Predstavljaj si, da si Johannes Kepler na začetku 17. stoletja, ko so morali zvezde opazovati brez teleskopov. Leta 1604 je tako njega kot opazovalce neba po vsej Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu pričakal nenavaden pojav. Nekaj tednov je na nočnem nebu sijala nova zvezda, svetlejša od Venere.
Danes vemo, da niso bili priča rojstvu zvezde, ravno nasprotno: ko se velika zvezda na koncu življenja sesede, lahko implozija vodi v nastanek supernove – zvezdne eksplozije, ki je vidna s prostim očesom. Vprašanje ostaja, kdaj jo bomo spet videli?
Od zadnje supernove v naši galaksiji mineva 420 let
Keplerjeva supernova je zadnji tak pojav v Rimski cesti v 420 letih. A ker imamo danes teleskope, jih astronomi lahko preučujejo v drugih galaksijah. V kakšnih intervalih bi naj nastopale supernove po pričakovanjih znanstvenikov? Brian Fields, astronom Univerze v Illinoisu, je za revijo Smithsonian komentiral, da bi se naj v naši galaksiji pojavila vsaj ena in največ tri supernove na stoletje. »Statistično ne moremo reči, da je skrajni čas za novo – a neuradno vsi govorimo, da je skrajni čas.«
Naslednja kandidatka je Betelgeza
Betelgeza je rdeča velikanka, ki jo najdemo v ozvezdju Orion (zgornja leva stran nad Orionovim pasom). Je druga najsvetlejša v ozvezdju, takoj za Riglom, in deseta najsvetlejša nasploh. Ker je od Zemlje oddaljena le 650 svetlobnih let, bi to v primeru supernove pomenilo, da bo nekaj tednov svetila kot polna luna.
Znanstveniki so že lep čas enotni, da je orjakinja v zadnji fazi življenja. To pomeni, da je pokurila svoj primarni vodik iz sredice in mora s fuzijo helij pretvarjati v težje elemente. V tej fazi se zvezda vidno napihne. Betelgeza že petnajst let, od prve večje zatemnitve leta 2009, buri duhove. V letu 2019 se je zatemnitev ponovila, a se je za krivca izkazal oblak prahu, ki je zakril pogled na zvezdo. Astronomom je že dolgo znano, da Betelgeza na približno 400 dni postane nekoliko temnejša, sčasoma pa spet svetla. Zdaj kaže, da se je ta interval skrčil na 200 dni.
Do supernove lahko pride prej, kot smo doslej mislili
Betelgezino supernovo znanstveniki načeloma napovedujejo čez nekje med deset do sto tisoč let. Vse do lani, ko je izšel članek, v katerem Hideyuki Saio s kolegi predpostavlja, da je Betelgeza v poznejši fazi, kot smo mislili, in iz sredice črpa že ogljik. Ta faza je bistveno krajša od tiste, v kateri poteka fuzija s helijem, in pri zvezdi take velikosti traja okoli tisoč let. To pomeni, da bi lahko bila supernova po novih dognanjih vidna že čez nekaj desetletij.
V sredo, 17.4. so Hrvati volili svojih 140 predstavnikov sabora. Na parlamentarnih volitvah je že tretjič zapored dokaj gladko zmagala Plenkovićeva HDZ, toda ni še jasno s kom bo novi (stari) mandatar oblikoval vlado. Poglejmo si, kako so volitve potekale, kako gladka je bila zmaga HDZ in škandale, ki so si jih tekmeci metali pod noge.
Volilni sistem na Hrvaškem
Preden se podamo v pregled izida in poteka volitev, je morda na mestu krajši prelet čez volilni sistem, ki se na Hrvaškem uporablja pri parlamentarnih volitvah. Je nekoliko drugačen od našega, zato si ga na kratko oglejmo, da se izognemo nejasnostim.
Hrvaški parlament oziroma sabor ima 151 predstavnikov. Izvoljeni so iz desetih geografskih in dveh posebnih volilnih okrajev. 140 sedežev se voli v desetih geografskih volilnih okrožjih s 14 sedeži (1.–10. volilni okraji) s proporcionalno zastopanostjo z odprto listo (z uporabo 5-odstotnega volilnega praga), pri čemer se sedeži dodelijo po d'Hondtovi metodi. Volivci torej lahko oddajo preferenčni glas, vendar imajo na listi stranke prednost kandidati, ki so dosegli vsaj 10 % glasov.
3 mandati se volijo v posebnem volilnem okraju (11. volilni okraj) za hrvaške državljane, ki živijo v tujini. Iz volilnega okraja za narodne manjšine (12. volilni okraj) pa se voli 8 poslanskih mest: 3 sedeži za srbsko, 1 za italijansko, 1 za madžarsko, po 1 za češko in slovaško, po 1 za albansko, bošnjaško, makedonsko, črnogorsko in slovensko ter po 1 sedež za avstrijsko, bolgarsko, nemško, judovsko, poljsko, romsko, romunsko, rusinsko, rusko, turško, ukrajinsko in vlaško narodno manjšino.
Za Hrvaško izjemno visoka volilna udeležba
Do 11.30 se jih je udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma 24,24 odstotka volilnih upravičencev, do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev, je sporočila DIP. To je precej več kot na parlamentarnih volitvah julija 2020. Tedaj je bila volilna udeležba do 11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa 34,04-odstotna. Volilna udeležba letos je bila tretja najvišja v zadnjih 24 letih.
Zelo zanimiv pa je bil izbor termina za parlamentarne volitve. Volitve na Hrvaškem so prvič potekale sredi tedna. Čeprav je po hrvaški zakonodaji volilni dan dela prost dan, je veliko zaposlenih kljub temu delalo, saj so bila odprta vsa trgovska središča in večina malih trgovin, proizvodnje pa niso ustavila niti nekatera podjetja. Državna volilna komisija je zato pozvala delodajalce, naj zagotovijo izmensko delo, da bodo lahko glasovali vsi volivci.
Milanovićeve Reke pravice niso odplaknile prejšnje vlade
Reke pravice, ki jih je ob neustavnem vstopu v kampanjo napovedal predsednik republike Zoran Milanović, še niso odnesle vladavine premiera Andreja Plenkovića, ki pa ga, kot kaže, vendarle čaka zahtevno politično barantanje.
HDZ, stranka aktualnega premierja Andreja Plenkovića, si je zagotovila 61 mandatov, kar je več, kot so ji napovedovale vzporedne volitve. Takrat so stranki namreč pripisali 59 poslanskih mest. Sledi ji levosredinska koalicija stranke SDP, katere neuradni premierski kandidat naj bi bil aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki so ji vzporedne volitve napovedovale 43 mandatov, dobila pa jih je 42. Za njima so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14 mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo! z desetimi, Istrski demokratski sabor (IDS) z dvema, Neodvisna platforma Sever z dvema in Fokus z enim mandatom.
Bo HDZ uspelo sestaviti vlado?
»HDZ je osvojil več mandatov kot vsa levica skupaj, kar je odličen rezultat«, je dejal vidni član stranke in aktualni notranji minister Davor Božinović za Novo TV, minister za gradbeništvo in nekdanji vodja poslanske skupine HDZ v saboru Branko Bačić pa je za N1 Zagreb povedal, da so več kot zadovoljni. V HDZ so prepričani tudi, da bodo sestavili novo vlado.
Za sestavo vlade bo doslej vladajoča stranka potrebovala vsaj še eno od večjih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Takšna koalicija se trenutno zdi najbolj verjetna, saj sta Most in Domovinsko gibanje nazorsko še najbližje prav HDZ. Toda obe potencialni partnerici HDZ imata že skupno negativno preteklost pri poskušanju sestave vlade. Prav tako pa je v javnost dan pred volitvami prišel manjši škandalček, ko so v javnost prišli posnetki Plenkovićevega ne tako blagega verbalnega obračunavanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji.
So bile žaljive besede zgolj odgovor na provokacijo?
Plenković je dejal, da ti posnetki sicer nikakor ne bi smeli priti v javnost, ker je nekdo snemal interni sestanek vodstva stranke. Kdor pa se vsaj malce spozna na politiko ve, da se na internih sestankih, proč od oči in ušes javnosti, govori rahlo bolj sproščeno.
Domovinsko gibanje je zelo ostro postavilo Plenkovića med predstavnike srbske manjšinske stranke. Foto: on Večernji list
V zagovor pa je dejal, da so že pred tem člani Domovinskega gibanja objavili neki plakat, kjer je bil Plenković predstavljen kot četnik. »Ti isti ljudje so proti meni vložili kazensko ovadbo, seveda lažno, z namigovanjem, da spodbujamo prihod ilegalnih migrantov na Hrvaško. Bezuk je prišel iz tistega bazena, ni prišel neizzvan na Markov trg in streljal na Banske dvore ter skoraj ubil hrvaškega policista, ki ga dobro poznam. To je nekaj, kar je DP relativizirala, to je praksa politične stranke, ki se ji zdi normalno, da strelja na vlado, ker si menda to zasluži. Tukaj ni nič posebnega,« je še dejal.
Kakšne barve bo nova vlada?
Morda se je tudi vam ob spremljanju volitev pri sosedih pojavilo vprašanje, če bo morda še ena evropska država dobila vlado, ki je vse prej izključno desna kot desnosredinska. Spomnimo na preobrate v Italiji, na Švedskem in nedavno na Nizozemskem, ko so volivci svojo naklonjenost pokazali (skrajno) desnim strankam. Razlogi za to so na dlani, vanje se ne bomo spuščali, toda isti problemi vse bolj prežemajo tudi Hrvaško in okolico. Zanimivo bo torej videti, kakšne barve bo nova hrvaška vlada. Vse bolj pa kaže na to, da jo bodo sestavljale tri največje desne in desnosredinske stranke v državi. Poudariti pa je treba, da sta Most in Domovinsko gibanje zelo izrazito desni stranki.
Kljub temu pa si HDZ še vedno pušča odprta vrata za vstop v koalicijo z bolj liberalnimi strankami. Po neuradnih informacijah Jutarnjega lista, se v levo-liberalnem taboru dogovarjajo o skupnem nastopu s HDZ na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, liste pa naj bi vložili do 23. aprila, zato je tudi to ovira za sestavo večine s Plenkovićem, saj bi na neki način leve in levosredinske stranke tako izdale svoje volivce, ki so si na vse pretege želeli Plenkovića odstraniti z mesta predsednika vlade.
Fantastika in znanstvena fantastika med žanri nedvomno prednjačita, kar se tiče dodelanosti izmišljenih svetov, v katerih spremljamo junake. Podobno velja za izmišljene jezike v teh svetovih.
Četudi bi nekaj improviziranih fraz v izmišljenem jeziku zadostilo pričakovani meri pristnosti, je kar nekaj umetnih jezikov iz leposlovja in vizualnih medijev tako razvitih, da jih poučujejo celo na univerzah. Sicer je ljudi, ki tekoče govorijo konstruirane fikcijske jezike, še vedno malo. Kljub temu boš lažje našel koga, ki bo na valar morghulis znal odgovoriti valar dohaeris, kot nekoga, ki razume esperanto.
Chakobsa, fiktivni jezik Peščenega planeta
Roman Peščeni planet Franka Herberta bralsko občestvo čisla že šest desetletij, a navdušenje nad sipinami popularne kulture še nikoli ni prežemalo kot danes. Z izidom filma Dune in nedavnega nadaljevanja Dune 2 je Herbertov svet pridobil pozornost novega, večjega občinstva. Modrooki domorodci planeta Arrakis, Fremeni, govorijo jezik chakobsa. Temelji na arabščini s primesmi francoščine, romščine, grščine, slovanskih jezikov, hebrejščine in sanskrta. Če si seznanjen vsaj s prvim delom, ti je gotovo ostala v spominu besedna zveza Shai Hulud – kot velikanskega (in zanje svetega) črva imenujejo Fremeni. Za filme je jezik dodatno razvil David J. Peterson, čigar delo prepoznamo tudi v seriji Igra prestolov.
George R. R. Martin si je ob pisanju (še nedokončane in tako bo verjetno tudi ostalo) Pesmi ledu in ognja umislil ljudstvo neustrašnih nomadskih bojevnikov na konjih. Dothrake spoznamo z zastrašujočim Khalom Drogom na čelu, z njihovim jezikom pa se seznanjamo postopoma in sočasno z novo Khaleesi, »luno njegovega življenja« Daenerys. A Daenerysina materinščina je visoka valirijščina, ki tako bralskemu kot televizijskemu občinstvu ostaja v spominu s frazama valar dohaeris, valar morghulis (»Vsi možje morajo umreti./Vsi možje morajo služiti.«) in ukazom dracarys (»zmajev ogenj«), s katerim na nasprotnike naščuva vročesapne ljubljenčke. Oba jezika je za potrebe snemanja nadgradil David J. Peterson.
Kvenja in sindarinščina, jeziki Gospodarja prstanov
Oče fantastičnega žanra kot ga poznamo danes, J. R. R. Tolkien, je bil primarno jezikoslovec, še posebej nagnjen k razvijanju umetnih jezikov. Zelo ga je navdušila finščina, pozornost pa je posvečal tudi starim in izumrlim jezikom – anglosaščini, gotščini, valižanščini, latinščini in grščini.
Kvenja in sindarinščina sta vilinska jezika iz Gospodarja prstanov. A osrednja zgodba, skupaj s prej izdanim Hobitom, je le kaplja v morje, ko govorimo o mitologiji Srednjega sveta (celine na kateri se zgodba odvija). Tolkien je do potankosti razdelal tako zgodovino kot jezike svojega fikcijskega sveta, Arde. Še bolj prepoznavna od obeh jezikov je verjetno umetna pisava, tengvar, po kateri skoraj vsakdo prepozna Edini prstan.
V antiutopičnem romanu Georgea Orwella, 1984, totalitarni režim uveljavi svoj jezik s poenostavljeno slovnico in omejenim besediščem. Izražanje abstraktnih misli je v novoreku izredno omejeno. Tudi vsakdanje besede so skrbno preoblikovane in okrajšane – miselna policija tako postane miselpol. Vladajoča stranka s postopno erozijo jezika odpravlja kritično mišljenje in zlomisli (kot se zločinskim mislim reče v novoreku).
Planet Pandora, na katerem se odvija zgodba Avatarja, je idejni otrok Jamesa Camerona. Za konstruiranje jezika ljudstva Na'vi, humanoidnih prebivalcev Pandore, pa je Cameron zaposlil jezikoslovca Paula Frommerja. Na'vijščina se po njegovi zaslugi lahko pohvali s slovarjem, ki obsega nekaj čez 2500 besed.
Serija Zvezdne steze predstavlja kultno klasiko znanstvene fantastike, a ni v isti meri vpeta v popularno kulturo kot novejše franšize. Jezik vesoljcev Klingoncev je razvil Marc Okrand. Gledalci so ga lahko prvič slišali ob izidu prvega filma Zvezdne steze, leta 1979 (prva epizoda nanizanke je izšla leta 1966).
V zadnjih letih so se cene oblačil znatno znižale, saj se majice prodajajo že za 5 €, hlače za 10 €, čevlji pa za 20 €. Tudi med razprodajami je mogoče celotne vozičke, resnične ali virtualne, napolniti že za 15 €.Ta trend je še posebej opazen v nakupovalnih središčih, na prometnih nakupovalnih ulicah in na spletnih trgovinah. Nizke cene teh izdelkov izhajajo iz koncepta hitre mode ali fast fashiona, za katerega so značilni nizki stroški proizvodnje in prodaje ter hitrost prodora na trg.
Netrajnostni trend s slabim vplivom na okolje in družbo
Izraz »fast fashion« je prvič uporabil New York Times leta 1989 za opis poslovnega modela prve trgovine Zara v ZDA. Novinar, ki je ta izraz skoval, je napovedal vzpon hitro modnega načina proizvodnje. Ta po odločno nižjih cenah ogromnemu trgu zelo hitro zagotovi oblačila, skoraj identična tistim, ki jih ponujajo znamke visoke mode.
Od leta 2000 se je v garderobnih omarah zaradi naraščajočega trenda kompulzivnega nakupovanja močno povečalo število oblačil. Povpraševanje je poganjala stalna in obilna ponudba. Znani dveletni kolekciji, jesen/zima in pomlad/poletje, sta kmalu postali spomin, zamenjalo pa ju je kar 52 sezonskih kolekcij, kar je praktično ena na teden.
Dejstvo je, da velike znamke hitre mode, kot so H&M, Primark, Zara in Pull&Bear, pogosto posodabljajo svojo ponudbo, zaradi česar se v 12 mesecih trži impresivnih 100 milijard izdelkov. To je 60 % več kot pred petnajstimi leti.
Žal je usoda teh oblačil zelo žalostna, saj polnijo omare in odlagališča. V treh od petih primerov oblačila že po enem letu končajo v košu za smeti. Pomembno je poudariti, da obstaja tveganje, da se sploh ne bodo nosila, pri čemer gre za 55 % pri ženskih in 47 % pri moških oblačil.
Proizvodni model hitre mode omogoča brezsramno potrošništvo zaradi ugodnih cen. Vendar je treba razumeti, da je poceni hitra moda le optična iluzija. V resnici so okoljski in družbeni stroški, ki jih povzroča ta proizvodni model, zelo visoki.
Cena hitre mode
Znano je, da ima hitra moda skrito ceno, ki vpliva na vse nas v smislu okoljske škode in izgube pravic delavcev.
Ekološki vpliv modne industrije je zelo uničujoč zaradi porabe 215 bilijonov litrov vode letno v proizvodnih procesih in izpusta do 200.000 ton barvil v pritoke, kot je leta 2017 poročala organizacija Sustain Your Style. Pomembno je obravnavati ta vprašanja in ukrepati v smeri bolj trajnostnih praks. Modna industrija ima velik vpliv na okolje, saj kar 20 % onesnaženja vodnih virov in tretjino mikroplastike v vodotokih lahko pripisujemo pranju sintetičnih oblačil.
Dejstvo je, da ima modna industrija velik vpliv na okolje. Za izdelavo ene majice je na primer potrebnih 2700 litrov vode, en par nogavic lahko v okolje sprosti 136.000 sintetičnih vlaken. Poleg tega industrija vsako leto v ozračje prispeva do 1,2 tone toplogrednih plinov.
Čeprav je družbene stroške hitre mode težje izmeriti, niso nič manj pomembni. Modna industrija je uvedla proizvodni model, ki daje prednost zmanjševanju stroškov, kot so selitev proizvodnje v tujino, zmanjševanje plač ter zmanjševanje pravic in varnosti delavcev. Žal so te politike povzročile, da je tekstilna veriga zaradi varčevalnih ukrepov postala industrija, ki je najbolj dovzetna za suženjstvo. Modna industrija najbolj negativno vpliva na države v jugovzhodni Aziji, kot so Bangladeš, Šrilanka in Kambodža.
Kako se bojevati s hitro modo?
Kritično gibanje, znano kot počasna moda, se krepi in se že več let zoperstavlja rasti pojava hitre mode.
Počasna moda se zavzema za modele trajnostne potrošnje, ki spoštujejo planet, ljudi in živali. Pomembno je, da se kot potrošniki zavestno odločimo za nakup manjšega števila oblačil višje kakovosti. To lahko naredimo z nakupovanjem v trgovinah z oblačili iz druge roke ali z nakupovanjem pri znamkah, ki so transparentne glede svoje proizvodnje. Vlagati bi morali v oblačila, ki ne razpadejo po eni sezoni, ampak jih lahko nosimo tudi po več let.
Naš planet se sooča s hitrim upadom biotske raznovrstnosti, za katerega so v veliki meri odgovorne človeške dejavnosti. Krčenje habitata, onesnaževanje, prekomerni lov in podnebne spremembe so le nekateri od dejavnikov, ki ogrožajo obstoj mnogih vrst. Med njimi so nekatere tako ogrožene, da se njihovo število meri le še v desetinah. Tukaj je deset živali, ki so trenutno med najbolj ogroženimi na svetu. Vsaka od teh vrst ima svojo edinstveno zgodbo, ki je pogosto tesno prepletena s človeško zgodovino in kulturo. Njihova izguba ne bi pomenila le izgube genetske in ekološke raznovrstnosti, ampak bi imela tudi nepopravljive posledice za ekosisteme, od katerih so odvisni.
Živali moramo ohraniti
Ohranjanje teh desetih ogroženih vrst ni le vprašanje varovanja eksotičnih in redkih živali; gre za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za zdravje našega planeta. Vsaka izgubljena vrsta je nepovratno izgubljena nit v zapletenem ekosistemskem tkivu. Zavedanje in ukrepanje na globalni ravni sta nujna, da se te dragocene vrste ohranijo za prihodnje generacije. Vsi imamo vlogo pri ohranjanju našega naravnega sveta, od podpiranja trajnostnih praks do izobraževanja sebe in drugih o pomenu biotske raznovrstnosti.
Severni nosorog
Severni nosorog, ki ga danes najdemo le še v nekaterih delih Afrike, predstavlja eno izmed najbolj ogroženih vrst na svetu. Zaradi lova na njegove rogove in izgube habitata je število teh mogočnih bitij strmoglavilo na skrajno nizko raven. Severni nosorogi so izjemni, saj so eden od največjih kopnih sesalcev, a kljub svoji velikosti in moči niso mogli ubežati posledicam človeškega vpliva.
Vzrejni programi v ujetništvu in zaščitni ukrepi v naravi so ključni za ohranitev severnih nosorogov. Eden od fascinantnih pristopov k ohranjanju te vrste vključuje uporabo napredne reproduktivne tehnologije, kot je umetno osemenjevanje, da bi spodbudili rojstvo več mladičev.
Amurski leopard, ki živi v hladnih gozdovih daljnega vzhoda Rusije in severne Kitajske, je eden izmed najredkejših leopardov na svetu. Njegovo število v naravi je izjemno nizko, predvsem zaradi krčenja gozdov, lova in konfliktov z ljudmi.
Amurski leopardi so znani po svoji neverjetni prilagodljivosti na ekstremne zimske temperature. Njihov gosti kožuh, ki se pozimi zgosti, jim omogoča preživetje v hladnem okolju, kjer temperature lahko padejo tudi do -30 °C.
Sumatranski tiger je eden od treh še živečih podvrst tigrov, ki izključno živi na indonezijskem otoku Sumatra. Kot mnoge druge vrste tudi sumatranski tigri trpijo zaradi izgube habitatov zaradi krčenja tropskih gozdov in nezakonitega lova.
Sumatranski tigri so najmanjša od vseh živečih podvrst tigrov, kar jim omogoča, da so izjemno spretni v gostih gozdovih Sumatre. Ta prilagodljivost jim pomaga pri lovu v gostem rastlinju, kjer se lahko neopazno približajo svojemu plenu.
Javanski nosorog, ki je nekoč naseljeval široko območje od Indije do jugovzhodne Azije, je zdaj omejen na zelo majhen del Indonezije. Zaradi izjemno nizkega števila preostalih osebkov in izgube habitata velja za eno izmed najbolj ogroženih vrst nosorogov na svetu.
Javanski nosorogi so med najbolj skrivnostnimi velikimi sesalci na svetu, saj jih je izredno težko opazovati v naravi. Njihovo skrivnostno naravo še dodatno poudarja dejstvo, da so skoraj vse informacije o tej vrsti pridobljene s pomočjo kamer zaznavanja gibanja.
Gorske gorile, ki živijo v gosto poraščenih gozdovih osrednje Afrike, so edna od dveh podvrst vzhodnega gorile. Kljub uspešnim ohranitvenim prizadevanjem ostajajo gorske gorile izjemno ogroženi, predvsem zaradi krčenja gozdov, lova in bolezni, ki se prenašajo z ljudi.
Gorske gorile so edina vrsta primatov, katere populacija v naravi narašča. To je deloma zasluga intenzivnih ohranitvenih ukrepov, vključno s patruljiranjem zaščitenih območij in zdravstvenim nadzorom.
Havajske medvedice so ena izmed treh vrst menihovih tjulnjev in so endemični za havajske otoke. Njihovo število je močno upadlo zaradi lova, izgube habitatov in nedavnih motenj v njihovem morskem okolju.
Ime medvednic »monk seal« izvira iz njihovega samotarskega vedenja, ki spominja na življenje menihov, ter njihove debele, gubaste kože, ki spominja na meniško haljo.
Kalifornijska pliskavka je majhna vrsta kita, ki živi izključno v severnem delu Kalifornijskega zaliva. Zaradi nezakonitega ribolova z mrežami, v katere se kalifornijske pliskavke pogosto ujamejo in nato utonejo, je ta vrsta postala najbolj ogrožena morska sesalca na svetu.
Kalifornijska pliskavka je bila odkrita šele leta 1958. Njihovo število pa je že sedaj tako nizko, da jih znanstveniki štejejo za skoraj izumrle.
Kitajski rečni delfin, znan tudi kot baiji, je bil sladkovodni delfin, ki je živel v reki Jangce v Kitajski. Kljub obsežnim prizadevanjem za njegovo zaščito velja za funkcionalno izumrlega, saj od leta 2006 ni bilo potrjenih opazovanj te vrste.
Baiji je bil eden izmed le štirih vrst sladkovodnih delfinov na svetu. Njegovo izginotje poudarja pomembnost ohranjanja sladkovodnih ekosistemov.
Saola, pogosto imenovana tudi “azijski enorog”, je redka vrsta antilope, ki živi v gozdovih Vietnamov in Laosa. Odkritje te vrste leta 1992 je bilo eno najpomembnejših v zadnjih desetletjih in zaradi izjemne redkosti saola predstavlja simbol ohranjanja divjine jugovzhodne Azije.
Saola je izredno težko opaziti v divjini in je znana po svojih edinstvenih rogovih, ki so ravni in dolgi, zaradi česar izgleda kot mitološki enorog.
Modroplavuti tun, znan tudi kot atlantski tun, je ena izmed najhitrejših in najbolj impresivnih rib v oceanih. Zaradi prekomernega ribolova, zlasti za trg sušija in sashimija, je ta vrsta postala izjemno ogrožena.
Modroplavuti tuni lahko dosežejo hitrosti do 70 km/h in migrirajo čez celotni Atlantski ocean. Njihova sposobnost vzdrževanja telesne temperature nad temperaturo okoliške vode jim omogoča, da ostanejo aktivni v hladnejših vodah.
Če si se naveličal Aperol Spritza in Whiskey Sour, te za ovinkom že čaka naslednja odlična ideja. Koktejl imenovan Paper Plane prinaša svežino in grenko-kisel okus, ki ga mnogi tako obožujejo.
Koktejl, ki bo letos nadomestil Aperol Spritz
Leta 2008 je prvi Paper Plane pripravil Sam Ross in mu nadel ime po pesmi Paper Planes izvajalke M.I.A. Recept se naslanja na starejši koktejl Last Word iz časov tik pred ameriško prohibicijo. Last Word se je ponašal z značilnim grenko-kislim okusom in izredno preprostim receptom. Obnorel je ameriške koktejl bare tako kot to upa Paper Plane.
Oba koktejla zbudita naše brbončice za grenko in kislo, hkrati pa prinašata še zeliščni odtenek. Imata zelo preprost recept: štiri sestavine v enakih razmerjih. Paper Plane zamenja gin za burbon, ki daje koktejlu toplejši okus in več globine. Poleg burbona so še Aperol, Amaro Nonino in limonin sok.
Sam Ross rad uporabi močnejše burbone, saj naredijo polnejši okus. Aperol doda svoj značilen sladko-grenko-kisel okus, Amaro Nonino zeliščne odtenke, limonin sok pa naredi reč osvežilnejšo.
Sestavine:
¾ merice burbone
¾ merice Aperola
¾ merice Amaro Nonino
¾ merice sveže stisnjenega limoninega soka
Priprava:
Sestavine damo v shaker poln ledu. Tresemo do ohladitve. Postreže se v visok kozarec z rezino pomaranče ali celo papirnatim letalcem.
Zdaj znaš osnovni postopek priprave Paper Plane koktejla, vendar se pot šele začenja. Eksperimentiraj z različnimi znamkami alkoholnih pijač, morda prilagodi merice in najdi svojo najljubšo verzijo koktejla Paper Plane.
V novi seriji člankov Študentski inšpektor smo poslali študente pod krinko v restavracije, kjer lahko jemo na študentske bone. Preverili smo ambient, postrežbo in kvaliteto hrane. Pogledali smo, koliko stane doplačilo in kaj dobimo za to.
Tokrat smo obiskali Zorica, ki se nahaja v bližini Bavarskega dvora. V bližini je na voljo plačljivo parkirišče, do sem pa lahko pridemo tudi s trolo, saj je postaja oddaljena le par minut peš. Vhod ni dostopen invalidom.
Ambient restavracije je prostoren, vendar hkrati intimen, z udobnimi sedeži in dovolj prostora med mizami, brez občutka utesnjenosti. Imajo veliko teraso, kjer se gostje lahko sprostijo v svežem zraku in sončni svetlobi, medtem ko uživajo v okusnih jedeh in prijetnem vzdušju restavracije.
Za tiste, ki se ne moremo odklopiti od virtualnega sveta, ali moremo dokončati šolsko delo, je na voljo Wi-Fi. Električne vtičnice za polnjenje telefonov in prenosnih računalnikov so na razpolago.
Ko smo sedli, nas je ogovorilo prijazno osebje. Postreženi smo bili v razumnem času. Porcije so bile normalne velikosti in vizualno prava paša za oči. Na voljo so tudi možnosti za vegetarijance.
Iz naše vode, hrane in celo zraka, ki ga dihamo, drobni plastični delci najdejo pot v številne dele našega telesa. Toda, kaj se zgodi, ko so delci mikroplastike v našem telesu? Kaj naredijo našemu prebavnemu sistemu?
V nedavnem članku, objavljenem v reviji Environmental Health Perspectives, so raziskovalci Univerze v Novi Mehiki ugotovili, da imajo ti drobni delci – mikroplastika – pomemben vpliv na naše prebavne poti, saj se prebijajo iz črevesja v tkiva ledvic, jeter in možganov.
Mikroplastika je povsod okoli nas in v nas
Eliseo Castillo, doktor znanosti, izredni profesor na oddelku za gastroenterologijo in hepatologijo na Oddelku za interno medicino Medicinske fakultete Univerze Nove Mehike (UNM) in strokovnjak za mukozno imunologijo, pri UNM vodi nalogo za raziskave mikroplastike. »V zadnjih nekaj desetletjih so mikroplastiko našli v oceanih, v živalih in rastlinah, v vodi iz pipe in ustekleničeni vodi,« pravi Castillo. »Zdi se, da je povsod.«
Znanstveniki ocenjujejo, da ljudje vsak teden v povprečju zaužijemo 5 gramov mikroplastičnih delcev, kar je enako teži kreditne kartice. Medtem ko drugi raziskovalci pomagajo identificirati in količinsko opredeliti zaužito mikroplastiko, se Castillo in njegova ekipa osredotočajo na to, kaj mikroplastika počne v telesu, in kako vpliva zlasti na prebavila in črevesni imunski sistem.
Kako mikroplastika vpliva na naše telo?
V obdobju štirih tednov so Castillo in drugi raziskovalci UNM izpostavili miši mikroplastiki v njihovi pitni vodi. Količina je bila enaka količini mikroplastike, ki naj bi jo ljudje zaužili vsak teden. Ekipa je ugotovila, da se je mikroplastika iz črevesja preselila v tkiva jeter, ledvic in celo možganov. Študija je tudi pokazala, da je mikroplastika spremenila presnovne poti v prizadetih tkivih. »Po izpostavljenosti bi lahko odkrili mikroplastiko v določenih tkivih,« pravi Castillo. »To nam pove, da lahko prečka črevesno pregrado in se infiltrira v druga tkiva.«
Castillo pravi, da ga skrbi tudi kopičenje plastičnih delcev v človeškem telesu. »Te miši so bile izpostavljene štiri tedne,« pravi. »Zdaj pa pomislite, kako je to enako ljudem, če smo izpostavljeni od rojstva do starih let.«
Zdrave laboratorijske živali, uporabljene v tej študiji, so pokazale spremembe po kratki izpostavljenosti mikroplastiki, pravi Castillo. »Zdaj pa si predstavljajte, če ima nekdo bolezen in se pojavijo te spremembe, ali bi izpostavljenost mikroplastiki lahko poslabšala bolezen?«
Pred tem je ugotovil, da mikroplastika vpliva tudi na makrofage – imunske celice, ki ščitijo telo pred tujimi delci –, kar spreminja presnovo celic, kar lahko spremeni vnetne odzive.
Slovenski oglaševalski festival, ki bo med 6. in 7. junijem 2024 potekal v Avditoriju Portorož, se bo odvil v znamenju ekskluzivnih mednarodnih govorcev in navdihujočih predavanj. O tem, kako ustvarjati učinkovito vsebino – pa ne samo za TikTok, nam bo predstavila Amélie Ebongué, kako pomembno je delati v kreativni industriji, a najprej razumeti samega sebe, nam bo zaupal izjemni grafični oblikovalec Timothy Goodman, Mihnea Gheorghiu bo z nami delil recept za odlične kreativne rešitve, ki sledijo hitro se spreminjajoči kulturi, z Julianom Coleom pa bomo raziskali odnos med medijskimi in kreativnimi agencijami in kako pomembno je njuno povezovanje za ustvarjanje odličnih kreativnih kampanj.
Na SOF-u bo govora tudi o trajnosti z integriteto in prihodnosti slovenskih medijev v digitalnem okolju, pa tudi o prenovi slovenskega oglaševalskega kodeksa. Na festivalu ne zamudite svojevrstnega dogodka z Borutom Pahorjem, bivšim predsednikom Republike Slovenije v slogu MASTERCARD® podkasta, pa tudi ostalih slovenskih govorcev z navdihujočimi predavanji.
Vabljeni na 33. SOF, med 6. in 7. junijem 2024 v Avditoriju Portorož!
Razgibana narava, fascinantne divje živali in očarljiva obmorska mesta, so le nekatere izmed lepot, ki jih lahko pričakuješ ob obisku Aljaske. S številnimi destinacijami, ki so dostopne le po zraku ali morju, je ta oddaljeni raj prava poslastica za tiste, ki so pripravljeni na pravo potovanje. Obiskovalci so priča veličastnim ledenikom, bogati indijanski kulturi in dih jemajočemu razgledu na polarni sij, ki je najbolje viden med avgustom in aprilom.
Pri lestvici najboljših 10 destinacij Aljaske so upoštevani dejavniki, kot so dostopnost, naravne lepote in znamenitosti, ki jih ne smeš zgrešiti.
Talkeetna
To majhno mesto, ki bi ga lahko opisali tudi kot nenavadno in brezskrbno, se nahaja zunaj nacionalnega parka in rezervata Denali. Priljubljeno je med popotniki, ki cenijo očarljive kavarne in zanimivo lokalno zgodovino. Sprehodiš se lahko po glavni ulici in uživaš v zbirki umetniških galerij, restavracij in obrtniških trgovin. Če želiš o edinstvenem mestu izvedeti še več, pa se lahko odpraviš tudi do zgodovinskega društva in muzeja Talkeetna. Tu so priljubljeni izleti z letalom čez Denali, prav tako pa tudi tipične aljaške dejavnosti, kot so ribolov, pohodništvo in vodne aktivnosti kot sta npr. križarjenje ali vznemirljivi izleti z vodnimi čolni.
Seward je mesto, ki se nahaja ob južni obali Aljaske, in je obvezna postojanka ob obisku Aljaske. Svoj obisk lahko začneš z izletom v Alaska SeaLife Center, ki je edina stalna reševalna in rehabilitacijska ustanova za morske sesalce na Aljaski. Ob sprehodu skozi središče mesta, pa so obiskovalci deležni več kot 30 pisanih fresk, ki krasijo različne zgradbe. V juliju v mestu poteka znameniti Mount Marathon Race. To je vsakoletni dogodek, kjer se tekači z vsega sveta poskušajo povzpeti na znamenito goro Seward, ki ji nato sledi drzen spust.
Kot največji nacionalni park in rezervat v ZDA Wrangell-St. Elias obsega več kot 13 milijonov hektarjev vulkanov, gozdov, povodij, rek in ledenikov. Svoj obisk lahko pričneš z izletom v središče za obiskovalce Copper Center, nato pa se poglobiš v delovanje zgodovinskega rudnika bakra v nacionalni zgodovinski znamenitosti rudnikov Kennecott. Ko boš pripravljen na svež zrak, se lahko odpraviš na pot Root Glacier Trail ali odpreš okna med slikovito vožnjo po cestah McCarthy ali Nabesna.
Skagway je mesto s pestro preteklostjo in svojo identiteto je sprejelo kot ikona zlate mrzlice. Tukaj lahko obiskovalci najdejo domačine v starih kostumih, zgodovinsko okrožje in približno 100 originalnih zgradb iz obdobja zlate mrzlice. V muzeju lahko izveš več o času zlatu mrzlice, nato pa se zapelješ še po tirnicah po poteh White Pass in Yukon Route Railroad. V kolikor pa mesto obiščeš v poletnem času, lahko razmisliš o sodelovanju v izzivu ****Duff's Trail Challenge. To je naloga, ki zahteva, da med začetkom maja in začetkom oktobra prehodiš vseh 12 mestnih poti v skupni dolžini skoraj 140 kilometrov (oz. 85 milj).
Otok Kodiak (znan tudi kot Smaragdni otok) se nahaja približno 50 kilometrov od obale Aljaske in je drugi največji otok v državi. Čeprav je otok Kodiak najbolj znan po vrhunskih možnostih za opazovanje medvedov (medveda Kodiak najdemo izključno na otoku Kodiak in njegovih okoliških otokih), privablja tudi obiskovalce, ki upajo, da bodo videli sive kite, morske leve in bizone. Poleg številnih priložnosti za opazovanje divjih živali, se na otoku lahko odpraviš tudi na slikovito vožnjo po avtocesti Chiniak za čudovit razgled na plaže s črnim peskom, potoke s plavajočimi lososi in nedotaknjeno divjino Aljaske.
Ta narodni park, ki leži v osrčju Aljaškega pogorja, je znan po ogromnem Denaliju, najvišjem vrhu Severne Amerike, ki je visok kar 6190 metrov. Medtem ko izziv vzpona na Denali morda privabi drzne alpiniste, večina obiskovalcev najde druge načine za raziskovanje parka. Ena izmed najprimernejših možnosti je vožnja s pripovedovalnim avtobusom. Tekom izleta od usposobljenega naravoslovca izveš vse o zgodovini parka in imaš priložnost opaziti “velikih pet” divjih živali v Denaliju. To so los, karibu, grizli, Dall ovce in volkovi.
Narodni park Kenai Fjords, ki ga napaja skoraj 40 ledenikov, ki tečejo iz ledenega polja Harding, je na vrhu seznama številnih poti po Aljaski. Obiskovalci se lahko odločijo za celodnevni vodeni izlet z ladjo iz Sewarda, kjer so lahko priča morskim levom Steller, pristaniškim tjulnom in kitom grbavcem. Če si željan prave avanture, se lahko odraviš do edinega dela parka, ki ga je mogoče doseči z avtomobilom – ledenika Exit. Nato se odpraviš na kilometer in pol dolgo pot imenovano Glacier View Loop Trail za neprimerljive razgleda tega naravnega čudeža.
To idilično mesto na južni konici notranjega prehoda Aljaske, kjer je več totemov kot kjer koli drugje na planetu, je odličen vpogled v aljaško staroselsko kulturo. Poleg tega Ketchikan kot samooklicana “svetovna prestolnica lososa” ponuja obilo priložnosti za ribiče, da preizkusijo svojo srečo na krovu ribiškega čarterja. Sprehodiš se lahko tudi po zgodovinski ulici Creek Street, nekdanji četrti rdečih luči, zdaj je ulica polna restavracij in trgovin s spominki. V mestu si lahko ogledaš tudi nacionalni spomenik Misty Fjords. Ta impresiven del aljaške divjine, pokrit z gostim deževnim gozdom, je najbolje doživeti na vodi na izletu z ladjo ali v zraku z vodnim letalom.
Čeprav je že sam prihod do parka pravi izziv – do ali iz njega ni cestnega dostopa, je čista lepota narodnega parka in rezervata Glacier Bay več kot vredna samega potovanja. Ta narodni park severozahodno od mesta Juneau, ki se ponaša z več kot 3 milijoni hektarjev zmernega deževnega gozda, ozkimi fjordi in impresivnimi ledeniki, je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Glacier Bay lahko prečkaš na križarjenju, ali pa se sami naravi še bolj približaš na turi s kajakom po morju. Večer pa lahko v dobri družbi preživiš pod zvezdami v zalivu Bartlett, brezplačnem kampu Glacier Bay.
Obisk Fairbanksa ti bo zagotovo vzel dih. Če mesto obiščeš poleti, lahko doživiš legendarno polnočno sonce, pojav, kjer sonce sije skoraj ves dan oz. noč. Pozimi pa ne smeš zamuditi opazovanje severnega sija. Znamenitosti, ki si jih je ob obisku vredno ogledati vključujejo severni muzej Univerze Aljaske, botanični vrt Georgeson in bližnje državno rekreacijsko območje reke Chena. Vredno pa si je mesto in okolico ogledati tudi z višine, kar lahko obiskovalci doživijo z vodenim ogledom z letalom.
%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:description%22%20content=%22Emilia%20Clarke%20in%20Game%20of%20Thrones%20(2011)%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:card%22%20content=%22summary_large_image%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:image%22%20content=%22https://m.media-amazon.com/images/M/MV5BMjI4MzMxMDEyM15BMl5BanBnXkFtZTgwNjMyNzYwOTE@._V1_FMjpg_UX1000_.jpg%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:image:alt%22%20content=%22Emilia%20Clarke%20in%20Game%20of%20Thrones%20(2011)%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:pageType%22%20content=%22title%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:subPageType%22%20content=%22mediasingle%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:pageConst%22%20content=%22tt0944947%22/%3E%3Cscript%3Eif(typeof%20uet%20===%20'function')%7B%20uet('be',%20'LoadTitle',%20%7Bwb:%201%7D);%20%7D%3C/script%3E%3Cscript%3Ewindow.addEventListener('load',%20(event)%20=%3E%20%7B%20%20%20%20%20%20%20%20if%20(typeof%20window.csa%20!==%20'undefined'%20&&%20typeof%20window.csa%20===%20'function')%20%7B){kind=link}