Okoli dve stoletji nazaj je bila Avstralija vse prej kot obljubljena dežela. Sem so namreč trpali evropske kaznjence v zelo stroge zapore, drugim migrantom pa tudi ni bilo lahko preživeti. Še najtežje je bilo ženskam, po možnosti z otroki, ki so jih možje zapustili v lovu za opali v mnogih rudnikih.
Leto po Avstraliji…
Danes pa je Avstralija raj za ‘backpackerje’ in meka za surferje. Mnogo mladih Evropejcev (predvsem iz severnih držav) si vzame kar celo leto ‘off’, ponavadi pred začetkom študija, da raziščejo svet. Avstralija je pri tem zelo priljubljena predvsem zaradi zabave, spoznavanja novih ljudi in pa tudi dela. Če si pred prihodom priskrbiš delovno vizo, lahko brez problema najdeš zaslužek za nadaljnje potovanje v kakšnem hostlu ali pa lokalu.
Najpogostejša načina potovanja po tem ‘down under’ kontinentu sta z avtobusom (npr. Greyhound, Oz experience) ali pa avtom oz. campervanom. Z avtobusom so vožnje zelo dolge zaradi ogromnih razdalj, vendar lahko prihraniš pri prenočitvah, če se voziš ponoči. Poleg tega si vezan na določeno pot, medtem ko imaš s svojim avtom popolno svobodo pri odkrivanju bolj ali manj skritih kotičkov. Nama je bilo potovanje z najetim campervanom zelo všeč, hkrati sva tudi nekaj prihranila pri kampiranju, saj so hostli malce dražji. Za podoben znesek lahko avto ali campervan sicer tudi kupiš, vendar pri tem nosiš riziko okvare na poti ter plačevanja popravil in servisov.
Raj za srfarje…
Za surferje je najbolj popularna plaža Bells beach v Torquey-ju, blizu Melbourna, kjer se je tudi začelo surfanje v Avstraliji. Okoli 50 let nazaj so tu ustanovili tudi danes velike svetovne blagovne znamke (Billabong, Rip Curl, Quicksilver…), vendar pa cene teh izdelkov (žal) niso kaj bistveno nižje kot pri nas. V tem južnem predelu kontinenta je učenje surfanja in rentanje opreme malce dražje kot severneje po vzhodni obali, kjer prav tako najdeš dobre valove za surfanje, vse do Noose. Midva sva se za nekaj dni namestila v Byron bay-u, prijetnem turističnem obmorskem mestecu s prevladujočo hipi in backpacker sceno. Tu sva za pet-dnevni najem surfa plačala 90 AU$ (v večini hostlov si ga lahko sicer zastonj izposodiš), neoprena pa nisva potrebovala, saj je v tem delu morje jeseni še vedno zelo toplo (za razliko od južnejših krajev).
Živali, ki jih pri nas ne vidiš…
Vsekakor pa ta južni kontinent ne vabi le zaradi valov in čudovitih plaž, temveč tudi zelo zanimive in raznolike pokrajine, ki sega od puščave in deževnih gozdov do prelepih narodnih parkov z velikim spektrom divjih živali. Če si jih ne uspeš dobro ogledati v naravi, jih lahko vidiš v kakšnem izmed mnogih parkov (‘zavetišč’), kjer je zelo priljubljeno slikanje s koalo in hranjenje kengurujčkov. V Avstraliji domuje tudi ogromno različnih vrst plazilcev (kuščarjev, kač in seveda krokodilov, ki zrastejo okoli 5 metrov), zelenordečih in belih papig (ki zelo glasno čivkajo po drevesih in čakajo na ostanke hrane, ki jo za seboj pustijo turisti na kakšnem izmed žarov, kjer si zastonj lahko pripraviš piknik), emu-jev (ki je največji Avstralski ptič, podoben noju) ter dingov (ki so mešanica med psom in volkom; v Avstraliji jih najdeš severno od okoli 5500 km dolge ograje, ‘dingo fence’, ki te divje pse loči od ovc, da jih ne napadajo).
Avstralski potop
Prav tako pestro je morsko življenje Avstralije, še posebej okoli velikega koralnega grebena (Great barrier reef), ki je eden najzanimivejših krajev za potapljanje na svetu in sega 2000 km ob vzhodni obali. Tu živi ogromno različnih vrst koral, pisanih rib, velikanskih želv in tudi ubijalskih meduz, zaradi katerih je potrebno v poletnih mesecih v tem tropskem predelu v morju nositi zaščitni neopren. V Cairnsu je organiziranih veliko tečajev potapljanja ali pa večdnevnih izletov na zunanji ‘reef’ za tiste, ki že imajo certifikat. Če certifikata za potapljanje nimaš, lahko tudi s snorklanjem (potapljanjem z masko) vidiš pester morski svet (saj korale rastejo v plitvejši vodi, kamor segajo sončni žarki) ali pa preizkusiš enkratni potop s kisikovo masko (t.i. Intro dive), ki je vsekakor enkratna izkušnja.
Zanimivi kraji za potapljanje so tudi okoli Whitsunday otokov, kjer se nahaja tudi ena najlepših plaž na svetu (Whitheaven beach) s kristalno čisto vodo in snežnobelim peskom, ki pa je tako polna turistov, da izgubi del svojega čara.
Bodyboardanje po sipinah…
V najlepšem spominu pa mi bo gotovo ostal Fraser island, ki me je popolnoma očaral s svojo pestro pokrajino. Na tem največjem peščenem otoku na svetu so namreč združeni kar štirje različni ekosistemi, in sicer ogromne peščene sipine, čudovit deževni gozd, jezera in morje. Ko se sprehajaš po neskončnih peščenih sipinah (‘sand dunes’) in misliš, da jim ni in ni konca, ugledaš smaragdno jezero, v katero se lahko spustiš kar po ‘bodyboardu’ po peščeni strmini navzdol. Fraser island je znan tudi po številnih dingotih, ki človeku sicer niso nevarni (če jih ne izzivas), se je pa že zgodilo, da so iz kakšnega šotora poleg hrane odnesli tudi kakšnega dojenčka.
The Great ocean road je prav tako ‘a must see’ v Avstraliji. To je obalna cesta, ki se vije zahodno od Melbourna in nudi na eni strani pogled na visoke klife in druge zanimive formacije, ki jih je morje oblikovalo (jame, loke in dvanajst skal, ki so jih poimenovali po apostolih), na drugi strani pa deževni gozd in evkaliptuse, na katerih lahko z malo sreče opaziš speče koale.
Pot čez puščavo s campervanom
Zelo posebna in enkratna izkušnja pa je puščavska notranjost (t.i. outback) Avstralije, ki si je nisem znala povsem predstavljati, dokler je nisva resnično doživela. Ko se voziš po 1500 km dolgi ravni cesti od Adelaide do Alice Springs, si misliš, da cesti ne bo konca. Vse, kar vidiš naokoli, je stepa z vedno manj drevesi in posušenega zelenja, tako da prevladuje živordeča zemlja. Približno vsakih deset minut pripelje nasproti kakšen drug campervan in si veselo pomahamo ali pa kakšen tovornjak s tremi priklopniki (t.i. roadtrain), ki se mu raje malo umakneš in trdno poprimeš za volan, saj se campervan pošteno zamaje, ko tak ‘over-size’ kamion pridrvi mimo okoli 120 km/h. Tako hitro namreč vozijo po avstralskih avtocestah vsi tovornjaki, ne glede na njihovo velikost in ne glede na omejitev 110 km/h (s strogimi kaznimi), tako da sva se na začetku kar težko privadila, da naju tovornjaki ves čas prehitevajo.
Na žalost vidiš ob cesti tudi mnogo mrtvih kengurujev in divjih krav (čisto črne barve), ki jih najverjetneje zbijejo kakšni nočni vozniki, ter krokarje in orle, ki potem ‘dokončajo’ te ležeče živali. Ne glede na redkejšo vegetacijo je neverjetno, koliko različnih živali preživi v divjini.
Mesto pod zemljo
Nekje na pol poti proti Alice Springs se nahaja mestece Coober Pedy, kjer si je večina prebivalcev uredila svoj dom pod zemljo, saj je tu zaradi ogromnih temperaturnih amplitud (50 stopinj poleti in pod ničlo pozimi) znosneje živeti. Tu so pod zemljo tudi cerkve in muzeji, ki prikazujejo zgodovino lokalnih rudnikov, kjer še vedno poteka lov za opali.
Alice Springs se nahaja čisto v sredini Avstralije in ima okoli 25.000 prebivalcev, od tega jih je večina Aboriginov (to so prvotni naseljenci tega kontinenta, ki naj bi bili tu prisotni že okoli 40.000 let), ki po cele dneve v skupinicah posedajo po travnikih. Zaradi državne podpore, ki jo dobivajo, jim namreč ni treba delati za preživetje, vseeno pa nekateri izkoristijo svojo nadarjenost za slikanje, saj so njihove slike (ki vsebujejo motive iz njihove kulture) zelo zanimive in cenjene. V tem mestu se nahaja tudi ‘Royal Flying Doctor Service’, ki nudi letalski prevoz in nujno zdravniško pomoč ljudem, ki živijo v notranjosti, daleč od civilizacije.
Največja turistična znamenitost Avstralije je Ayers Rock (Uluru), ki je sveta gora Aboriginov, in se prav tako nahaja v notranjosti. Izgleda kot ogromna rdeča skala, ki ‘štrli’ iz puščave 348 metrov visoko in je največji monolit na svetu. Zelo zanimivo si jo je ogledati v sončnem vzhodu ali zahodu, saj čudovito spreminja svoje barve (od temno rjave do živooranžne in ognjenordeče). Negativno pa me je presenetilo, kako ljudje množicno plezajo na to goro, čeprav Aborigini na vseh mestih in v vseh brošurah prosijo, naj se to ne počne (predvsem zaradi nevarnosti). Veliko ljudi se je pri plezanju že ponesrečilo (tako imajo R.F.D.S. veliko dela). Poleg tega je to skrajno nespoštljivo, kot če bi npr. turisti plezali po naših cerkvah in oltarjih.
Okoli 50 km stran od Uluru-ja se vidijo mogočne Kata Tjuta, prav tako zelo zanimiva formacija živordečih skal, še bolj v notranjosti pa se nahaja veliki Kings Kanyon. Ko sva si midva ogledala ta zanimivi kanjon v Avstralski jeseni, je bilo še vedno tako vroče (okoli 38 stopinj in velika vlažnost zraka), da je bilo kar nekaj sprehajalnih poti zaprtih. Poleg vročine pa so zelo nadležne tudi številne muhe, ki te neprenehoma ‘napadajo’ in poskušajo zlesti v vsak kotiček telesa, kjer iščejo tekočino (npr. oči in usta…).
V okolici Alice Springs se nahaja tudi izredno zanimiv Macdonnell Ranges narodni park, kjer kljub puščavi lahko najdeš kar nekaj vodnih kotanj, v katerih se lahko okopaš v čisti vodi. Tu lahko srečas tudi kakšnega zelo luškanega ‘wallaby-ja’ (podobni so kengurujem, vendar manjši), ki se v vročini pride sem odžejat.
Vsako potovanje je zelo zanimivo, saj te napolni z novimi izkušnjami in razširi tvoja obzorja. Potovanje po Avstraliji pa je še posebej zanimivo zaradi njene raznolikosti in prijaznosti, zato ga toplo priporočam vsakomur.
INFO:
Najpogostejše fraze:
G’ day, mate/how r u doin’ (še vedno nisem prepričana ali je to dejansko vprašanje ali pa le pozdrav; ponavadi je to odvisno od posameznika);
No worries, mate;
Thongs: japanke; v severnem, tropskem delu Avstralije tudi najpogostejše obuvalo
Pomembni internet naslovi:
www.sta-lj.com (cena študentske letalske karte do Sydney-ja je dobrih 200.000 SIT)
www.immi.gov.au (tu si lahko priskrbiš elektronsko turistično vizo)
www.greyhound.com.au
www.backpackercampervans.com.au
Cene:
– cena za posteljo v dormu (sobi z več pogradi) je okoli 20 do 25 AU$, cena za privat sobo z dvema posteljama pa med 50 in 75 AU$
– cene hrane so v trgovinah podobne kot pri nas, v restavracijah pa stane kosilo okoli 15 do 25 AU$
– 1 AU$ je približno 145 SIT