opravljeni izpit mogoče ne bi priznal. Mislim pa, da je vsem germanistom bolonjskega sistema najbolj všeč to, da se v treh letih naučijo isto kot mi, ki po starem sistemu študiramo štiri leta. Meni osebno pa je ta star sistem veliko bolj všeč od bolonjskega in mi zato ni nič žal, da ga lahko spremljam le z razdalje.«

Ksenija Gider

 

Ne smemo pozabiti na dovolj tekočine

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Voda je vir energije, življenja in zdravja. Tekočina brez barve, vonja in okusa je glavna sestavina človeškega telesa in predstavlja 60 % človekove teže.

V organizmu ima vlogo transportnega sistema za vnašanje in odvajanje snovi, je idealno topilo, uravnava telesno temperaturo in sodeluje v presnovnih procesih. Skrbi za vlažno okolje sluznice v nosu, ušesih in grlu.
Tekočino organizem izloča s potenjem, dihanjem in uriniranjem, zato jo je treba pravočasno nadomestiti. Pomanjkanje tekočine lahko vodi do stanja, ko organizem ne more več opravljati svojih funkcij, dehidracije. Za notranjo uporabo mora biti čista, neoporečna in bogata z minerali.

Koliko tekočine potrebujemo dnevno?
Na to vprašanje ni univerzalnega odgovora. Kako pomembna je voda za organizem, pove podatek, da človek lahko zdrži brez hrane tudi več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Če poznamo potrebe našega organizma po tekočini, lažje ocenimo svoje potrebe. Dnevno naš organizem izloči približno 1,5 l vode skozi urin, dodatni liter pa skozi potenje, dihanje in črevesne funkcije. Približno 20 % dnevnih potreb tekočine dobimo iz hrane, potrebujemo pa še 2 l v obliki vode ali druge tekočine. Medicina priporoča 3 l tekočine dnevno za moške in 2,2 l za ženske. Na količino potrebne tekočine vplivajo klimatski pogoji, posameznikova aktivnost, določene bolezni, nosečnost ali dojenje. Več, kot se gibljete, ali bolj intenzivno, kot se ukvarjate z rekreacijo, več tekočine potrebujete. Tudi temperatura in vlaga vplivata na količino vode. V vlažnem in toplem vremenu se potreba po tekočini poveča, ker se voda izloča s potom.

Dehidracija
Če organizmu ne nadomestimo vode, ki jo izgubi, pride do dehidracije. Povzročijo jo pretirana aktivnost, prekomerno potenje in bolezni z bruhanjem in drisko. Znaki dehidracije so žeja, utrujenost, glavobol, suha usta, vrtoglavica, zmedenost. Pri milejši ni hujših posledic, pri resnejši pa je lahko življenje posameznika ogroženo in je potrebna infuzija.
Večina ljudi pije šele takrat, ko začuti žejo, vendar to pomeni, da je že prišlo do lažje dehidracije. Za odrasle velja pravilo, da je treba popiti kozarec vode z vsakim obrokom in med njimi. Če se ukvarjate z rekreacijo, poskrbite za tekočino pred, med in po vadbi.

Katero izbrati
V zadnjem času je vse bolj priljubljena naravna izvirska voda. Izbiramo lahko med različnimi znamkami ustekleničenih vod. Prava modna muha postajajo vode z dodanimi okusi. Čeprav jo proizvajalci označujejo za naravno, ima veliko vsebnost sladkorja in drugih dodatkov.
Na prvi pogled se vse vode zdijo enake, a so med njimi precejšnje razlike. Najpomembnejši je vodni vir. Na okus in učinkovanje vplivajo vsebnost mineralnih snovi, elementov v sledeh in drugih sestavin. Na raznovrstnost mineralnih snovi ter na prehrambne in fiziološke učinke pa vplivajo značilnosti podzemnega okolja, kjer se voda pretaka, globina črpanja in čas zadrževanja vode v podzemnem prostoru.

Ksenija Gider

Študij v tujini

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vabi vas na konferenco, ki bo potekala 10. oktobra 2009 na Ljubljanskem gradu. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije vabi zainteresirane študente na konvencijo z naslovom »Študij v tujini«, ki bo potekala v soboto, 10. oktobra 2009, od 13.00 do 17.00, na Ljubljanskem gradu. Enkratna priložnost za vse, ki jih zanima karkoli v zvezi s študijem v tujini!

Solidarnostni sklad bo podelil za 57.600 evrov socialnih pomoči

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim, je objavil razpis, na podlagi katerega bo v študijskem letu 2009/2010 socialno ogroženim študentom namenil 57.600 evrov pomoči.
Sredstva iz naslova razpisa so namenjena za plačilo bivanja in prehrane med študijem, pri čemer velja opozoriti, da lahko študenti zaprosijo le za eno obliko pomoči.
Solidarnostni sklad bo pri plačilu bivanja v študentskih domovih v Mariboru (tudi v zasebnem domu Tomi), Ljubljani, Celju in Kranju v okviru razpisa finančno pomagal 80 študentom z enotnim zneskom 40 EUR. Razliko do polne cene pa si študenti krijejo sami. Za plačilo bivanja v študentskih domovih je na voljo skupno 28.000 EUR. Preostanek sredstev, 28.000 EUR, bo sklad namenil za plačilo stroškov nesubvencioniranega dela študentske prehrane (bonov), do česar bo prav tako upravičenih 80 prosilcev.
Na razpis se je treba prijaviti do 15. oktobra 2009, kandidati pa morajo izpolnjevati naslednja pogoja: imeti morajo status študenta na Univerzi v Mariboru, dohodek na družinskega člana v letu 2008 pa ne sme presegati celoletnega zneska v višini 130 odstotkov zajamčene bruto plače. V kolikor bo število prosilcev preveliko, bodo izbrani kandidati z ustrezno utemeljitvijo izjemnega družinskega, osebnostnega in socialnega stanja ter kandidati z manjšim dohodkom na posameznega družinskega člana. Vse informacije o razpisu so na voljo na spletni strani www.solidarnostnisklad.si.

Javni natečaj MZZ za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje javni natečaj za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije s področja mednarodnih odnosov in zunanje politike za leto 2009.

Natečajna komisija bo izbrala najboljša dela, za katera bodo avtorji prejeli priznanje ministrstva in denarno nagrado. Cilj javnega natečaja je spodbuditi prispevke študentov na vseh ravneh študija k aplikativni uporabi teoretičnih znanj. Rok za prijavo je 15. oktober 2009.

Ne samo kaj, tudi kdaj jemo?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Veliko lahko beremo o zdravi prehrani, o tem, kaj naj bi jedli, a premalo se zavedamo, da je poleg zdravega prehranjevanja pomembno tudi to, kdaj jemo. Poleg tega pa še tempo in stres, ki ju narekuje življenje, pripomoreta k temu, da je naša prehrana neredna in predvsem nezdrava.

In ko omenjamo nezdravo prehranjevanje, imamo velikokrat v mislih prehranjevanje v poznih urah, ki pa je dokazano, da je nezdravo in da ima močen vpliv na povečevanje telesne teže. Vendar se vedno izgovarjamo na kupico obveznosti, ki jih imamo in s tem pomanjkanje časa, da bi uravnoteženo jedli. Ponavadi pa najdemo čas oziroma pomislimo na hrano ravno zvečer, ko se malce umirimo. In takrat nekaj na hitro vržemo vase, kar je spet eden od negativnih dejavnikov prehranjevanja. Pozabljamo pa, da je za naše prehranjevanje še kako pomemben spanec, ki pa ga imajo v času študija tudi premalo.
Če nimamo časa, da bi zaužili zdrav obrok med tednom v času predavanj, je prav, da si pripravimo vsaj kakšen sendvič in da ne izpuščamo obrokov ali mislimo, saj bom kasneje toliko več pojedel. To je zmotno mišljenje in tega mišljenja se moramo čim prej znebiti. Če imate predavanja čez cel dan, si doma pripravite kakšen prigrizek, sendvič ali pa ga pojdite iskat v trgovino. Ko pa bo le mogoče, si privoščite topel obrok na bone, ali če si boste raje doma pripravili oziroma si kupite v naprej pripravljeno hrano, ki jo samo pogrejete.

Pet obrokov na dan
Za naše zdravje je pomembno, da se prehranjujemo redno, da imamo čim več manjših obrokov, da razporedimo vnos hrane v telo čez cel dan. Ni potrebno, da so vsi naši obroki topli, niti da se prenajedamo. Pomembno je, da imamo redne obroke in količino hrane, ki jo potrebuje naše telo in ki jo tudi lahko tekom dneva porabi. Nikar pa ne pozabite, da ni pomembno samo to, da jemo, ampak tudi, da hrano dobro prežvečimo in predvsem, da si namesto sladkega, raje privoščimo sadje, zelenjavo, polnozrnati kruh. Poleg tega ne jejte tri ure pred spanjem. Dnevno naj bi pojedli pet obrokov, a to je skoraj nemogoče, zato nam strokovnjaki svetujejo, da naj zaužijemo tri konkretne obroke, sestavljene iz beljakovin, zdravih ogljikovih hidratov, vlaknin in zdravih maščob.
Zavedajte se, da je naše zdravje zelo odvisno od naše prehrane, zato ni vseeno, kaj in kdaj jemo.

Mojca Buh

Uspehi študentov Univerze v Novi Gorici

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Oktober … mesec selitve in začetek novega študijskega leta. Tisti najbolj pridni pa so se udeležili raznih tekmovanj in prireditev.

Univerza v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 1998. V tem času so dosegli zelo veliko, omenimo pa zadnje dosežke oziroma uspehe študentov na Univerzi v Novi Gorici:

1. V sredini maja 2009 je družba Trimo d. d. v Stari mestni elektrarni v Ljubljani podelila 8. Trimove raziskovalne nagrade 2009. Namen Trimovih raziskovalnih nagrad je vzpodbujati prenos informacij, znanja in idej med Trimom in obetavnimi mladimi raziskovalci. Med prejemniki nagrad je bil tudi študent Univerze v Novi Gorici, Drago Papler za magistrsko delo z naslovom Primerjava razvojnih učinkov obnovljenih virov energije. V magistrskem delu se je osredotočil na hidroelektrarne in sončne elektrarne ter proučeval njihove zakonitosti in učinke.

2. V Avstriji je konec junija in v začetku julija potekal 15. Seminar mladih raziskovalcev s področja analizne kemije. Seminarja se je udeležil Andrej Ovca, študent podiplomskega študijskega programa Znanosti o okolju na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici in prejel nagrado za najboljši znanstveni prispevek.

3. Tudi Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo se lahko pohvali z uspehi svojih študentov. Konec julija je v Gornji Radgoni potekalo 35. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija 2009. Marko Jamšek je na omenjenem prvenstvu šampiona za aromatično polsladko vino prejel Rumeni muškat 2008 ter zlato medaljo za Pinelo 2008 in srebrno medaljo za Rose 2008.

4. Avgusta je v Pliskovici potekal izbor kraljice terana 2009. Za kraljico terana je bila izbrana Neža Milic, študentka Fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici.

5. Septembra pa je v okviru prireditve Vipavska trgatev 2009 potekala prva prireditev Vipavska vinska kraljica. Prva Vipavska vinska kraljica 2009 je postala Nika Gregorič, hkrati tudi prva diplomantka Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.

6. V Mariboru je prav tako septembra potekalo 6. Mednarodno tekmovanje univerzitetnih vin. Tekmovanja se je udeležila tudi Univerza v Novi Gorici z vinom Univerzitetni Zelen 2008, za katerega je dobila nagrado in sicer najvišje priznanje šampiona v kategoriji belih suhih vin. Vino Univerzitetni Zelen 2008 je suho belo vino, pridelano na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Poleg Univerze v Novi Gorici se je na tekmovanje prijavilo še 15 sorodnih ustanov iz 9 držav in sicer: Češke, Hrvaške, Poljske, Srbije, Madžarske, Španije, Makedonije, Slovenije in Slovaške.

Mojca Buh

 

Študijski program Prevajanje in Tolmačenje

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Na ljubljanski univerzi odpirajo drugostopenjski univerzitetni študijski program Prevajanje in Tolmačenje, zato si bomo pogledali nekaj splošnih informacij o obeh programih. Mogoče pa je to študij za vas, ki ga iščete?

Študij prevajalstva
Ta študij je eden prvih magistrskih študijskih programov na Filozofski fakulteti. Traja dve leti, študentom pa je dana možnost med naslednjimi študijskimi smermi: slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina in slovenščina-angleščina-italijanščina. Študij Prevajanje ima namen usposabljati kvalificirane prevajalce in prevajalke, ki bodo strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije med pripadniki različnih kultur in jezikov. Po zaključenem študiju bodo usposobljeni za prevajanje besedil različnih besedilnih tipov z različnih strokovnih področij (ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, lektoriranje …).
Študij prinaša tudi pridobivanje izkušenj z življenjem v tujini, saj nudi pester mednarodni program izmenjav Erasmus-Socrates, ta študentom omogoča študij v znanih univerzitetnih središčih v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji …
Na koncu vsakega zanima, kakšne so njegove možnosti za zaposlitev. Potreba po visoko strokovno usposobljenih prevajalkah in prevajalcih je v slovenskem in evropskem prostoru izjemno velika. Kot mesta zaposlitve pridejo še posebej v poštev podjetja, javne in zasebne institucije, nacionalne in mednarodne organizacije, medijske hiše ter prevajalske agencije.

Študij tolmačenja
Študij Tolmačenje traja dve leti, študenti pa lahko izbirajo med dvema študijskima smerema. Študijska smer A-B-C: študent ob slovenščini izbere še dva tuja jezika (angleščina, nemščina, francoščina ali italijanščina), študijska smer A-C-C pa ob slovenščini dva tuja jezika. Pri tujem jeziku B gre za tolmačenje iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno, pri jeziku C pa le za tolmačenje iz tujega jezika v slovenskega.
Po zaključnem izobraževanju tega študija bodo magistri tolmačenja iz pisne, govorne ali multimedialne predloge znali izdelati govorno ali multimedialno besedilo. Z uporabo ustreznih tehnik bodo sposobni konsekutivno in simultano tolmačiti poslovna, strokovna in politična besedila.
Prav tako pa tudi ta študij prinaša veliko možnosti spoznavanja drugih kultur v izmenjavah Erasmus-Socrates, saj program predvideva vsaj enotedensko bivanje v tujini v izbrani visokošolski ustanovi, ki izobražuje tolmače.

Kaj pa zaposlitev? Potrebe v slovenskem in evropskem prostoru so velike. Po uradnih podatkih bi evropske institucije za nemoteno delo vsak dan potrebovale 80 tolmačev oz. tolmačk za vsak jezik, ki se uporablja kot uradni jezik v EU.

Mojca Buh

 

Razpis

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Univerza v Ljubljani je objavila na svoji spletni strani razpis za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2009/2010.

Univerza v Ljubljani želi spodbujati kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov s podeljevanjem nagrad za najboljša dela.

Pravila
Vsaka članica Univerze v Ljubljani lahko pošlje 3 dela, od tega največ 2 deli iz istega področja. Članice, ki imajo vpisanih več kot 3.000 študentov, lahko pošljejo največ 4 dela, od tega največ 3 iz istega področja. Dela morajo biti posredovana Komisiji za Prešernove nagrade študentom, ta pa morajo biti v skladu s 3. členom poslovnika o delu komisije. Do 1. septembra 2010 je treba predložiti dela študentov, ki so se želeli potegovati za nagrado v študijskem letu 2009/2010 v članici UL. Članica UL pa mora do 1. oktobra 2010 predloži komisiji najboljša dela, ki so po oceni članice UL najprimernejša za nagrado. Univerzitetna komisija bo odločala o nagradah do 20. novembra in odločitev o prejemnikih 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad sporoči članicam najkasneje do 22. novembra. Svečana podelitev univerzitetnih Prešernovih nagrad za študijsko leto 2009/2010 bo v začetku decembra 2010 v okviru Tedna univerze. Prešernove nagrade vsako leto ob obletnici Prešernovega rojstva in ob Tednu univerze slovesno podeljuje rektorica. Nagrajenec prejme diplomo z gravirano Prešernovo podobo in denarno nagrado.
Merila za ocenjevanje
Tako kot vsako tekmovanje oziroma podeljevanje nagrad imajo tudi pri podeljevanju Prešernovih nagrad merila, po katerih ocenjujejo dela, in ta merila so:
– jasnost opredelitve raziskovalnega problema in oblikovanja hipotez,
– znanstvena odličnost ali uporabna vrednost,
– širina in poglobljenost teoretske zasnove naloge in metodološka korektnost izvedbe,
– poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju,
– razčlenjevanja temeljitost,
– samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v znanstveni ali strokovni literaturi),
– zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovna kultura.
Umetniška dela se ocenjujejo glede na vsebino, izraz in glede na ustvarjalno izvirnost ter opaznost v slovenski kulturi.

Mojca Buh

 

Pomoč študentom

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Finančno stanje študenta nikoli ni bilo blesteče, v zadnjih mesecih pa se je situacija tako med delavci kot tudi med študenti zaostrila. Manj študentskega dela, manj denarja … kako prebroditi krizo, ki je nastala?
Ste res vse poskusili, pa je vseeno vaš žep prazen? Vam nihče ne more pomagati? Ste pomislili, da bi zaprosili za denarno socialno pomoč?

Na straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS je zapisano: Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka. Od 1. julija 2009 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 226,80 evrov.
»Vlogo lahko sicer poda vsak. Verjetno vas zanima, kdo je upravičen. Upravičeni so vsi tisti, ki nimajo minimalnih sredstev za preživetje, oziroma si preživetja ne morejo zagotoviti z delom ali s pravicami iz zavarovanja ipd. Postopek pa je takšen, da oseba poda na pristojnem CSD (glede na stalno bivališče osebe) vlogo, kjer dobi vse potrebne nadaljnje informacije.« Ana Skvarča, CSD LJ-Šiška
Izredna denarna socialna pomoč
Ta se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. Dodeli se jo lahko tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega “cenzus” za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila ta dodeljena. Prav tako pa je upravičenec pomoči v 15 dneh po prejetju pomoči dolžan predložiti centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. V nasprotnem primeru ta ni upravičen do enkratne izredne pomoči.
Vloga za denarno socialno pomoč
Vlogo je treba vložiti na pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu. Poleg nje je treba priložiti dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS.
Mojca Buh

1...1.9681.9691.970...2.060Stran 1.969 od 2.060
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance