Operacija celulit ali čudežni napitki in kreme

Živimo v svetu, kjer je predvsem za dekleta izjemno pomembna zelo, zelo vitka telesna linija. Reklamni panoji in televizijske reklame nam iz dneva v dan prikazujejo brhka telesca brez kančka maščobnega tkiva. Pomarančaste celulitne kože seveda vsem manekenkam in fotomodelom zretuširajo s posebnimi računalniškimi foto programi. In kaj je kruta resničnost?

Brez skrbi, moja draga dekleta. Vsake toliko časa paparazzi tudi nam razkrijejo skrivnosti svetovno znanih lastnic teles brez napake. Marsikatera ima več celulita kot 42 odstotkov Slovenk. In če ste opazile, da brez čudežnega modrčka prsi svetovnim zvezdam ne silijo več pod brado in da so razkrite zadnjice polne pomarančaste kože, potem že veste, da imamo vse ženske podobno postavo. Prav vsaka ženska na tem planetu vsak dan s seboj nosi nekaj maščobnega tkiva ali – po domače – celulita. Pa vendar je res, da je borba s to boleznijo težka.

Način življenja, ki je danes vse bolj nevzdržen, in vpliv družbe, ki nam govori, da je potrebno čim dlje ostati mlad, narekujeta marsikateri ženski, po kateri poti je potrebno stopiti. Seveda bi vsi bili radi večno mladi, imeli napeto in gladko kožo, imeli vitko in zapeljivo linijo ter tako ugajali tako ostalim kot samemu sebi. Celulit največkrat nastane kot posledica hormonskega neravnovesja in življenjskega sloga, ki ga zaznamujeta nezdrava prehrana in premalo gibanja. Pomembni dejavniki pri nastajanju celulita so kajenje, preveč sedenja s prekrižanimi nogami in pretesna oblačila. V nekaterih primerih gre tudi za gensko nagnjenost h kopičenju maščobnih celic. Prevelika telesna teža, otežena in neredna prebava, preveč sedenja in premalo telesne dejavnosti imajo za posledico slab krvni obtok. Ker je oskrba s krvjo na nekaterih mestih prekinjena, tkivo ne dobiva dovolj kisika in hranilnih snovi, koža pa izgublja naravno prožnost in postaja luknjičasta. K nastanku celulita prispevajo tudi kronično zaprtje, zmanjšana funkcija jeter, napetost, utrujenost, dehidracija in onesnažen zrak.

Prav zato nam na tržišču ponujajo raznovrstne shujševalne kure v obliki napitkov različnih okusov in barv, ki nadomestijo en dnevni obrok in med drugim vsebujejo vse potrebne minerale in vitamine, ki naj jih bi naše telo zaužilo z enim obrokom. Mnogo deklet in žensk vsaj enkrat v življenju poskusi shujševalne napitke, večina jih uporablja konstantno – recimo namesto malice na fakulteti ali večerje pred spanjem. Nihče pa se ne vpraša, kako taki napitki vplivajo na delovanje naših prebavnih in izločevalnih organov ali katere snovi v napitkih veselo zastrupljajo naše telo. Prav tako poznamo pregovor, ki pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. To velja tudi za našo linijo, za našo kožo, za naš zunanji in notranji videz telesa. Brez miganja ne bo pravilnega efekta in pomarančna, viseča in shujšana koža bo ostala, kjer je, za veke vekomaj.

Nekatera dekleta preizkušajo cele kolekcije proticelulitnih krem in na koncu žalostno ugotovijo, da imajo kožo seveda malce bolj gladko, bratec celulit pa je še vedno tam, kjer je bil. Draga dekleta, če uporabljate razne anticelulitne aparate, naj vam izdam, da se brez kombinacije vsakodnevnega vmasiranja kreme na prizadeta mesta ne boste poslovile od pomarančaste kože. S tem spodbujate cirkulacijo krvi, kar pa je tudi zdravilo za nadležno maščobno tkivo. Samo mazanje ne bo dalo nobenega efekta.

Ker gre za trdovratno nadlogo, celulit zelo težko popolnoma odpravimo, omiliti pa ga je mogoče na različne načine. Dejstvo je, da si je potrebno vzeti čas in vztrajati. Najučinkoviteje se ga lotimo s kombinacijo metod, ki spodbujajo prekrvitev in izločanje tekočine z odpadnimi snovmi iz telesa ter razbijajo trde maščobne nanose. Enako pomembno je koži povrniti izgubljeno napetost in gladkost. Najnaravnejši način odpravljanja celulita je ročna masaža. Prav tako so učinkovite tudi vse druge metode, ki pospešujejo krvni obtok, na primer ledeni obkladki, ki jih polagamo na prizadete dele telesa. Ledena masaža spodbuja kroženje krvi, pore se zožujejo, vezno tkivo pa postane čvrstejše in bolj napeto.

Če se bojujete proti temu največjemu sovražniku ženske kože, morate v svojo prehrano vsekakor uvrstiti ananas. Ta sočen tropski sadež vsebuje veliko encimov, ki spodbujajo prekrvavitev ter pospešujejo izločanje vode in odpadnih snovi iz telesa. Vsekakor pa je prvo pravilo, da gre pri odpravljanju celulita za nenehen boj, ki mora trajati več let in ne samo nekaj mesecev, preden smuknemo v izdajalski bikini.

Maja Kranjc

Gremo na pikado alias gremo na Hrvatiča

“Bogastvo mi pomeni uživati v svojem denarju.  Verjamem v rek kolikor daš, toliko dobiš. Po liniji najmanjšega odpora človek v življenju ne pride daleč.”

Kje ste se rodili?
Rodil sem se v prelepem mestu Kopru, ki se prebuja zadnjih nekaj let, odkar imamo novega župana. Na svoje rojstno mesto sem zelo ponosen.

Kakšna je bila vaša študijska pot in kakšen ste bili kot študent oziroma dijak?
V osnovni šoli sem bil katastrofalen, bil sem poln energije. Zaradi družinskih razmer sem veliko manjkal pri pouku. Srednjo elektrotehniško šolo sem obiskoval v Ljubljani. Imel sem težave z vedenjem, ker sem vedno povedal, kar sem si mislil. Velikokrat sem se “potegnil” za svoje sošolce, kar me je nekajkrat tudi drago stalo. Drugače pa sem bil v šoli zelo dober, čeprav se za razliko od svojih sošolcev nisem veliko učil. Na srečo sem naravno inteligenten.

Katero področje vas je v študijskem času najbolj zanimalo?
V življenju sem se vedno odločil za tisto, kar me je zanimalo, to je bila smer elektro. Danes mi znanje iz srednje šole ne pomaga veliko. Je pa res, da se precej ljudi, ki se odločijo za nek poklic ali smer, ne zaveda, da se ta smer lahko velikokrat tudi spremeni. To pa seveda ne pomeni, da šola, ki si jo naredil, ni vredna nič ali malo. Iz pridobljenega znanja lahko za svoje življenje potegneš zelo veliko. Vendar so konec koncev izkušnje veliko bolj pomembne kot osnovna izobrazba.

Je res, da imate črn pas v karateju?
To drži, vendar se s karatejem ne ukvarjam več. Danes zelo rad tečem, vozim kolo in treniram svoje telo na fitnesu. Uživam beljakovine in proteine, saj so čisto naravna zadeva. Proteini so izvlečki iz sirotke in so popolnoma naravni. Nekateri ne ločijo med proteini in anaboliki! Športu dajem v življenju velik poudarek, daje mi veliko moči ter samodiscipline, kar se zelo pozna na poslovnem področju. Tudi kadar grem zvečer ven, ne pijem alkohola.

Vaša prva služba?
Moja prva služba je bila delo v skladišču, ko sem bil star petnajst let. Delati sem moral zato, ker so se starši ločevali in niso skrbeli zame. Mama je šla od hiše. Delal sem leto in pol ter nato šel v srednjo šolo v Ljubljano. Čeprav sem imel v mladosti bolj trnovo pot, ne rabim nikogaršnjega sočutja. Imam pa zaradi preteklih izkušenj danes zelo trdo kožo. Tudi to je bila moja življenjska šola, iz katere sem se precej naučil.

Kaj naredite, kadar imate težave?
Takrat ne jočem, ampak se takoj lotim reševanja težav. Vsak problem je treba rešiti sproti, ker se drugače ti nakopičijo. Pravijo, da mora v življenju človek najprej poskrbeti zase. Sam sem marsikomu poskušal pomagati pri reševanju težav, vendar sem nemalokrat dobil nazaj vse kaj drugega kot hvaležnost. Nekoč sem na tak način čez noč izgubil milijon evrov. Čez noč! In nikoli jih nisem dobil nazaj.

Kje se je začela vaša pot do uspeha?
Pot, ki me je vodila k uspehu, se je začela z nakupom prvega igralnega aparata. Zatem sva s partnerjem odprla podjetje za izdelavo igralnih aparatov. Svoj delež  sem pred približno dvema letoma prodal partnerju. Z igralništvom kot proizvodnjo se torej ne ukvarjam več; en izmed razlogov je tudi ta, da v življenju vedno delam tisto, kar me veseli. V igralništvu me ni več veselila predvsem proizvodnja igralnih aparatov. Še vedno pa imam igralni salon ter načrtujem dograditev hotela z wellness centrom ter plastično kirurgijo v istem kompleksu. Ljudje mislijo, da je igralništvo med in mleko, vendar ga lahko primerjamo z borbo. Dajatve od prihodka so visoke (39 odstotkov), na koncu leta plačaš še davek na dobiček, tako da se dejanski izkupiček samo na račun dajatev zmanjša za več kot 50 odstotkov. Tega ni v nobeni drugi dejavnosti. Nato pa še neprestane investicije … Človek se včasih kar zamisli. 

Kdo vam je pri vaših odločitvah v življenju najbolj stal ob strani in vas najbolj spodbujal? Kdo je najbolj verjel v vaše ideje zamisli?
Verjetno to osebo vsi poznate. To je Rajko Hrvatič (smeh). Poslušam samega sebe. Če se vrnem k mojemu življenju, kjer sem bil od malega vedno sam, sem že takrat sam odgovarjal za svoja dejanja. Nikogar nisem imel, da bi mi svetoval. Tako tudi danes sam odločam, kaj in kako. Posvetujem se le sam s seboj. Zaupam v svoj instinkt, svoje izkušnje.

Širša slovenska javnost vas je spoznala, ko ste s sodelavci postali vodilni proizvajalec elektronskih rulet na svetu. Je res, da odpirate svojo igralnico v Las Vegasu?
Ko sem bil solastnik podjetja, ki izdeluje igralne aparate, se nam je porodila zamisel prodreti na zahodne trge. Ti trgi so veliko bolj zahtevni kot naši. Prav tako so zahteve zahodnih držav o kvaliteti igralnih aparatov drugačne. Aplikacijo za licenco distribucije in izdelave igralnih aparatov smo podali ameriški državi Nevadi, kjer se nahaja slavni Las Vegas. Naj povem, da je ena izmed preiskav za pridobitev licence tudi obisk FBI-ja, ki o tebi poizveduje prav vse – od tega, kje si kupil uro, do bančnega računa. Seveda FBI opravi svoje delo na tvoj račun. Za to licenco se to podjetje bori že pet let. Tu pa je slovenska javnost pričela mešati dejstva. Mi smo zaprosili za licenco in ne za gradnjo casinoja. Seveda smo razmišljali o tem, da bi odprli casino v Vegasu, ampak kasneje. Vendar do tega nikoli ni prišlo. In ne verjamem, da bo katerokoli slovensko podjetje odprlo v Vegasu svoj casino. Razlog za to je preprost: Američani ne rabijo nas. Oni potrebujajejo same sebe. Ne marajo, da gre denar iz igralništva v tuje roke, ampak da ostane doma. Tako se vedno najde sto razlogov, da ti ne dajo licence oz. dovoljenja. To podjetje pa bi bilo prvo, ki bi pridobilo dovoljenje za prodajo oziroma distribucijo svojih proizvodov v Ameriki. V ta velik izziv je bilo vloženo veliko denarja. Kolikor se spomnim, je samo odvetniška ura stala 1.200 ameriških dolarjev, porabili pa smo jih na stotine.

Koliko dolarjev je potrebno odšteti za dober casino v Las Vegasu?
Dober manjši casino s hotelom stane v Vegasu milijardo dolarjev. Kot zanimivost naj povem, da je na primer Wynn hotel in casino stal lastnika Steva Wynna 2 milijardi 200 milijonov dolarjev. Poleg tega hotela stoji tudi hotel Venetian, ki ima 9000 sob in ga še vedno dograjujejo, tako da bo ob dokončanju štel kar 15.000 sob. To je daleč največji hotel na svetu.  Vendar v Vegasu ne obstajajo samo veliki in prestižni casinoji, so tudi manjši in za manj denarja. Včasih so to prave luknje. Včasih pa imaš recimo casino kar v prodajalni, kjer je v enem delu razstavljena prodajna roba, v drugem pa so postavljeni igralni aparati, ki niso vredni praktično nič, in tam se prav tako igra. V Vegas grem vsaj enkrat letno in prinesem kako novo idejo v svoj salon.

Ali je res, da ste iz Nemčije v Slovenijo prvi pripeljali igro pikado? Kako ste prišli na to idejo?
To je zelo zanimiva zgodba. V stari Jugoslaviji sem se začel ukvarjati z igralništvom in sem prvi pripeljal poker aparat iz Italije v Slovenijo. Takrat zakon o igralništvu še ni bil tako natančno formuliran, kot je danes. Na tem področju je bila takrat res anarhija.Aparate za poker smo dali na primer v “kafič” na šank, tam so gostje igrali. Nato je prišla policija z davčno in je avtomate zaplenila. Tako sem bil ob tri ali štiri aparate. Dobil sem nalog za k sodniku za prekrške, ta pa mi je aparat zaradi zakona, ki ni prepovedoval aparatov, vrnil. Seveda šele takrat, ko si domov dobil odločbo, kar je trajalo okrog dve leti. Z odločbo si šel nato na policijo, kjer so imeli veliko skladišče, v njem pa je bilo lastništvo aparatov zelo zaznamovano. Prišel si tja in rekel: “Ta je moj!” Zaradi take anarhije takrat nisem videl prihodnosti v tem poslu.Vedel sem, da moram najti nekaj drugega. Tako sem odšel v München, kupil kamion rabljenih pikado aparatov ter jih pripreljal v Slovenijo.

Ali je bil posel s pikadi donosen?
Spomnim se, da sem za en rabljen pikado plačal 4.000 takratnih nemških mark. Ponekod mi je tak aparat prinesel približno 7.000 do 14.000 nemških mark dobitka mesečno in začel sem jih kupovati vse več. To je bil zelo dober posel z izjemno težkimi začetki, saj so takrat lastniki lokalov mešali poker aparate s pikadom. Pojma niso imeli, kaj je igralni aparat in kaj je aparat za igre na srečo.

Ste se sedaj lotili kakšnega novega poslovnega izziva?
Trenutno sem glavni distributer MB piva za Slovenijo. To je pivo srbskega proizvajalca, ki je v svojo pivovarno vložil 120 milijonov evrov. Pivovarna z 20.000 kvadratnimi metri je lahko za zgled vsem našim pivovarjem, kar se tiče kvalitete in čistoče. Ljudi tam sploh ne vidiš v tovarni. Videti je, kot bi vstopil v NASO. Ta posel je zelo težek, lotil pa sem se ga predvsem zaradi izziva. Prav tako pa imam tudi novo podjetje za dostavo pošiljk v 24 urah po imenu Door to door, ki zelo dobro dela in se z njim prav tako širim na srbski trg.

Pravijo, da ste najbogatejši Slovenec; verjetno prav zato marsikdo pričakuje, da boste veliko denarja podarili v dobrodelne namene. Kdaj in komu je bila namenjena vaša zadnja donacija?
Vedno se nasmejim, kadar slišim, da sem najbogatejši Slovenec. Sem premožen Slovenec, vendar daleč od tega, da bi bil najbogatejši. Je pa to lepo slišati, tako mi zavistneži še bolj zavidajo (smeh). Zagotavljam vam, da so v Sloveniji ljudje, ki so izjemno bogati, bogatejši od mene, skrivajo pa tako sami sebe kot svoj denar iz več razlogov. Ti so verjetno sužnji svojega denarja. Na koncu bodo končali tam kot mi vsi, samo denarja ne bodo mogli odnesti s seboj. Vendar bodo verjetno prikrajšani za užitke. Jaz svojega premoženja ne pokažem zato, da bi se bahal, ampak se mi ga zdi neumno skrivati, če si ga pošteno zaslužil. Ni ga sicer potrebno obešati na najvišji zvon, ne vem pa, zakaj bi skrival dosežke pred drugimi. Naj tudi oni vidijo, da se pride do uspeha z delom in odrekanjem. Ne uživam v štetju denarja, ampak ob tem, kar si lahko privoščim s prisluženim denarjem. Sam sem zelo zadovoljen, da so ljudje uspešnejši in bogatejši od mene. Bogastvo mi pomeni uživati v svojem denarju in privoščim si marsikaj, česar si drugi ne. Tega tudi ne skrivam. Če se vrnem k donacijam: nazadnje sem podaril denar za raka na dojki, plačal sem preko položnice. V dobrodelne namene darujem kar dosti, vendar pa imam letos malo slabo vest, ker sem lansko leto doniral več. Vsekakor se bom bolj potrudil. Dobim pa tudi veliko pisem. Prvi dve tretjini pisem je tarnanje in jokanje, zadnja tretjina pa je žiro račun z zgodbo in zneskom denarja. Na taka pisma se žal ne odzovem, ker je preko pisma težko vedeti, kdo si je vzel deset minut časa, da bi zaslužil 1.000 ali 5.000 evrov, in kdo je res te pomoči potreben.

Imate partnerko ali ste trenutno samski?
Punce nimam. Prekinil sem zvezo, ki mi ni bila za zgled; z dekletom sva in nisva bila skupaj. Trenutno sem sam in nisem popolnoma nič nesrečen. Kandidatk mi res ne manjka, vendar sem jaz tisti, ki izbiram, in idealno partnerko, ki bi ti stala ob strani vse življenje, je res težko najti. Ni problem najti punce, problem je najti “ta pravo”!

Kakšen ste v zvezi?
Vedno sem odkrit. Ne težim, nisem ljubosumen. Ko začutim, da partnerka želi še malo “pogledati naokoli”, rečem samo nasvidenje. Nimam ji kaj razlagati, saj potem v zagovor poslušam samo laži, tega pa ne maram slišati. In potem je seveda jok in stok. Ne da se mi poslušati laži in jamranja, to me ne zanima. V življenju imam rad odkrite karte, tako v poslu kot v ljubezni.

Kaj vam pomenijo prijatelji?
Prijatelji mi v življenju pomenijo vse. Zakaj? Zato, ker nimam družine. Z očetom in mamo nimam stikov, ker sta me v rani mladosti pustila praktično na ulici. Ni bilo lepo. Prav zato sem na svojih pet prijateljev zelo navezan in ponosen. Prijateljstvo ni seštevek interesov, ampak moraš prijatelja začutiti in spoznati njegove dobre in slabe strani. Ko me vprašate po mojem prijatelju Janu, vam lahko povem, da Jan Plestenjak ni samo moj prijatelj. On je moj brat in prav tako čuti tudi sam. Mene je mati zapustila pri 15 letih in sedaj imam za svojo mamo Janovo mamo. Tudi kličem jo mama. Tudi Janov brat Domen je izreden človek. Družina Plestenjak je res lahko Slovencem za zgled. Vendar imam poleg njih tudi druge prijatelje, ki pa širši javnosti niso tako poznani.

Katero zvrst glasbe najraje poslušate?
Rad imam različne glasbene zvrsti, od evergreenov do dobrega housa. Kadar grem v Beograd, si zavrtim njihovo narodno glasbo, pri nas našo. Seveda poslušam tudi Jana Plestenjaka, saj je naš daleč najboljši pevec, kar je s svojim trdim delom tudi pokazal. Zvrst glasbe izbiram glede na trenutno počutje.

Zadnji film, ki ste si ga pogledali?
Apokalipsa. Film je bil za moj okus malo preveč razpotegnjen in s preveliko mero nasilja. Raje imam življenjske drame ali kak dober poučen film.

Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in komentar na knjigo?
Nazadnje sem prebral knjigo z naslovom Da Vincijeva šifra. V knjigi je napisanih veliko stvari, nad katerimi se človek lahko zamisli. Za vsako stvar lahko najdeš več razlag in protirazlag. Jezus Kristus je najstarejša zgodba v zgodovini. In za nekatere stvari, ki so se zgodile pred več kot 2000 leti, ne moremo imeti vseh dokazov za in vseh za proti. Tako na koncu vse ostane pri besedah.

Katere tri stvari so za vas najpomembnejše na svetu?
Na prvem mestu je prijateljstvo – za razliko večine ljudi ga nikoli nisem in ga tudi ne bom prodal za denar. Druga stvar je delo in ustvarjalnost. Tretja pa seveda šport, ki mi daje zagon in moč.

Kakšno je vaše sporočilo slovenskim študentom?
Verjemite sami vase in ne obupajte pred težavami na poti. Bodite vztrajni in verjemite v svoje cilje. Končajte študij, ki je v življenju ena stopnica več do balkona, od koder je pogled boljši, ter je hkrati pomemben osebni uspeh. Po liniji najmanjšega odpora človek v življenju ne pride daleč.

Maja Kranjc

Mali otroci [Little Children]

Žanr: drama
Režija: Todd Field
Scenarij: Todd Field in Tom Perrotta
Igrajo: Kate Winslet, Patrick Wilson, Jennifer Connelly, Gregg Edelman, Sadie Goldstein, Ty Simpkins, Noah Emmerich idr.
Dolžina: 130 min

Marčevska uspešnica slovenskih kinodvoran bo prav gotovo drama Mali otroci. Čeprav kljub nominacijam ni osvojil nobenega oskarja, pa gre za film, ki gledalcu/ki da misliti. Zgodba se namreč vrti okoli peščice posameznikov, katerih življenja se prekrižajo na otroških igriščih, bazenih in ulicah v majhnem mestu, nova poznanstva pa pripeljejo do presenetljivih in nevarnih zasukov. Tako se nekega dne usodno prepleteta poti dveh ljudi, ki na prvi videz živita povsem idilični življenji. Toda Sarah (igra jo Kate Winslet) ni več zadovoljna zgolj z vlogo gospodinje, razočarana je nad svojim odtujenim možem, medtem ko postavni Brad (Patrick Wilson) pri vedno zaposleni ženi Kathy (upodobila jo je Jennifer Connelly) že dolgo več ne najde prave ljubezni. Sarah in Brad se počasi, a neustavljivo zbližata, kar pa ima kmalu velike posledice za celotno skupnost. Tistim, ki poleg filmov poznajo tudi knjige, se bo drama Mali otroci zdela kot parafraza knjižne uspešnice Gospa Bovary, prenesene v 21. stoletje.


Sanjske punce [Dreamgirls]

Žanr: mjuzikl
Režija: Bill Condon
Scenarij: Bill Condon po knjigi Toma Eyena
Igrajo: Jamie Foxx, Beyoncé Knowles, Eddie Murphy, Danny Glover, Anika Noni Rose, Keith Robinson, Jennifer Hudson idr.
Dolžina: 131 min

Ljubitelji glasbe, pozor. Ako želite izvedeti, kako pestra je bila ameriška glasbena scena v 60- in 70-ih letih, potem si vsekakor oglejte Sanjske punce. Gre za filmsko predelavo slavnega mjuzikla, v katerem spoznamo trio zabavnih pevk Effie, Deene in Lorrell. Ambiciozni menedžer Curtis jim ponudi, da bi bile spremljevalne pevke slavnega Jamesa Earlyja, kar je šele začetek velikih sprememb, s katerimi Curtis vodi in spreminja pevke po lastnem okusu. Trio sicer kmalu žanje velike uspehe, toda cena slave je (kot ponavadi) zelo visoka, prava življenjska sreča pa vse bolj oddaljena. Petja in glasbe polni dve uri. Da igralska zasedba ni od muh in da je film odličen, pa priča tudi letošnji oskar, ki ga je prejela Jennifer Hudson za najboljšo stransko žensko vlogo.

Norbit

Žanr: komedija
Režija: Brian Robbins
Scenarij: Jay Scherick in David Ronn po zgodbi Eddieja Murphyja in Charlesa Q. Murphyja
Igrajo: Eddie Murphy, Thandie Newton, Terry Crews, Clifton Powell, Mighty Rasta, Coba Gooding Jr., Eddie Griffin idr.
Dolžina: 110 min

Kralj situacijske komike Eddie Murphy je nazaj. Tokrat ga bomo deležni v kar trojni porciji, saj bo naše smejalne mišice razgibaval v vlogah Norbita, Rasputie in Wonga. Komedija ima sicer malce samosvojo zgodbo, kar je za ta žanr kakopak samoumevno. Gre pa takole. Po odraščanju v sirotišnici odrezavega Wonga se nesamozavestni Norbit po čudnih naključjih poroči z obilno Rasputio. Zaradi kronične naivnosti Norbit šele ob srečanju z mladostno simpatijo Kate uvidi, kako nesrečen je v zakonu, toda da bi se znebil nesramne žene, njenih nasilnih bratov in dvoličnega Katinega prijatelja, poleg obilice poguma potrebuje tudi veliko sreče in pomoči pravih prijateljev. Mu bo uspelo? Odgovor vaš čaka v kinu.

 

»Marca bo zelo pestro«

Tradicionalni študentski mesec kulture, poimenovan Skulturaj se,  ki poteka v okviru ŠOU v Ljubljani, je zaživel s prvim dnem v marcu in tudi letos ponuja pestro paleto kulturno-umetniških dogodkov. Večina je brezplačnih, vrhunec meseca pa bo predstavljal koncert mladih neuveljavljenih rock skupin, izbranih na natečaju. O dogajanju v okviru meseca kulture smo se pogovarjali z ministrom za obštudijske dejavnosti na ŠOU v Ljubljani, Primožem Kaduncem.

Doza za vse kulture željne bo ta mesec precej bogata. S čim se bodo študenti lahko napolnili?
Študentski mesec kulture ŠOU v Ljubljani, ki smo ga letos poimenovali Skulturaj se, smo začeli s prireditvijo v Hostlu Celica. Sočasno smo v hostlu otvorili tudi razstavo portretov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Visoke šole za risanje in slikanje IZ.obrazi.SE, ki bo v na ogled do 22. marca. V  tem mesecu imajo študentje priložnost obiskati dogodke, kot so letni koncert AFS France Marolt ŠOU v Ljubljani Zdaj sva pa oženjena, koncert komornih zasedb in solistov Akademije za glasbo, gledališka predstava KUD Cerkno Cislu mliku, tradicionalna revija študentskih pevskih zborov, kulturno-umetniške delavnice, med njimi je tudi otroška glasbena delavnica za otroke študentskih družin, potopisna predavanja in medfakultetne impro lige, koncert mladih rock skupin, projekt Spoznaj svojo deželo, kjer bomo spoznali Belo Krajino. Marca bo torej zelo pestro.

Poudarek ste dali ustvarjanju dveh ljubljanskih akademij, likovne in glasbene. Gre zgolj za pridobivanje izkušenj teh študentov ali tudi za potencialno odskočno desko za sicer težaven prodor na trg?
Mladim ustvarjalcem želimo nuditi priložnost, da se predstavijo širši javnosti. Še posebej  pa smo veseli, če prav ti dogodki pomenijo začetek njihove prepoznavnosti. Naše prireditve  namreč vsako leto obiščejo tudi priznani slovenski kulturniki.

Mesec kulture je namenjen predvsem študentom, udeležijo se ga lahko tudi ostali. Večina dogodkov je brezplačnih. Je ugodnost ponujena samo študentom?
Ugodnost je v prvi vrsti namenjena študentom in dijakom, seveda pa se prireditev lahko udeleži tudi širša javnost.

Velja izpostaviti kakšen dogodek?
Neke vrste veliki zaključek meseca študentske kulture bo koncert mladih neuveljavljenih rock skupin v Klubu K4 28. marca. Na koncertu se bo predstavilo pet najobetavnejših skupin, ki jih bo strokovna komisija izbrala preko natečaja. Nato bo komisija določila zmagovalno skupino in ji podelila privlačno nagrado, nastop na prireditvi Bruc 2007 in podpis predpogodbe z založbo Nika Records. Strokovna komisija je sestavljena iz ljudi, prepoznavnih na slovenski glasbeni sceni. Zanimivi so tudi drugi dogodki; več si lahko preberete na www.sou-lj.si.

Dogodki bodo nudili možnost študentskim ustvarjalcem, ki želijo pokazati svoje kvalitete. Misliš, da imajo študentje dovolj priložnosti, da izkazujejo svoje potenciale na kulturno-umetniškem področju?
Menim, da se morajo študentje kar precej potruditi, da si ustvarijo priložnost za predstavitev svojega talenta. Študentski mesec kulture jim to priložnost ponuja. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi jih bilo več.
 
Pa je zanimanje študentov za kulturne dejavnosti na zadovoljivi ravni?
Dogodki meseca študentske kulture ŠOU v Ljubljani so vsako leto dobro obiskani, kar dokazuje, da študente kultura zanima.

ŠOU v Ljubljani kot organizacija, ki se nenazadnje financira iz koncesijskih dajatev del študentov, lahko pri promociji kulturne dejavnosti študentov prispeva pomemben delež. Je mesec kulture dovolj za promocijo kulturnega udejstvovanja študentov?
Na ŠOU v Ljubljani prav zato organiziramo tako imenovane tematske mesece, ki so zaradi številnosti in raznovrstnosti dogodkov zanimivi tako za ustvarjalce kot za obiskovalce. Sicer pa ŠOU v Ljubljani ter zavodi ŠOU v Ljubljani K6/4, Študentska založba, Radio Študent in Hostel Celica skrbijo za pestro kulturno dogajanje vse leto.

Mesec kulture se bo končal zadnji četrtek v marcu. Kaj bo ekipo, ki je pripravljala dogodke, zadovoljilo ob koncu?
Zadovoljni bomo, če bodo dogodki meseca študentske kulture dobro obiskani in bodo obiskovalci s prireditev in delavnic odhajali zadovoljni, dogodki pa bodo mladim ustvarjalcem ponudili nove priložnosti.

Tadej Buzeti

PripRavljeni na akcijo?

Ravno ste končali z izpiti, pa že s polno paro pišete seminarske naloge, projekte, se dobivate na zmenkih s sošolci, razpravljate in pametujete. Pa vendar pride kak dan, ko se sprašujete, zakaj morate cel projekt napisati sami, medtem ko se drugi sošolci brezskrbno zabavajo in počitnikujejo po izpitih. Zdi se vam, da jih ne morete pripraviti do tega, da bi napisali dober projekt, ker jim manjka volje, pa še tista sošolka hoče biti glavna in ne posluša ostalih v skupini. Kako torej do dobre izvedbe projekta, kjer bodo vsi v skupini delovali kot dobro naoljen stroj? Kako si razdeliti naloge znotraj skupine in kako pripraviti sošolko, da bo tudi ona opravila svoj del obveznosti?

Seveda, niste samo vi tisti, ki imate takšne probleme, takih študentov je veliko tudi drugod po svetu. Rešitev je v motivaciji posameznikov in v tem, da projektna skupina postane tim. V projektni skupini je od dela celotne skupine odvisen končni rezultat, seveda pa vsi stremite k čim najboljšemu izidu. Vsak tim je skupina, vsaka skupina pa ni tim in timsko delo je uspešno le takrat, kadar je seštevek vseh učinkov članov tima večji, kot bi bil seštevek posameznih članov, ki bi delovali individualno. In prav to je namen projektov, za katere vedno nergamo, da jih je preveč.

Pa vendar, v teoriji se sliši lahko, kako pa naj besede postanejo resničnost? Vse odgovore na vprašanja o tem, kako motivirati sebe in druge ter o timskem delu, bomo našli na evropskem kongresu PRIME. Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (SS PRSS) namreč med 12. in 17. marcem v Ljubljani organizira kongres Evropske organizacije študentov PR in komuniciranja PRIME na temo motivacije, grajenja skupin in socialnega mreženja za vse študente, ki jih zanimajo odnosi z javnostmi in komuniciranje. V okviru kongresa bodo štiri dni potekala predavanja in delavnice, ki se jih bo udeležilo 40 tujih in 30 slovenskih udeležencev, en dan pa bodo posvetili raziskovanju skritih kotičkov po Sloveniji.
Predavanja kongresa so zasnovana na način, da udeleženca peljejo skozi tri faze. Prva faza bo namenjena motivaciji na ravni posameznika, prepoznavanju samega sebe, svojega značaja in samo-motiviranju. V drugi fazi se bomo osredotočili na motivacijo in delo v skupini. V zadnji fazi pa bomo prikazali vpliv timskega dela in motivacije na kakovostno in učinkovito predstavitev skupin navzven. Povezovalni člen med temi tremi fazami bo mreženje ter njegova pomembnost za akterje pri njihovem razvoju kariere.

Kongres pa je poleg izobraževanja namenjen predvsem druženju, spoznavanju ter izmenjavi znanja in izkušenj med evropskimi študenti odnosov z javnostmi in komuniciranja. Več o tem najdete na www.get-into-the-net.com in www.prime-students.eu.

Če pa ste kongres zamudili, vas kljub temu vabimo, da se udeležite rednih brezplačnih izobraževalnih srečanj PRediger, ki potekajo vsak torek ob 18. uri na Fakulteti za družbene vede (predavalnica 1).

Spored rednega dogajanja najdete na www.mojPiaR.net, lahko pa se naročite na e-novičke Študentske sekcije PRSS (barbara_petovar@yahoo.com) in boste poleg sprotnih aktivnosti izvedeli še za kakšno odprto delovno mesto, se morda pridružili organizaciji različnih projektov itd. Dobrodošel je prav vsak [tudi če pavzira ali ponavlja letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti.

PRidruži se nam!

Mihaela Hočevar
članica Študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Računalniki malo drugače

V poplavi najrazličnejših računalniških ohišij je včasih kar težko izbrati favorita. A vseeno se najde nemajhno število uporabnikov, ki kljub pestri izbiri iščejo nekaj več. Nekaj unikatnega, samosvojega, včasih celo odbitega. A ker se takšna ohišja bistveno lažje naredijo kot kupijo, je potrebno za izdelavo združiti domišljijo, potrpljenje in nenazadnje tudi finančna sredstva (denarni vložki so lahko tudi majhni, odvisno od iznajdljivosti).

Tokrat si bomo ogledali nekaj doma izdelanih računalniških ohišij, ki so jih prispevali zanesenjaki z vsega sveta.

ŠOU Svetovalnica

Pozdravljeni!

Sem študentka 3. letnika španščine (pedagoška smer) in zgodovine. Naslednje leto bi želela opravljati strokovno prakso v Španiji, zato me zanima, kakšne so moje možnosti. Rada bi izvedela več predvsem o programih Evropske unije, katere pogoje moram izpolnjevati in do kdaj se je treba prijaviti. Prav tako me zanimajo  možnosti financiranja – ali je strokovna praksa plačana oziroma ali obstajajo kakšne možnosti štipendiranja? Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor!

Lep pozdrav, Monika


Draga Monika!

En izmed programov Evropske unije, ki nudi strokovno prakso, je program Comenius, ki je del širšega programa Vseživljenjsko učenje. Ta se ukvarja s šolskim izobraževanjem in je namenjen ne le šolam, temveč tudi posameznikom, razdeljen pa je v štiri akcije. Ena izmed teh je program Individualna mobilnost s podprogramom po imenu Comenius Asistenti. Ta program je namenjen bodočim učiteljem kateregakoli predmeta, torej ustreza tudi tebi kot bodoči profesorici španščine. Program traja od tri do deset mesecev, ciljna skupina pa so vrtci, osnovne šole, srednje šole ter ljudske univerze.

Kandidati morajo izpolnjevati več pogojev: končati morajo vsaj dve leti študija v programu, kjer se izobražujejo za poklic učitelja, prijavijo pa se lahko tudi bodoči učitelji, ki so sicer že končali študij, a do prijave še niso bili redno zaposleni kot učitelji.
Rok za oddajo prijave je 30.03.2007, prijava pa poteka preko programa Cmepius (www.cmepius.si/images/stories/datoteke/razpisi/llp-com-07/Com_asistent_2007.doc).

Asistenti dobijo tudi  štipendijo (njena višina je odvisna od posamezne države; trenutno je najvišja v Veliki Britaniji in znaša 2156 evrov za prvi mesec, za drugi in vsak naslednji mesec pa 1150 evrov). Iz sofinanciranja se krijejo potni stroški, stroški bivanja (mesečna štipendija) ter po potrebi jezikovna priprava. Omenila si, da bi želela iti v Španijo. Štipendija za prvi mesec bo v letu 2007/08 tam znašala 1518 evrov, za drugi in vsak nadaljnji pa 810 evrov.

Naloge Comenius asistenta pa so sledeče: lahko boš pomagala pri poučevanju v razredu, pri izboljševanju razumevanja ter izražanja v tujem jeziku, poučevala boš lahko tudi svoj materni jezik, nudila podporo učencem s posebnimi potrebami ali pa boš uvajala ter spodbujala evropske dimenzije na šoli gostiteljici.

Veliko sreče in poguma!

Tina, svetovanje za študij v tujini

PS: Če je še katero vprašanje ostalo brez odgovora, pa se lahko oglasiš tudi v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani – vsak petek med 9.00 in 13.00, v uricah, ki so posebej namenjene svetovanju za študij (in seveda – prakso) v tujini.


Živjo!

Sem študent četrtega letnika na univerzitetnem študiju. Zanima me vse v zvezi z vzporednim študijem, ker o tem ne vem prav nič. Ali naj se raje vpišem kot diplomant, saj bom s študijem kmalu zaključil? V katerem primeru imam največ možnosti, da se vpišem na fakulteto, kamor si želim? Še to –  v času študija sem enkrat ponavljal. Ali to vpliva na vzporedni študij oziroma na študij diplomantov?

Lep pozdrav! Miha

Živjo!

Najprej nekaj o vzporednem študiju. Za vzporedni študij potrebuješ še vsaj eno leto statusa študenta v šolskem letu 2007/2008 (glede na to, da si sedaj četrti letnik, ta pogoj izpolnjuješ), soglasje matične fakultete ter potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik. Če želiš študirati vzporedno, moraš izpolniti obrazec Prijava za vpis v študijskem letu 2007/2008 za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4). Ta obrazec potem pošlješ fakulteti, na kateri želiš študirati, od 20. do 30. septembra 2007. Prijavi priložiš potrdilo o opravljenih obveznostih ter soglasje matične fakultete. Upam, da fakulteta, na katero se želiš vpisati, nima preverjanja umetniške nadarjenosti ali psihofizičnih sposobnosti, saj bi v tem primeru moral poslati prijavo do 8. marca.

Mogoče še tole opozorilo. Pri vzporednem študiju je tvoj status študenta vezan na matično fakulteto. Ko na matični fakulteti diplomiraš, se status študenta prenese na vzporedni študij.

Na študij diplomantov se lahko vpišeš šele, ko diplomiraš. Obrazec Prijava za vpis v študijskem letu 2007/2008 za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4) pošlješ na fakulteto, na katero se želiš vpisati, od 20. do 30. septembra 2007. Prijavi priložiš diplomo in potrdilo o opravljenih izpitih. Če pa bi se želel vpisati na fakulteto, na kateri preverjajo umetniško nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, bi moral poslati prijavo do 8.marca.

Dejstvo, da si v času študija že ponavljal, načeloma ne vpliva na vzporedni študij oziroma študij diplomantov. Lahko pa bi vplivalo na izdajo soglasja matične fakultete (pri vzporednem študiju). O tem se vsekakor pozanimaj na tvoji fakulteti.

Vpisna mesta za vzporedni študij in študij diplomantov so določena posebej. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu ne sme biti večje kot 5% glede na razpisano število mest za vpis v prvi letnik rednega študija. Najdeš jih v razpisu za vpis v študijskem letu 2007/2008. Če pošlje prijavo za vpis več študentov, kot je vpisnih mest, fakultete s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v primeru omejitve vpisa v vzporedni študij. Zato je najbolje, da povprašaš na referatu fakultete, kamor se želiš vpisati, kakšne kriterije imajo. Dodatne informacije pa dobiš tudi pri nas – najlažje bo, če nas pokličeš na 01/43 80 253.

Petra, socialno svetovanje

Odprle so se prijave za AEGEE poletne šole

Letos poleti vas čaka nepozabna izkušnja: preživeti 15 dni v vrtincu izzivov, ki vam bodo vzeli sapo, prebudili vse vaše čute in vas vodili skozi najboljše poletje vašega življenja. 15 dni, polnih žura in dogodivščin, in 14 noči, za katere si boste želeli, da se ne bi nikoli končale.

Izberite si svojo poletno dogodivščino!
Tudi letos je izbira poletnih šol pestra in zanimiva – zagotovo boste našli mesto svojih sanj in tam preživeli nepozabno poletje. Samo nekaj primerov: letošnjo poletno šolo lahko preživite v raziskovanju zgodovine (in seveda nočnega življenja) Amsterdama, se prepustite Balkan Expressu in doživite popotovanje od Maribora do Beograda malo drugače, uživate na sončni Siciliji, spoznavate kulturo v Firencah, se pustite presenetiti mešanici različnih kultur v Istanbulu, najdete najlepši košček Poljske, se prepustite različnim ritmom in zaplešete na popotovanju od Moskve do Kijeva, preživite poletje na plaži v Portu, doživite vročo Španijo v Madridu, razpravljate o človekovih pravicah v Skopju ali pa se napotite na sever in v Tartuju in Tallinu doživite S(w)inging revolution. Evropa je letos poleti samo vaša, vse, kar morate narediti, je, da izberete destinacijo!

Kako na poletno šolo?
Če bi letošnje poletje radi preživeli popolnoma drugače, najprej odsurfajte na http://www.aegee.org/su in si izberite svojo poletno šolo. Nato se včlanite v AEGEE, kar lahko storite na uradnih urah AEGEE-Ljubljana vsak četrtek med 16. in 18. uro. Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na e-mailu aegee.ljubljana@gmail.com, več informacij o poletnih šolah pa lahko dobite tudi na naslovu http://www.aegee-ljubljana.org.

Poletna šola tudi v Ljubljani in Novi Gorici!
Kot vsako leto bomo tudi tokrat pri nas julija organizirali poletno šolo, na njej sprejeli 35 tujih študentov in skupaj z njimi preživeli nepozabnih 14 dni! Se nam želite pridružiti, skupaj z nami zabavati in sodelovati pri organizaciji? Sodelovanje pri poletni šoli je idealna priložnost, da pridobite izkušnje na področju organizacije projektov, odnosov z javnostmi, nabiranja sponzorskih sredstev, da izboljšate svoje znanje tujih jezikov, da spoznate kup novih prijateljev z vseh koncev Evrope, predvsem pa, da preživite čudovito poletje, polno nepozabnih doživetij. Ekipa za organizacijo poletne šole se začenja oblikovati že zdaj – oglasite se na zgornji e-mail ali nas obiščite v času uradnih ur. Naj bo letošnje poletje popolnoma drugačno!

Veronika Žagar

Študentska akcija Študenti za lačne

Študenti štirih ljubljanskih fakultet so konec februarja pripravili akcijo Študenti za lačne, v okviru katere so brezdomcem delili hrano in toaletne pripomočke.

Akcija, ki so jo s skupnim sodelovanjem organizirale študentske organizacije fakultete za socialno delo, teološke fakultete, fakultete za upravo in visoke šole za zdravstvo, je najprej potekala na  fakultetah, kjer so zbirali toaletne pripomočke in ostale uporabne stvari, svoj blagoslov na terenu pa je doživela na predzadnji februarski dan, ko so se brezdomci na Prešernovem trgu ob stojnici lahko pogreli s toplim obrokom pasulja in posladkali s krofi. Lep sončen dan je privabil zajetno število tistih, ki nimajo domov, in ob pomoči študentov, ki so z zdaj že tradicionalno akcijo ponovno pokazali svoj socialni čut, zadovoljil tudi organizatorje: “Všeč mi je predvsem, da smo z brezdomci sodelovali že pri načrtovanju akcije, s čimer smo se izognili težavam, ki velikokrat pestijo tovrstne humanitarne akcije, in sicer, da stvari ostajajo, se ne porabijo ali pa jih je premalo. Brezdomci so nam povedali, kaj in koliko rabijo, tako da smo vedeli, kaj moramo storiti. Vse se je izšlo, zato smo z akcijo zelo zadovoljni,” akcijo ocenjuje glavni koordinator Tomaž Stritar, sicer študent fakultete za socialno delo. Ker brezdomstvo ni le problem posameznika, ampak v določenih segmentih projicira podobo globalne družbe, v oči pa bode tudi odnos družbe do problematike, naš sogovornik meni, da študentje ne odstopajo od splošnega prezirajočega in odklonskega vedenja na problematiko brezdomstva. In kaj bi študentje, poleg tovrstnih akcij, ki jih je premalo, lahko še storili za brezdomce? “Mogoče bi lahko večkrat kupili kakšno številko Kraljev ulice in jim pogosteje dali kaj denarja na ulici, namesto da se jih na dolgo in široko izogibajo,” meni Stritar in na vprašanje, kaj lahko od študentskih akcij odnesejo brezdomci, odgovarja: “Takšna akcija jim ne prinese kaj veliko, razen krpanja zelo perečih problemov brezdomstva. V fizičnem smislu akcija prinese zelo malo, ker gre samo za en obrok, a vendar poteza v sebi skriva predvsem sporočilno vrednost. Brezdomcev je namreč vse več, zato bi morale država in lokalne skupnosti narediti precej več za reševanje te problematike.” Te besede potrjuje tudi statistika, saj število brezdomcev v Sloveniji po zadnjih raziskavah narašča, zaskrbljujoč je tudi podatek, da je med njimi vse več mladih, močno pa prevladuje moška populacija. Največ vzrokov brezdomstva se skriva v izgubi službe, koncu odnosa s partnerjem in izselitvi ali izgonu iz stanovanja, zanimiv pa je tudi podatek o zakonskem stanu, saj velik odstotek brezdomcev ni bil nikoli poročen, skoraj četrtina  pa je ločenih. 


Tadej Buzeti

Zmagali so argumenti

Študentski pogajalci so na pustni torek dosegli dogovor z vlado in ministrstvom glede spremembe zakona o subvencionirani študentski prehrani.

Nekakšen uvodnik v pogajanja se je zgodil že na terenu, saj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v duhu začetkov subvencionirane študentske prehrane ob pustnem torku z akcijo Ko študent po hrano gre želela opozoriti na aktualno študentsko problematiko. Tako so mimoidočim pred poslovalnico prodaje bonov delili krofe in golaž, pustni dan pa je bil precej bolj pomemben z vidika prihodnosti študentske prehrane, saj so na vladnem svetu za študentska vprašanja obravnavali novelo o spremembah zakona o subvencionirani študentski prehrani, s katerim naj bi se Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) skušalo odvzeti javno pooblastilo za izvajanje študentske prehrane.
Komercializacije ne bo
Pogajanja so bila za ŠOS kljub začetnim negotovostim in nasprotovanjem uspešna, saj je študentski pogajalski skupini na seji vladnega sveta za študentska vprašanja v dogovoru z vlado in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve uspelo najti skupni jezik. Na ŠOS so bili prepričani v svoje konstruktivne predloge: “Ves čas usklajevanj in pogajanj smo upali, da bodo prevladali oziroma “zmagali” argumenti, kar se je na koncu tudi zgodilo,” pravi Saša Albreht, predsednica ŠOS. Študentska organizacija Slovenije in njene entitete bodo tako še naprej opravljale vlogo izvajalca prodaje študentskih bonov za prehrano, kar pomeni, da bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve še naprej razvijali sistem študentske prehrane ter ga približevali študentom v luči zdrave prehrane. In kaj bi se zgodilo, če do dogovora ne bi prišlo? “Če bi ministrstvo izbiralo izvajalca preko javnega razpisa, pa lahko sklepamo o možnih posledicah, ki bi jih začutili študentje. Predvsem gre za morebiten problem komercializacije prodaje študentskih bonov,” menijo na ŠOS.

Med ponudniki vse več hitrih restavracij

V zadnjem času se je med ponudniki bonov pojavilo veliko restavracij s hitro prehrano, zato se postavlja vprašanje, ali prizadevanja ŠOS za zdrav študentski obrok prinesejo rezultate: “Odgovor na to vprašanje je dvoplasten. Prvič, študentu obveznosti na fakulteti večkrat narekujejo, da je “angažiran” na fakulteti ves dan (vaje, predavanja in seminarji), od jutra do večera, in tako žal nima časa za normalno kosilo, ampak se mora poslužiti hitre prehrane. Drugič, upamo, da bomo v okviru naslednjega razpisa uspeli zmanjšati število tovrstnih restavracij,” ocenjujejo povezavo napornega vsakdana študenta s časovno nezmožnostjo opravljanja kvalitetnega in zdravega obroka na ŠOS.

Odprta vprašanja, ki ostajajo

Na pogajanjih, ki jih lahko označimo za uspešna (vlekla so se več kot leto dni), se je vlada odrekla tudi časovnemu omejevanju prehranjevanja s študentskimi boni, saj so dosegli dogovor glede možnosti prehranjevanja z boni čez vse leto. Z novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane se bo spremenila tudi višina subvencije države, ki se bo z zdajšnjih 2,35 evra za en obrok v skladu z dogovorom med študenti ter vlado po potrditvi zakona v parlamentu povišala za osem centov. Kljub temu je odprtih vprašanj, ki ostajajo, še kar nekaj. Odprto ostaja vprašanje participacije študentov pri upravljanju sklada za razvoj kadrov in štipendiranja, hkrati ostaja odprt pravilnik o subvencioniranem bivanju, ki ga je ŠOS že uskladila s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki vodijo VI. delovno skupino Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Na ŠOS trenutno čakajo tudi na “odobritev” predlaganih pripomb s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na področju visokega šolstva pa na predlog novega skupnega zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter sklic II. delovne skupine, ki deluje pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Tadej Buzeti

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.