ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Univerza v Ljubljani je podelila Prešernove nagrade študentkam in študentom, ki se s svojimi izjemnimi dosežki na področju znanosti in umetnosti uvrščajo v sam vrh akademskih uspehov na UL. Kdo je 15 prejemnic in prejemnikov Prešernove nagrade?

Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani 2023

Prejemnice in prejemnike je nagovorila slavnostna govorka izredna profesorica doktorica Natalija Majsova, poročilo Komisije za Prešernove nagrade je predstavila predsednica komisije prof. dr. Mojca Narat.

»Komisija za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani je imela pri pregledu in oceni prispelih del kot vsako leto težko delo in tudi dileme pri izboru. V merilih za ocenjevanje predlaganih del je zapisano, da se umetniška dela ocenjujejo glede na: vsebino, izraz, ustvarjalno izvirnost in opaznost v slovenski kulturi. Druga raziskovalna dela pa se presojajo po naslednjih kriterijih: jasnost opredelitve raziskovalnega problema in oblikovanja hipotez znanstvena odličnost ali uporabna vrednost, širina in poglobljenost teoretske zasnove naloge in metodološka korektnost izvedbe, poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju, razčlenjevalna temeljitost, samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v znanstveni ali strokovni literaturi), zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovna kultura,« so zapisali pri Univerzi.

Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani so prejeli:

Urša Majcen, Katja Markič, Lara Wolf Završnik in Jure Žavbi z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Krik: prvi glas

Magistrska predstava Krik: prvi glas nas popolnoma nepripravljene postavi pred tabuizirano temo spolnih zlorab otrok in mladostnikov, od  prizorov, ki vznemirijo  s svojo dokumentarističnostjo, do simbolnih komentarjev, ki s svojo gledališkostjo prepričajo in prevzamejo »… ne podleže ne patetiki ne voajerski nasladi in ne nepotrebni ter škodljivi romantizaciji oziroma estetizaciji bolečine.« O tako kompleksni temi, ki niti na ravni psihološke in sociološke znanosti ni dokončno raziskana, je mogoče govoriti le z nenehnim preizpraševanjem civilizacijskih in etičnih vzorcev. In ravno tu se pokažeta moč in umetniški potencial predstave Krik: prvi glas.

Žan Lobnik Cimerman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Mahovi gozdnih in barjanskih habitatnih tipov Pohorja

Žan Lobnik Cimerman je v sklopu magistrskega dela raziskoval mahovno floro izbranih gozdnih in barjanskih habitatnih tipov Natura 2000 na Pohorju. Primerjal je vrstno sestavo mahov med posameznimi habitatnimi tipi, preko katere je ocenil različne okoljske parametre raziskovanih območij. Delo je poglobljen pogled v diverziteto in ekologijo mahov na Pohorju. Trenutno je zaposlen kot mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin, na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in nadaljuje delo na področju briologije.

Žiga Vogrin z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Fenotipizacijsko vrednotenje odziva bazilike (Ocimum basilicum L.) na UV-A sevanje

Žiga Vogrin je z nagrajenim magistrskim delom, ki ga je opravil pod mentorstvom prof. dr. Borisa Lazarevića z Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu in somentorstvom prof. dr. Dominika Vodnika, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v letu 2022 zaključil magistrski študij Agronomija. Naloga obravnava tematiko eustresa, koristnega stresa, ki se v sodobni kmetijski proizvodnji vedno bolj uveljavlja za utrjevanje rastlin in za doseganje kakovostnejšega pridelka. Rezultati, ki imajo vrednost tako za bazično znanost kot tudi za aplikacijo – upravljanje svetlobnih režimov ob gojenju vrtnin v zavarovanih prostorih, so bili predstavljeni tudi v znanstvenem članku v reviji Scientia Horticulturae.

Ana Jerman s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Za vse je mesto (Projektna študija bivalnih tipologij za ranljive skupine in idejna zasnova prostorov skupnosti na območju Hrovatinovega vrtca v Ljubljani)

Ana Jerman je prejemnica Vurnikove nagrade za študentsko delo za leto 2022 in nagrade BIG SEE – perspektivni. Poleg rednega študija je sodelovala pri številnih projektih in je prejemnica nagrad doma in v tujini. Avtorica z arhitekturnim delom nagovarja problematiko večinoma nevidnega dela vsake skupnosti, to so osebe z oviranostmi. Pri zasnovi naloge izhaja iz lastne izkušnje, kar ji omogoča odličen uvid v problematiko ranljivih skupin. Zaradi izjemne družbene aktualnosti problematike in celovitega pristopa, ki ga je zasnovala avtorica, je naloga vrhunski prispevek k stroki in odpira realne možnosti k spreminjanju naše resničnosti.

Kris Antolinc s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Fotoredoks arilacije štiri okso, štiri ha, piridino ena dva a, pirimidin tri diazonijevega tetrafluoroborata

Kris Antolinc je leta 2023 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo uspešno zaključil magistrski študij, njegovo magistrsko delo na tematiko fotoredoks arilacij heterocikličnih diazonijevih tetrafluoroboratov pod mentorstvom prof. dr. Jurija Sveteta, nosi izjemno vrednost. Štiri različne diazonijeve soli je v prisotnosti fotokatalizatorja in zelene svetlobe sklopil z različnimi heteroareni v osemnajst končnih produktov ter s pomočjo kinetičnih preiskav predlagal radikalski potek reakcij.

Jakob Božič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Učenje z mešanim nadzorom za detekcijo površinskih napak

Jakob Božič je leta 2022 zaključil magistrski študij Podatkovne vede na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Z globokim učenjem se je ukvarjal že v diplomski nalogi, v okviru magistrskega dela pa je v sodelovanju z Laboratorijem za umetne vizualne spoznavne sisteme raziskoval vizualno detekcijo površinskih napak. Pod mentorstvom profesorja doktorja Danijela Skočaja in znanstvenega sodelavca doktorja Domna Tabernika je obravnaval celoten spekter metod za vizualno detekcijo površinskih napak, od nenadzorovanih do polno nadzorovanih, ter predlagal učenje z mešanim nadzorom.

Mihael Boštjan Končar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Modeliranje težkih nesreč v hitrih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih

Mihael Boštjan Končar je magister inženir strojništva. Doktorski študij in poklicno pot nadaljuje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripravil na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan. V delu se je pod mentorstvom profesorja doktorja Mihaela Sekavčnika in doktorja Mitje Uršiča ukvarjal z interakcijo taline s hladilom, ki v reaktorju nastopi ob hudi nesreči s taljenjem sredice. Razvil je lasten fizikalni model faznega prehoda za simulacije različnih primerov plastnega uparjanja v toku močno podhlajene kapljevine. Predlagane metode je predstavil v prispevkih na dveh mednarodnih konferencah, kjer je prejel tudi nagrado za najboljšega mladega avtorja.

Alina Bezljaj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom »Ballymun je moje srce«: Ustvarjanje prostora v predmestni skupnosti Dublina

Alina Bezlaj je diplomirala iz psihologije na Univerzi v Mariboru, magistrirala pa iz kulturne in socialne antropologije na Univerzi v Ljubljani. Dela kot mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo obravnava oblikovanje urbane skupnosti v Ballymunu v Dublinu. Pojasni zgodovinske vzroke izgradnje soseske s socialnimi stanovanji, z etnografsko metodo pa analizira občutenje prostora in prizadevanja prebivalcev za izboljšanje soseske v času sprememb socialnih politik, njenega socialnega nazadovanja in urbane prenove.

Peter Černe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Skloni v slovnici madžarskega jezika

Peter Černe je leta 2019 diplomiral iz splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti in iz teoloških študijev na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je magistriral iz splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je posebno pozornost posvečal madžarskemu jeziku in med drugim sodeloval pri pripravi Učbenika madžarščine za Slovence 2, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo magistrsko delo obravnava število sklonov v slovnici madžarskega jezika. Z izčrpnim in sistematičnim pregledom ter kritičnim ovrednotenjem različnih analiz sklona v madžarskem jeziku predlaga končen seznam 18 sklonov.

Luka Pušnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Opredelitev zgradbe perifernega živca s pomočjo tehnike difuzijskega zajemanja na MR mikroskopiji

Luka Pušnik, diplomant Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se je med študijem aktivno vključeval v raziskovalno delo in v letu 2022/23 zaključil raziskovalno nalogo, v kateri je pod mentorstvom doc. dr. Žige Snoja in somentorstvom prof. dr. Igorja Serše raziskoval, ali morfometrične značilnosti perifernega živca vplivajo na magnetnoresonančne difuzijske tenzorje. Delo je opravljal na visokoločljivostnem MR sistemu z uporabo močnega magnetnega polja. Po končanem študiju nadaljuje raziskovalno delo kot asistent na Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Mateja Gubenšek s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Doživljanje stresa, strategije spoprijemanja z njim in rezilientnost učencev brez primanjkljajev in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja

Mateja Gubenšek je v magistrskem delu, ki ga je pripravila pod mentorstvom dr. Milene Košak Babuder in dr. Mojce Poredoš, raziskovala pomembno in vedno aktualno temo, kako učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in brez njih doživljajo stres in z njim povezane dejavnike. Rezultati in ugotovitve, ki jih je pridobila s proučevanjem odnosov med doživljanjem stresa, strategij za spoprijemanje z njim in psihološke prožnosti oz. rezilientnosti v omenjenih dveh skupinah učencev, bodo lahko pri svojem delu upoštevali vsi strokovni delavci, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju učencev v osnovni šoli, še posebej pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Peter Šujica s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Temelji nepravnega opustitvenega kaznivega dejanja

Peter Šujica je zaključil prvo stopnjo študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z rekordno visoko povprečno oceno 9,97. V času študija je odločilno pripomogel k uspešnemu izidu druge izdaje najobsežnejše slovenske pravne monografije, Velikega znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika na več kot 4000 straneh. V nagrajenem delu pod mentorstvom profesorja doktorja Damjana Korošca je podana samonikla razlaga enega najzahtevnejših kazenskopravnih problemov, instituta nepravega opustitvenega kaznivega dejanja. Utemeljena je v vodilnem načelu oblasti nad tveganjem kot razlogom za pripisljivost odgovornosti v posamičnem primeru.