Obutvena industrija je ključni igralec na področju globalnih emisij, saj je odgovorna za 1,4 % globalnih toplogrednih plinov. Za boljšo predstavo, to je več kot polovica emisij, ki jih prispeva letalski transport. Zavedanje o težavah, ki jih povzročata masovna proizvodnja in hitra moda, postaja vse pomembnejše, še posebej, ko upoštevamo, da lahko običajni čevlji v okolju vztrajajo tudi do 40 let.
Znamka ara Shoes s svojo več kot 60-letno tradicijo izdelovanja kakovostne obutve se zaveda okoljskih izzivov. V zadnjih letih so svojo filozofijo dodatno nadgradili z ukrepi, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Ara Shoes združuje visoko kakovost izdelkov z okoljsko odgovornostjo.
Ara ima proizvodnjo v lastnih tovarnah na Portugalskem, kjer so delovni pogoji urejeni po visokih nemških standardih. Zaposleni delajo v varnem in kontroliranem okolju ter so za svoje delo primerno plačani. To zagotavlja etično proizvodnjo in pripomore k večji kakovosti končnih izdelkov.
Z uporabo hitro obnovljivih naravnih virov, kot je bambus, ara Shoes dodatno zmanjšuje svoj ekološki odtis. Podloge in vložki iz bambusovih vlaken odlično absorbirajo vlago in omogočajo izjemno zračnost, kar zagotavlja udobno klimo za noge. Te lastnosti bambusa pripomorejo k izdelavi trajnostne, funkcionalne in udobne obutve.
Poleg trajnostne proizvodnje obutve ara Shoes tudi pri pakiranju svojih izdelkov uporablja okolju prijazne rešitve. Škatle za čevlje so izdelane brez dodatnih lepil, obutev pa je ovita v izključno recikliran papir.
Z izbiro bambusa in drugih trajnostnih praks ara Shoes zmanjšuje svoj ekološki odtis, izboljšuje kakovost in udobje obutve. Zavedanje o vplivih obutvene industrije na okolje spodbuja potrošnike k bolj premišljenemu izbiranju obutve, kar prispeva k zmanjšanju okoljske problematike. Hkrati ara Shoes kaže pot do okolju prijaznejših rešitev v modni industriji.
Vsak korak k trajnosti, bodisi preko izbire materialov, kot je bambus, ali skozi izboljšanje proizvodnih praks, ima pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti obutve. Potrošniki, ki izbirajo izdelke znamke ara, tako ne samo uživajo v visoki kakovosti in udobju, ampak aktivno prispevajo k varovanju našega planeta. Ara Shoes s svojimi praksami postavlja primer, kako lahko podjetja v obutveni industriji sledijo modnim trendom in se spopadajo z okoljskimi izzivi. S poudarkom na kakovosti, trajnosti in etični proizvodnji, ara ne ustvarja le obutve, ampak tudi prihodnost, v kateri moda in okoljska odgovornost hodita z roko v roki.
Obutev ara Shoes najdete na prodajnih mestih ara Shop v Ljubljani in Mariboru ter v prodajalnah Maximarket, Mass, Pami in prodajalnah Kopitarna.
Priljubljena jed iz riža in surove ribe je vsekakor bolj dostopna, kot je bila pred leti – vnaprej pripravljeno dobiš že v trgovinah. A japonske restavracije seveda ne najdeš v vsakem slovenskem mestu (da o ponudbi na študentske bone ne govorimo). Zaenkrat je prestolnica še edini kraj, kjer si lahko, ko gre za restavracijski suši, privoščiš biti izbirčen.
Sushimama
Mimo Sushimame si se po vsej verjetnosti že sprehodil. Nahaja se v centru Ljubljane, na Wolfovi ulici 12. Predstavlja se kot moderna japonska restavracija, glavni šef Itamae Hiroki Ishikawa pa ima kar petnajst let izkušenj s pripravo sušija. Na meniju so še druge jedi, a ljubitelje sušija bo predvsem zanimala raznolika ponudba rib za sašimi in nigiri, ali kateri od zvitkov.
Za bolj prefinjeno izkušnjo obišči restavracijo Maru v Kosezah, na Vodnikovi cesti 155. Pred obiskom je nujna rezervacija. Ponudba je za spoznanje dražja kot pri konkurentih, a pravih ljubiteljev cene ne bodo preveč zmotile. Poleg velikega nabora nigirija nudijo sašimi iz ribe po lastni izbiri in mešani suši (nigiri + zvitek).
MUMU je stojnica v pritličju trgovskega centra Supernova na Rudniku. Nudijo zvitke, ki jim lahko sestavine določiš tudi sam, in ribje sklede. Zvitek šteje osem večjih kosov, postrežba pa je na stojnici jasno hitrejša kot pri ostalih ponudnikih na seznamu.
Sato Bento najdeš na Kotnikovi ulici 5, v poslovno-trgovskem centru Ledina. Beseda bento se nanaša na način pakiranja obroka za eno osebo, pogosto v posodi z razdelki. Na razpolago so tako tudi druge japonske jedi s prilogo, juho in sladico. Če rad kombiniraš različne vrste sušija, so na razpolago miksi z maki ali uramaki (obrnjeni zvitki, z rižem zunaj) zvitki ter sašimi ali nigiri sušijem.
Če v centru na Kotnikovi 5 greš malo naprej od restavracije Sato Bento, boš našel sosede, ki se osredotočajo bolj na zvitke in odštekane kreacije, kakršna je na primer sushi donut. Zvitki niso majhni – en šteje deset kosov. Lokal sprejema obiskovalce, a imajo raje prednaročila in osebni prevzem.
TLOFT je azijska restavracija na Gosposvetski cesti 4, ki ima v ponudbi tudi suši. Izbiraš lahko med nigirijem, sašimijem, maki zvitki ali mešanicami, ponašajo pa se tudi s sušijem gunkan (način ročne priprave, kjer oblikovan suši zavijejo v alge in na vrh položijo ribo ali ikre).
MoySushi je japonska restavracija na Mestnem trgu 17. Poleg tradicionalnih japonskih jedi imajo veliko ponudbo sušija, ki ga postrežejo kot nigiri, sašimi, maki ali uramaki. Poskusiš lahko tudi njihove hišne rolice ali sklede.
Japonsko-perujska fuzija je tisto, kar dela Barro v centru Ljubljane (Breg 8) edinstveno. Bogat nabor sašimija, nigirija in zvitkov bo navdušil tako tradicionaliste kot tiste, ki raje eksperimentirajo.
Kortizon in drugi sorodni glukokortikoidi so izjemno učinkoviti pri zaviranju prekomernih imunskih reakcij. Toda prej je bilo osupljivo malo znanega o tem, kako točno to počnejo. Skupina raziskovalcev je podrobneje raziskala molekularni mehanizem delovanja.
Kot poročajo v reviji Nature, glukokortikoidi reprogramirajo metabolizem imunskih celic in tako aktivirajo naravne zavore telesa pri vnetju. Te ugotovitve so postavile temelje za razvoj protivnetnih učinkovin z manj in manj hudimi stranskimi učinki.
Glukokortikoid kortizon je pravzaprav naravno prisoten v telesu kot kortizol, stresni hormon. Organizem sprošča kortizol, da izboljša odziv telesa na stres. Kortizol posega v presnovo sladkorja in maščob ter vpliva na druge parametre, vključno s krvnim tlakom ter dihanjem in srčnim utripom. V večjih odmerkih zavira tudi delovanje imunskega sistema, zaradi česar je uporaben v medicinske namene: zaradi odlične učinkovitosti se za zdravljenje uporabljajo sintetični glukokortikoidni derivati, ki zavirajo vnetja še bolj kot naravna snov v telesu. širok spekter imunsko pogojenih vnetnih bolezni. So med najpogosteje uporabljenimi zdravili.
Kaj so glukokortikoidi in kako delujejo?
Zdravila na osnovi glukokortikoidov pa imajo tudi neželene učinke, zlasti pri večjih odmerkih in daljšem jemanju. Ti neželeni učinki so povezani z drugimi učinki telesu lastnega kortizola. Vključujejo visok krvni tlak, osteoporozo, sladkorno bolezen in povečanje telesne mase. Z namenom razviti protivnetna zdravila z manj in manj resnimi stranskimi učinki je skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. Gerharda Krönkeja, direktorja oddelka za revmatologijo in klinično imunologijo na Charitéju, izvedla podrobnejšo študijo o tem, kako imunosupresivi učinki glukokortikoidov natančno delujejo.
»Prej je bilo znano, da glukokortikoidi aktivirajo številne gene v različnih celicah telesa,« pojasnjuje Krönke. »Toda prek tega mehanizma v glavnem aktivirajo vire, ki so prisotni v telesu. To ne razloži ustrezno njegovega močnega imunosupresivnega učinka. V naši študiji smo zdaj lahko pokazali, da glukokortikoidi vplivajo več kot le na izražanje genov v imunskih celicah. Vpliva tudi na elektrarne celice, mitohondrije, in da je ta učinek na celični metabolizem ključnega pomena za protivnetne učinke, ki jih izvajajo glukokortikoidi.«
Odziv imunskih celic na vnetje
Za študijo se je raziskovalna skupina osredotočila na makrofage, vrsto imunske celice, ki je odgovorna za odstranjevanje vsiljivcev, kot so virusi in bakterije. Te celice imajo lahko tudi vlogo pri nastanku imunsko pogojenih vnetnih bolezni. Raziskovalci so preučevali, kako so se te imunske celice – v tem primeru pridobljene iz miši – odzvale na vnetne dražljaje v laboratorijskem okolju in kakšne učinke je imelo dodatno dajanje glukokortikoida. Raziskovalci so opazili, da imajo glukokortikoidi poleg učinka na izražanje genov velik učinek pri obračanju sprememb v celičnem metabolizmu, ki so jih sprožili vnetni dražljaji.
»Ko so makrofagi postavljeni v način za boj, preusmerijo svojo celično energijo v oborožitev za boj. Namesto oskrbe z energijo njihovi mitohondriji proizvajajo komponente, potrebne za boj proti vsiljivcem,« pravi Krönke, ki opisuje vpletene procese. »Glukokortikoidi obrnejo proces, izklopijo način za boj in tako rekoč spremenijo meče v lemeže. Drobna molekula, imenovana itakonat, ima pri tem posebno pomembno vlogo.«
Itakonat je protivnetna snov, ki jo telo naravno proizvaja v svojih mitohondrijih. Makrofagi ga proizvedejo zgodaj, ko se aktivirajo, tako da se vnetna reakcija po določenem času umiri. Ustvarjanje te naravne imunske zavore pa zahteva dovolj goriva. Ko se elektrarne celice pripravijo za boj, temu ni več tako, zato se proizvodnja itakona čez nekaj časa zmanjša in ustavi. Pri normalnem, kratkotrajnem vnetju je ta čas učinkovit, ker se je medtem tudi imunski odziv umiril.
»Pri vztrajnem vnetnem dražljaju je upad proizvodnje itakonata težava, ker potem ni imunske zavore, čeprav imunski sistem še vedno deluje na vseh valjih, kar sčasoma prispeva h kroničnemu vnetju,« pojasnjuje dr. Jean- Philippe Auger, znanstvenik na oddelku za medicino 3 — revmatologijo in imunologijo na Uniklinikum Erlangen in prvi avtor študije. »Tu posredujejo glukokortikoidi. Z reprogramiranjem mitohondrijske funkcije povečajo tvorbo itakonata v makrofagih in obnovijo njegov protivnetni učinek.«
Paleontologi so v Kitajski provinci Fujian odkrili sledi več kot 5 metrov velikega dinozavra, ki je nekoč taval po tamkajšnjem območju. Kar je zanimivega pri sledeh je kombinacija poznane vrste in vrste, ki je zdaj novo odkrita.
Stopinje dinozavrov, ki so bili navdih Jurskemu parku
Dvanajst stopinj so našli, ki se med seboj razlikujejo po obliki in velikosti. Manjše sledi, dolžine do 11 centimetrov, pripadajo poznani vrsti po imenu Velociraptorichnus. Tiste večje sledi, do 36 centimetrov dolžine, pa pripadajo novi vrsti. Slednjo so poimenovali Fujianipus yingliangi.
Na podlagi velikosti sledi so lahko delili tudi velikost bitja. Tako je dinozaver v višino bokov meril več kot 1,8 m, kar je primerljivo z velikostjo največjih znanih deinonihozavrov, to je Austroraptorja in Utaraptorja. Oba sta bila velik navdih za raptorje, ki jih poznamo iz filmov Jurski park.
»Ko ljudje pomislijo na dinozavre raptorje, najverjetneje pomislijo na tiste iz filmov Jurski park – človeške velikosti, mišičaste, agresivne lovce,« je dejal paleontolog Univerze v Queenslandu Anthony Romilio. »Toda te sledi je pustila veliko tanjša in pametnejša skupina v družini Troodontidae, ki se je pojavila v pozni juri pred približno 95 milijoni let.«
Nova vrsta dinozavrov po imenu Fujianipus yingliangi Foto: on cell
»Ta ujeda je bila dolga približno 5 m z 1,8 m dolgimi nogami, kar je presegalo velikost raptorjev, upodobljenih v Jurskem parku. Predstavljajte si, da nekaj takega prihaja proti vam s polno hitrostjo,« je srhljivo dodal paleontolog.
Primerjava sledi z drugimi najdbami, tudi tistimi dolžine 1 centimeter
Sledi so primerjali z drugimi znanimi sledmi dvoprstih dinozavrov iz Azije, Evropi in Severne ter Južne Amerike. »Ugotovili smo, da je ta tip drugačne oblike, zaradi česar je precej edinstven,« so dejali. »Koncept velikih troodontidov se je v paleontološki skupnosti pojavil šele pred kratkim.«
Tako omenja tudi kosti, ki so bile odkrite na Aljaski. Te namigujejo na trend k gigantizmu v bližini starodavnega polarnega kroga, območja s potencialno manjšo konkurenco vrst zaradi daljših obdobij zimske teme. »Naše ugotovitve kažejo, da so ti raptorji velikani romali veliko južneje in so bili bolj razpršeni.«
Kar je najbolj zanimivega je dejstvo, da je veliko članov ekipe v preteklosti sodelovalo pri odkritjih najmanjših stopinj dinozavrov v zgodovini. Mednje spadajo sledi raptorjev v Južni Koreji, ki so dolge le en centimeter. To kaže na neverjeten razpon med dinozavri raptorji in na njhovo prilagodljivost ter raznolikost.
Ti užitke v dnevu preprečuje dejstvo, da ne veš, kateri politiki so v tem trenutku najbolj priljubljeni? K sreči so tu javnomnenjske raziskave, kot je najbolj sveža Medianina, ki sporoča nekaj političnih informacij. Kdo so najbolj priljubljeni politiki v Sloveniji ta trenutek in kdo bi presenetljivo osvojil večino mandatov na evropskih volitvah, če bi bile te izvedene danes?
Najbolj priljubljeni politiki v tem trenutku
Brez ovinkarjenja se lotimo priljubljenosti politikov. Na prvem mestu je predsednica Nataša Pirc Musar. Sledi ji Matjaž Han, ki je tudi sveži novi predsednik stranke SD. Tretje mesto zaseda Anže Logar iz stranke SDS.
Velik uspeh je uspel Klemnu Boštjančiču, finančnemu ministru in novemu obrazu stranke Gibanje Svoboda, saj je pristal na četrtem mestu. Po drugi strani pa v oči najbolj bode padec ministrice za kulturo Aste Vrečko, sicer koordinatorke stranke Levica, ki je na lestvici izgubila kar sem mest. Ne najboljši rezultat imata tudi predsednik vlade Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta na repu lestvice.
Nekoliko drugačen vpogled je v zaupanje vladi RS, ki jo podpira nekoliko več kot tretjina vprašanih oziroma natančno 35,3 odstotka anketirancev. Nasprotuje ji najmanjši delež v tem letu, kar je 52 odstotkov, neopredeljenih pa je 12,7 odstotka anketirancev. Seveda je, vključno z nadaljevanjem razkrivanja rezultatov jasno, da gre za javnomnenjske raziskave, ki ne prikazujejo povsem realnega stanja. Vsekakor pa so zanimiv pogled.
Morda na evropske volitve slovenska javnost gleda drugače, a so zagotovo lahko lep vpogled v to, čemu zaupa slovenski narod. Tako se stranka SDS utrjuje pred prihajajočimi evropskimi volitvami, preostale stranke pa se bolj kot ne borijo za ostanke.
Kaj bi se zgodilo, če bi bile evropske volitve izvedene danes? Od devetih slovenskih mandatov bi stranka SDS osvojila štiri, sledila pa bi ji stranka Svoboda z Robertom Golobom na čelu.
Luč sveta je ugledal napovednik za prihajajoči film Mufasa s podnaslovom Levji kralj. Gre za predzgodbo filma iz leta 2019, saj je vsaka povezava z legendarno risanko povsem odveč. Studio Disney je, predvsem na podlagi finančnega uspeha igrane predelave, nadaljeval z ustvarjanjem novega filma v svetu Levjega kralja. S tem je dokazal, da je brez idej, in da ga nič ne bo ustavilo pred izsesavanjem zadnje trohice dostojanstva. To je napovednik za film o levjem kralju Mufasi.
Nadaljevanje Levjega kralja iz leta 2019
Poleti 2019 je v kina prispela težko pričakovana »igrana« predelava animirane mojstrovine Levji kralj. Po uspehu Knjige o džungli se je režiser Jon Favreau posvetil Levjemu kralju, za mnoge najboljšemu animiranemu filmu vseh časov. Čeprav odzivi niso bili najboljši oziroma so bili, če smo iskreni, precej negativni, je film v kinih zaslužil več kot 1,6 milijarde ameriških dolarjev. Postalo je jasno, da se bo zgodba nadaljevala. In čeprav smo pričakovali predelavo filma Levji kralj 2, ki v vlogo očeta postavi Simbo, smo nekoliko nepričakovano prejeli predzgodbo o Mufasi. Ta pa ni le predzgodba, saj bo vključevala segmente omenjenega nadaljevanja.
Mufasa v novem napovedniku Disneyjevega filma Foto: on imdb
Kaj pravi Disney o filmu? Predzgodba nam bo razkrila vzpon enega največjih kraljev Skale Ponosa, v zgodbi, ki jo bo mali Kiari – hčerki Simbe in Nale – povedal Rafiki, nekaj zabavnih dejstev pa bosta dodala Timon in Pumba.
Čeprav še ni znano, bo film združil elemente drugega dela Levjega kralja in podrobnosti, ki smo jih skozi leta izvedeli o Mufasi in Scaru ter njunem razmerju in odraščanju. Koliko vsega, kar je bilo povedanega v zadnjih tridesetih letih bo ostalo nespremenjenega, ni jasno. Ima pa film možnost, da pove nove reči.
Vrača se nekaj igralske zasedbe iz leta 2019 – Seth Rogen kot Pumba, Billy Eichner kot Timon. John Kani kot Rafiki, Donald Glover kot Simba in Beyonce kot Nala.
Seveda pa se jim bodo pridružili tudi novi liki in igralci: Aaron Pierre kot mladi Mufasa, Kelvin Harrison Jr. kot Taka oz. mladi Scar, Kagiso Lediga kot mladi Rafiki, Tiffany Boone kot Sarabi, Preston Nyman kot Zazu, Thandiwe Newton kot Eshe, Lennie James kot Obasi, Keith David kot Masego, Anika Noni Rose kot Afia in Blue Ivy Carter kot Kiara.
Mufasa prihaja v kina decembra 2024
Film bo režiral Barry Jenkins, ki je pred tem poskrbel za oskarjevski mojstrovini Mesečina (Moonlight) in Šepet nežne ulice (If Beale Street Could Talk). Slednji je že pred leti napovedal, da ima film podobno strukturo kot Boter 2 (The Godfather Part II), kar je nora primerjava. »Ko sem sredi 90-ih let sestri pomagal vzgajati dva mlada fanta, sem odraščal s tem likoma (Mufasa in Scar). Imeti priložnost sodelovati z Disneyjem pri širjenju te veličastne zgodbe o prijateljstvu, ljubezni in zapuščini, hkrati pa nadaljevati svoje delo pri zapisovanju življenj in duš ljudi znotraj afriške diaspore, je uresničevanje sanj,« je o filmu Mufasa povedal Barry Jenkins. Scenarij je napisal Jeff Nathanson, ki je spisal že prvi del.
Za glasbo bosta ponovno poskrbela Hans Zimmer in Pharrell Williams, vse nove skladbe pa bo napisal Lin-Manuel Miranda, ki bo sodeloval z Markom Mancino in Lebo M.
Mufasa: Levji kralj v kina prihaja decembra letos.
Zaključne misli o nadaljevanju Levjega kralj
Hkrati nadaljevanje in predzgodba je zanimiv Disneyjev trik, ki je bil nepričakovan. Dejstvo je bilo, da se izvirniku predelava ne bo mogla približati. To se je izkazalo za resnično, saj je bila zgodbi odvzeta duša, igrivost, čustva in doživetost. Pohvaliti je bilo moč le vizualne učinke, kjer pa je bilo zaradi nasičenosti še lažje najti napake. Enako jasno je bilo dejstvo, da je glede na zaslužek predelave nadaljevanje neizogibno. In če so že morali poseči v nekaj, naj bo to zgodba, ki je še nismo videli na velikem platnu. Pričakovanja so nizka in po videnem v napovedniku bo še ta težko doseči pri tistih, ki so najmanj videli film iz leta 1994, kaj šele tistih, ki ga obožujejo. Denar je tudi v filmskem svetu sveta vladar.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru se je 8. 3. 2024 otvorila razstava Zmaga Jeraja z naslovom Z visokim korakom prestopim okensko polico. Razstavo si je možno ogledati vse do 16. junija 2024.
Poleg galerijskega dela si obiskovalci lahko odpočijejo v Skritem vrtu, ki obsega Senzorno-meditativno sobo in individualno delavnico, kjer lahko ustvarijo svoje umetniško delo.
Zmago Jeraj (1937 – 2015) je bil človek mnogih interesov. Deloval je na številnih umetniških področjih, od grafike in slikarstva, pa vse do filma in fotografije. Zanimal se je tudi za literaturo poljskega pisatelja in umetnika Bruna Schulza.
Leta 1973 je Jeraj v Beogradu v knjigi poljskega leposlovja odkril Schulzeve zgodbe in jih iz radovednosti prebral. Eno leto kasneje je ustvaril serijo ilustracij na podlagi zgodbe Sanatorij pod peščeno uro. Jeraja je Schulzevo pisanje navduševalo predvsem zaradi njegovega ilustrativnega izražanja in metaforično sanjskega opisovanja prostorov, saj je bil prav prostor tisti, s čimer se je Zmago Jeraj največ ukvarjal.
Namen te razstave je z določenimi elementi simbolično povezati Jeraja in Schulza. Zato je njen naslov iz odlomka Julijske noči, ene od Schulzevih zgodb: Z visokim korakom prestopim okensko polico.
Izbrane slike, risbe in grafike so iz Jerajeve zgodnje zrele faze v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem obdobju je Jeraj samozavestno in strokovno raziskoval odnos in prehod med notranjim in zunanjim prostorom, zaprtim in odprtim okoljem.
Zmago Jeraj, Z visokim korakom prestopim okensko polico. MGLC Grad Tivoli, Ljubljana 2024.
Jerajeve urbane krajine opredeljuje minimalizem uporabljenih sredstev, ki jih umetnik spretno uporablja za ustvarjanje želenega razpoloženja in vzdušja. Perspektivične podobe v ospredju se prepletajo z enobarvnimi ploskvami, ki prostorski učinek na slikah ukinjajo.
Posebnosti postavitve na razstavi
Jeraj je v intervjuju z Andrejem Brumnom Čopom, razkril, da bi si nekoč želel svoje slike razstavljati v prostoru, ki ni prevelik ali preveč svetel, kjer jih lahko odkrijejo le tisti, ki jih poiščejo. Svoje slike si je želel videti razstavljene brez okvirjev ali z maksimalističnimi okvirji.
Nekonvencionalna osvetlitev in uporaba prostora v postavitvi odražata Jerajevo željo po odmiku od tradicionalnih načinov razstavljanja likovne umetnosti.
Postavitev razstave je oblikovala Toni Soprano Meneglejte, intermedijska umetnica iz Maribora. Na razstavi je uporabljeno pohištvo iz 60. in 70. let. Za osvetlitev umetniških del so uporabljene svetilke in reflektorji, v dveh sobah celo projektor.
Prostori galerije se zaradi uporabe stolov, miz, omaric in ostalega pohištva, spremenijo v scensko prostorsko predstavitev Jerajevih dvodimenzionalnih del. To ustvari gledališki in filmski učinek, kar je v skladu z Jerajevimi bogatimi izkušnjami na področju scenografskega dela. Ko stojimo v galeriji, se nam skoraj zdi, da smo v eni od Jerajevih upodobljenih sob.
Ta pristop razstavljanja obiskovalcu izboljša izkušnjo razstave, saj nam omogoča, da se potopimo v Jerajev svet. Poleg tega uporaba scenografskih elementov doda razstavi plast globine in kompleksnosti, kar bo verjetno všeč širokemu krogu občinstva.
Zmago Jeraj, Z visokim korakom prestopim okensko polico. Postavitev razstave, MGLC Grad Tivoli, Ljubljana 2024.
Glavna tema Jerajevih del
Prva izmed posebnosti v Jerajevi umetnosti je, da večina njegovih del nima naslova. To omogoča posamezniku svobodno lastno interpretacijo vseh umetnin.
Izjemnega pomena je tudi barvna lestvica, ki sega od nasičenih do fluorescentnih, in jo umetnik učinkovito uporabi. Zaradi osvetlitve se nam zdi, da barve skačejo ven iz slik in nas napadajo.
Jeraj se v svojih delih osredotoča na upodabljanje (post) apokaliptičnih prizorov z ekološkimi poudarki. Prizori se sprva odvijajo v delno ohranjenih stavbah, vendar se kmalu spremenijo v grozeče, katastrofalne pokrajine, kjer so od človeškega in naravnega sveta ostali le še sledovi, kot so ruševine drevesna debla, rokavice ali smeti. Ta pristop kaže Jerajevo usposobljenost in strokovno znanje pri ustvarjanju živih in udarnih podob, ki poudarjajo krhkost našega okolja in posledice njegovega zanemarjanja. Pokrajine na njegovih slikah so prekrite s sajami, pepelom, magmo in z drugimi čudnimi elementi, ki ne vemo, kaj naj bi bili.
V Jerajevih delih so pogosto upodobljene ograje, ki jih prekinjajo prehodi in odprtine. Kot gledalce nas prehodi pogosto vodijo do določenega cilja. Vendar nas v tem primeru odprtine vodijo le v črnino, kar še poveča tesnobni občutek, ki ga podobe vzbujajo. Iz nas njegove slike izvlečejo zmedo in osamljenost, saj praznina ne ponuja nobenih odgovorov. Večina slik je naslikanih s perspektivo, kjer se mi kot gledalci nahajamo v razpadajočih stavbah in gledamo ven v gore, gozd ali prazno črnino, ki bi jo lahko poistovetili z ogromnostjo vesolja.
Zmago Jeraj, Z visokim korakom prestopim okensko polico. Postavitev razstave, MGLC Grad Tivoli, Ljubljana 2024. Foto: Jaka Babnik
Razstava je zelo unikatna, saj po navadi vidimo slike v galerijah obešene na belo steno z osvetlitvijo bele svetlobe in brez kakršnega koli pohištva. Ta posebna postavitev nam omogoča potopitev v dela z vsemi našimi čuti. Verjamem, da razstava Zmaga Jeraja ni za vsakogar, vendar če vas ni strah temačnosti, vam ne bo žal, da ste jo obiskali.
Številne priljubljene jedi za zajtrk niso veganske: omlete, jajca na 1001 način, kosmiči z mlekom ali jogurtom, slanina in klobasice, dimljen losos, celo kosmiči in nekateri toasti … Vse te možnosti niso rastlinskega izvora. Na srečo lahko najdeš veliko alternativ za hranljiv zajtrk, ki te bo napolnil z energijo.
Ovseni kosmiči z banano in kokosom
Z vilicami zmečkaj zelo zrelo banano, dodaj skodelico ovsenih kosmičev, skodelico in pol kokosovega mleka, žlico lanenih (lahko tudi chia) semen, dve žlici javorjevega sirupa, čajno žličko cimeta, pol čajne žličke muškatnega oreška in ščepec soli. Pokrij posodo in postavi v hladilnik čez noč. Zjutraj te čaka okusna skleda kosmičev, ki jo lahko uživaš hladno ali pa jo pogreješ. Dodaš lahko še kako rezino banane ali nekaj kokosovih kosmičev in dodatno preliješ z javorjevim sirupom.
Za slan zajtrk si namesto jajc umešaj tofu. Najprej na olju prepraži nasekljano čebulo, dodaj nekaj česna in tofu. Tofu zmečkaj z vilicami ali tlačilko za pire krompir. Po okusu začini s kurkumo, čilijem in črnim poprom ter praži, dokler tofu ne postane zlato rjave barve. Dodaj še špinačo in narezane češnjeve paradižnike. Ko se zelenjava zmehča, postrezi s kosom kruha.
V toasterju ali na ponvi pogrej rezino polnozrnatega kruha. Medtem z vilicami zmečkaj avokado. Z avokadovo pasto premaži kruh in dodaj rezine paradižnika ter redkvic. Po okusu začini s soljo in poprom ter pokapljaj z limoninim sokom.
Je še ena ideja za zajtrk, ki ga pripraviš že zvečer za naslednji dan. Chia semena zmešaj z rastlinskim mlekom po izbiri (lahko uporabiš kar kokosovo mleko, če ti je všeč sladek okus je odličen tudi rižev napitek). Dodaš lahko tudi nekaj kapljic vanilijevega ekstrakta. Kozarec s chia semeni pokrij in pusti v hladilniku čez noč, da semena nabreknejo in se puding zgosti. Zjutraj dodaj sveže rezine jagod in kokosove kosmiče. Za sladkanje uporabi agavin ali javorjev sirup.
V toasterju ali na ponvi pogrej rezino polnozrnatega kruha. Namaži jo s humusom in obloži z rezinami svežega paradižnika ter rukolo. Ta preprost toast je hranljiv in okusen, saj boš z njim zaužil tudi vlaknine in beljakovine.
Z uporabo pisarniških skenerjev lahko fizične dokumente, kot so pogodbe, obrazci, poročila in ročno napisani zapiski, pretvorite v digitalno obliko.
Digitalizacija dokumentov omogoča lažje shranjevanje, iskanje in skupno rabo, zmanjšuje potrebo po fizičnem prostoru za shranjevanje in omogoča priročen dostop do dokumentov, od koder koli z internetno povezavo.
Olajša tudi sodelovanje, saj več uporabnikom omogoča hkraten dostop in delo na istem dokumentu, ne glede na njihovo lokacijo.
Delo na daljavo
Pisarniški skenerji imajo ključno vlogo pri olajšanju dela na daljavo, saj zaposlenim omogočajo digitalizacijo in skupno rabo dokumentov iz domačih pisarn ali drugih oddaljenih lokacij.
Delavci na daljavo lahko uporabljajo optične bralnike za pošiljanje podpisanih dokumentov, potrdil, poročil o stroških ali katere koli druge dokumentacije, ki je potrebna za njihove delovne obveznosti, ne da bi morali fizično obiskati pisarno.
Ta prilagodljivost spodbuja produktivnost in omogoča podjetjem, da ohranijo delovanje, tudi ko zaposleni delajo na daljavo, kar prispeva k bolj agilni in prilagodljivi delovni sili.
Sodelovanje
Skenerji olajšajo sodelovanje, saj uporabnikom omogočajo skupno rabo skeniranih dokumentov s sodelavci ali člani ekipe za pregled, povratne informacije ali referenco.
Člani skupine lahko na primer skenirajo osnutke poročil, predstavitev ali oblikovalskih skic in jih delijo z drugimi za vnos ali odobritev.
Skeniranim dokumentom je mogoče preprosto dodajati opombe, urejati ali komentirati digitalno, kar poenostavi proces sodelovanja in zmanjša potrebo po zamudni komunikaciji naprej in nazaj.
Upravljanje stroškov
Skenerji so neprecenljivo orodje za upravljanje stroškov, zlasti v poslovnih okoljih, kjer je natančno vodenje evidenc bistveno za finančno odgovornost in skladnost.
Zaposleni lahko uporabljajo optične bralnike za digitalizacijo potrdil, računov in drugih dokumentov, povezanih s stroški, ki jih je nato mogoče elektronsko organizirati, kategorizirati in shraniti.
Nekatera programska oprema za skeniranje lahko samodejno izvleče ustrezne podatke iz skeniranih dokumentov, kot so datum, prodajalec, znesek in kategorija stroškov, kar olajša ustvarjanje poročil o stroških in sledenje porabi.
Varnost in varnostno kopiranje
Poleg digitalnega ohranjanja dokumentov optični bralniki prispevajo tudi k varnosti in varnostnemu kopiranju z ustvarjanjem odvečnih kopij pomembnih dokumentov.
Digitalne varnostne kopije skeniranih dokumentov zagotavljajo zaščito pred izgubo, krajo ali poškodbo izvirnikov, kar zagotavlja, da ostanejo kritične informacije dostopne tudi v primeru nesreče.
Funkcije šifriranja in zaščite z geslom, ki jih ponuja nekatera programska oprema za optično branje, povečujejo varnost skeniranih dokumentov in ščitijo občutljive podatke pred nepooblaščenim dostopom ali poseganjem.
Da pa bo lahko izbira popolna in prava, se obrnite na podjetje Secop, ki ponuja širok nabor optičnih bralcev. Ob tem pa na podlagi izkušenj in strokovnosti poskrbijo še za vse ostalo.
Da je Miha Deželak s svojo dobrodelno akcijo spremenil življenja, je povsem jasno. Letošnja dobrodelna akcija Deželak Junak bo letos odšla na pot že desetič, namen pa je zbiranje denarja za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin. Ker pa je deseta obletnica vseeno nekaj posebnega, se je pripravilo nekaj posebnega. To je film Dežela junakov. O čem govori film ter kdaj in kje ga lahko vidiš?
Film Dežela junakov je film o dobrodelnosti
Zgodba o veliki dobrodelni akciji Radia 1, ki spreminja življenja. Preden se bo 29. maja začela 10. dobrodelna akcija, bo svojo pot v slovenska kina začel še film, ki bo prikazoval deset let akcije.
Dežela junakov, film o dobrodelnosti Foto: on radio1
»Pred nami je premiera, kot je še ni bilo. To je premiera FILMA DEŽELA JUNAKOV, ki zajema 10 let Deželaka Junaka, 10 let solidarnosti, 10 let prijateljstva in ljubezni ter otroke iz socialno ogroženih družin, ki še nikoli niso videli morja in s seboj nosijo težke zgodbe, ki te pretresejo. Zdaj na velika platna prihaja film o vseh vas, ki ste v 10-ih letih pomagali spisati na tisoče nepozabnih zgodb s srečnim koncem,« so zapisali ustvarjalci.
Kje in kdaj videti film?
Kdaj in kje lahko vidiš film Dežela junakov? No, film o Mihi Deželaku bo svojo pot začel 13. maja ob 18. uri v ljubljanskem Cineplexxu. Od tam pa se podaja na posebno pot.
Izkupiček od prodanih vstopnic bo šel za počitnice otrok!
13. maj – Ljubljana Cineplexx, ob 18. uri (PREMIERA)
