Objavljen je javni poziv za oddajo kandidatur za Cankarjevo nagrado 2024, za dela iz leta 2023. Kaj vse moraš vedeti o pozivu za Cankarjevo nagrado 2024?
Cankarjeva nagrada za dela iz leta 2023
Upravni odbor Cankarjeve nagrade, ki ga sestavljajo predstavniki soustanoviteljev Slovenskega centra PEN, Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predstavnica donatorice nagrade Občine Vrhnika, je objavil javni poziv za Cankarjevo nagrado (podeljeno za izvirna literarna dela, objavljena v letu 2023).
Cankarjeva nagrada kot priznanje za vrhunsko literarno umetnino je letni poklon vélikemu slovenskemu pisatelju, dramatiku, pesniku in esejistu Ivanu Cankarju.
Izvirno literarno delo s področja Cankarjevega ustvarjanja
Podeli se lahko ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojim izvirnim literarnim delom (pesniško zbirko, romanom, dramskim delom, zbirko kratkih pripovedi ali esejev, torej z delom s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja) v slovenskem jeziku, knjižno objavljenim v koledarskem letu, v katerem je objavljen ta javni poziv, trajno obogatila oziroma obogatil slovensko kulturno zakladnico. Pri dramskem delu, ki ni bilo knjižno objavljeno, je taki objavi enakovredna praizvedba v slovenskem jeziku, izvedena v koledarskem letu 2023.
Cankarjeva nagrada se podeli posameznici oziroma posamezniku le enkrat. Predlogi za kandidatke oziroma kandidate za Cankarjevo nagrado morajo biti podani najpozneje 5. januarja 2024, in sicer v zaprti kuverti s priporočeno pošto.
Cankarjeva nagrajenka 2023 je bila Mojca Kumerdej Foto: on cankarjeva-nagrada
O Cankarjevi nagradi
Cankarjeva nagrada je dvoje: je poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki v koledarskem letu, v katerem je objavljen javni poziv. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev).
Nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Podeljuje se vsako leto spomladi – v času umetnikovega rojstnega dne (10. maj).
Ketamin je zelo stigmatizirana snov v splošni javnosti zaradi nepoznavanja njenih pozitivnih učinkov in splošnega poznavanja nezaželenih. Strokovnjaki so to substanco vrsto let podrobno raziskovali in prišli do spoznanja, da ima zaradi svojega pozitivnega učinka na nevronske strukture v možgani tudi blagodejen učinek na simptome depresije. Našli so tudi način, kako ga uporabljati za zdravilo.
Kaj je ketamin?
Ketamin je halucinogena psihoaktivna substanca izdelana kot tekočina, ki jo lahko vbrizgamo v telo, vdihnemo skozi nos ali zaužijemo v obliki tablete. Pomeni, da lahko povzroči, da se oseba počuti ločeno od resničnosti – kot bi živela v filmu ali sanjah.
Uporablja se kot splošni disociativni anestetik med medicinskimi posegi, da bolnik postane nezavesten. Uporablja se lahko na primer na urgentnih oddelkih pri utrjevanju zlomljenih kosti ali bolečih ran. V majhnih odmerkih ga lahko zdravniki uporabljajo za zdravljenje hudih bolečin. Uporablja se tudi v veterinarskih klinikah.
Najpomembnejši del terapije
Pomemben del izkušnje so tudi »integracijski« sestankipozdravljenju. »To je priložnost za raziskovanje psihološkega gradiva, ki se je pojavilo med potovanjem (pojem, ki ga uporabljamo z opis afekta pacienta pod vplivom ketamina), in če pride do kakšne zmede ali soočenja z že obstoječimi prepričanji o sebi ali svetu, si to zasluži usposobljeno podporo,« pravi Whinkin.
Kot pove že ime, integracijska terapija, če je pravilno izvedena, novo izkušnjo in nov pogled na svet vključi tudi v praktična dejanja. Vprašanje »Na kakšen način lahko izkušnjo izkoristite in implementirate v svojem vsakdanjem življenju?« je del standardnega vprašalnika pri večini terapij, tudi psihoterapij.
Morda največjo skrb povzroča vse pogostejša uporaba ketamina doma – prek peroralnih kapsul ali tablet pod jezikom, kar sta dva slabo poznana načina dostave snovi v telo. Zaradi predpisov, ki so se začeli uporabljati leta 2020 po začetku pandemije, je za prihod ketamina na dom potreben le kratek tele-zdravstveni sestanek in ne osebni obisk.
»Predpisovanje za domačo uporabo je neodgovorno, saj ga je treba jemati pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov,« vztraja Holmes. Uporaba teh izdelkov brez hkratnega nadzora s strani zdravstvenega delavca »lahko bolnike izpostavi tveganju za resne neželene učinke«, je navedeno v obvestilu FDA.
Domača uporaba povečuje tudi možnost zlorabe, saj se ketamin nezakonito prodaja v rekreativne namene pod imenom Special K. To je še posebej zaskrbljujoče, ker ga nekatere klinike uporabljajo za zdravljenje odvisnosti, pravi Michael Schatman, strokovnjak za medicino bolečine in medicinsko etiko na Medicinski fakulteti Univerze v New Yorku, ki je letos v medicinski reviji opisal svoje pomisleke. »Videl sem svoje bolnike, odvisne od opioidov, ki so jim dajali ketamin v nos, pa so šli domov in ga zlorabljali, tako da so si naredili zalogo in se nato opijali.«
Trajno olajšanje
Druge skrbi, da se zdravilo, ki je po njihovem mnenju rešilna bilka, zlorablja. Shira Renee Thomas, 45-letna umetniška vodja skupine za uprizoritvene umetnosti v Južni Kaliforniji, meni, da je ne bi bilo, če ne bi bilo ketamina.
Thomasova je 25 let doživljala tako hude depresije, da je redno razmišljala o samomoru. Bolezen, zaradi katere več mesecev ni mogla zapustiti postelje, je močno vplivala na kakovost njenega življenja in onemogočila kariero operne pevke.
V preteklih letih je bila večkrat hospitalizirana, predpisali so ji približno 20 različnih zdravil – posamezno in v kombinaciji – in celo elektrokonvulzivno terapijo, ki jo je morala prekiniti, ko je izgubila toliko spomina, da se ni mogla spomniti, kako voziti avtomobila ali podpisati svojega imena na ček (vrednostni papir, ki ga lahko vnovčimo za denarno vrednost).
Pred štirimi leti je Thomasova našla kliniko, ki je ponujala ketamin. »Moja prva infuzija je bila kot čarovnija,« se spominja. Ko je bila začarana, je opazovala zemeljsko boginjo, ki je z lahkoto odstranila ponižujoče besede, ki jih je v depresiji kričala nase, na primer, da je neumna ali neuporabna. To vedenje se je nato prenehalo.
Trajalo je več let, da so se drugi simptomi umirili, vendar po skoraj 100 seansah s ketaminom in vzdrževalnih seansah že skoraj leto dni ni imela depresivne epizode. (To je njeno družino stalo približno 30.000 dolarjev, saj zdravljenja s ketaminom pogosto ne krije zavarovalnica, čeprav se je njena zavarovalnica pred kratkim strinjala, da ga bo začela plačevati).
Schatmanova želi, da bi bili ljudje glede na potencial in tveganja zdravljenja s ketaminom jasno obveščeni o prednostih in slabostih zdravljenja, preden se ga udeležijo.
»V infuzijske klinike prihajajo bolniki, ki jim rečejo, da jim bo to pomagalo, in se sploh ne zavedajo, da imajo lahko halucinacije,« pravi. Pravi tudi, da ljudje morajo vedeti, da ni znanstveno dokazanega protokola, zato si lahko vsak ponudnik izmišlja svoja pravila o tem, koliko in kako pogosto ga je treba dajati.
»Ljudje morajo razumeti, da eksperimentirajo,« pravi Schatman. Nekateri imajo tako hude bolečine, da so pripravljeni tvegati.
Če to storijo, naj povečajo svoje možnosti, če obiščejo zdravnika z dobrim poznavanjem zdravila, ki varnost jemlje resno, pravi, »v nasprotju s kakšno lokalno kliniko ali ponudnikom storitev na daljavo«.
Ne gre za to, da nihče ne bi smel poskusiti te učinkovine. »Ketamin deluje pri številnih ljudeh. Videla sem, da je spremenil življenja,« pravi Sophie Holmes, raziskovalka na področju psihiatrije in nevrologije na medicinski fakulteti Yale, ki je zabeležila pozitivne spremembe pri slikanju možganov pod vplivom droge. Vendar pa pravi, da je vsekakor treba paziti na pacienta in njegove potrebe.
»Ketamin je edinstven v tem, da zagotavlja hiter odziv,« pravi Emily Whinkin, naturopatska zdravnica v Seattlu, ki je pred kratkim opisala znatno izboljšanje anksioznosti in depresije po eni od šestih psihoterapijah s ketaminom pri 18 pacientih na njeni kliniki z motnjami zaradi uživanja snovi.
Stanja, kot so samomorilna depresija, anksioznost ali posttravmatska stresna motnja, »resnično vplivajo na delovanje in kakovost življenja ljudi in jih je težko zdraviti tudi z dobro psihoterapijo in strokovnim zdravljenjem z zdravili,« pravi Whinkin.
Znanost in napredek v znanju je skozi zgodovino ljudi vedno pripeljal na eno stopnico višje. Danes je porast duševnih bolezni še vedno v vzponu in ljudje, med njimi je tudi veliko mladih, doživljajo hude stistke. Nove metode zdravljenja kot so terapije s ketaminom, svetijo z žarečo svetilko v srca dušam, ki jih je prevzela tema. Tako lahko pomagamo ljudem, ki zaradi teh duševnih motenj in stisk nimajo priložnosti odkriti in razviti svojih potencialov. Človeški potencial pa je tisto, kar žene razvoj človeštva.
How Ketamine Treats Depression - Yale Medicine Explains
Na Univerzi v Ljubljano poteka Teden univerze, znotraj katerega so bili podeljeni nazivi zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Naziv je prejelo 14 učiteljev in učiteljic.
Med prejemniki tudi Boris A. Novak in Lučka Kajfež Bogataj
Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujejo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. Zaslužne nazive so letos podelili štirinajstim upokojenim učiteljicam in učiteljem.
Prejemnice in prejemnike nazivov sta nagovorila rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in slavnostna govorka, zaslužna profesorica dr. Julijana Kristl, doktorica farmacevtskih znanosti, vodilna znanstvenica in utemeljiteljica raziskav na področju farmacevtske nanotehnologije v Sloveniji.
Kdo so prejemniki nazivov?
V nadaljevanju najdeš prejemnike in prejemnice naziva ter kratko razlago.
Prof. Bojan Gorenec na predlog Akademije za likovno umetnost in oblikovanje
Prof. dr. Bojan Gorenec je poleg izjemno pomembnega prispevka v slovenskem slikarstvu med službovanjem na Univerzi v Ljubljani prepoznano prispeval k delovanju, ugledu in razvoju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Univerze v Ljubljani. Deloval je na vseh najpomembnejših upravljavskih funkcijah omenjene Akademije, bil je dekan, prodekan, predstojnik slikarskega oddelka, sodeloval je tudi pri ključnih študijskih reformah in uvajanju tretjestopenjskega doktorskega študija umetnosti.
Prof. Katarina Čufar na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Katarina Čufar je prepoznavna profesorica in znanstvenica z izjemnim prispevkom k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije. Z več kot 120 vrhunskimi objavami in več kot 6000 citati je ena najvidnejših raziskovalk. Prejela je več nagrad, tudi Zoisovo priznanje in Jesenkovo nagrado. Deluje v mednarodni akademiji International Academy of Wood Science in v več mednarodnih združenjih. S pedagoškim delom ter vodenjem in upravljanjem je izjemno prispevala k ugledu Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica za področje agrometeorologije na Biotehniški fakulteti, je več kot 40 let predano opravljala pedagoško in raziskovalno delo na področjih aplikativne meteorologije, biometeorologije in klimatologije ter je med pionirji raziskovanja podnebnih sprememb v Sloveniji. Prejela je številna priznanja, skupaj s člani Medvladnega odbora za podnebne spremembe in Alom Gorom tudi Nobelovo nagrado za mir 2007. Posebej izstopajo njeni dosežki na področju popularizacije znanosti in ozaveščanja o okoljskih problemih.
Prof. dr. Irena Rogelj na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Irena Rogelj je s svojim raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom neizbrisljivo zaznamovala področja mlekarstva, prehrane in probiotikov. Slednjega je že pred več kot 40 leti prepoznala kot izjemno perspektivnega, nadgradila pa ga je še s pomenom razvoja mikrobiote v najzgodnejšem življenjskem obdobju. Odlikuje jo bogat znanstvenoraziskovalni opus, dolgoletno sodelovanje z gospodarstvom, članstvo v mnogoterih komisijah, za kar je prejela številne nagrade, priznanja, tudi za življenjsko delo.
Prof. dr. Dušan Mramor na predlog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Dušan Mramor je utemeljitelj sodobnih poslovnih financ v Sloveniji. Tri mandatna obdobja je bil dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V tem času je bil tudi predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Raziskovalna dela je objavil v priznanih revijah, tudi v tistih, ki so uvrščene na listo Financial Times Top 50. V dveh mandatih Vlade Republike Slovenije je bil minister za finance. S svojo energijo, jasnim razmišljanjem, vztrajnostjo ter trdno voljo je bistveno pripomogel k znanstvenemu in pedagoškemu razvoju tako fakultete kakor Republike Slovenije. Navduševal nas je in nam bo vzor tudi v prihodnje.
Prof. dr. Maks Tajnikar na predlog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Maks Tajnikar je redni profesor ekonomije in podjetništva. Bil je minister za malo gospodarstvo in minister za gospodarstvo v Vladi Republike Slovenije. V obdobju med letoma 2001 in 2007 je bil dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je več kot 640 znanstvenih in strokovnih člankov v različnih domačih in tujih časopisih ter učbenike s področja mikroekonomike, makroekonomike, ekonomike zdravstva, upravljalne ekonomike, managiranja rastočih poslov, podjetništva in postkeynesianske ekonomske teorije. Na portalu YouTube je objavil celovita videopredavanja iz makroekonomike, mikroekonomike in ekonomike zdravstva. Je avtor in ustanovitelj več novih predmetov in študijskih programov.
Prof. dr. Maja Bučar na predlog Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Maja Bučar je s svojim pedagoškim in raziskovalnim delom izjemno prispevala k razvoju in proučevanju razvojnih študij ter raziskovalno-razvojnih in inovacijskih politik. Predano poučevanje in akademsko raziskovanje je povezovala z aplikativnimi projekti, oblikovalci politik in gospodarstvom ter s splošno javnostjo. V številnih vlogah, tako mentorskih kot vodstvenih na Univerzi v Ljubljani, je aktivno krepila ugled, kakovostno interdisciplinarno sodelovanje in mednarodno vpetost Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Janvit Golob na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Janvit Golob je izjemna osebnost, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval področje kemijskega inženirstva v Sloveniji. Njegova bogata kariera, ki vključuje vlogo profesorja, mentorja, raziskovalca in državnega svetnika, je prispevala k izobraževanju novih generacij in krepitvi povezave med akademsko sfero in gospodarstvom. Njegova strast do znanosti in predanost trajnostnemu razvoju ga uvrščata med najvidnejše strokovnjake na tem področju.
Prof. dr. Matjaž Omladič na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Matjaž Omladič je eden najvplivnejših slovenskih matematikov. Oblikoval je raziskovalne skupine na več področjih matematičnih raziskav, skrbel je za vzgojo mladih raziskovalcev in prenašal svoje znanje na študente številnih generacij. Bil je mentor pri 31 doktorskih disertacijah. Pomembno je tudi njegovo vodstveno delo na Univerzi v Ljubljani ter na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, prav tako pa tudi strokovno delovanje za širšo skupnost. Med drugim je bil v letih 2001 do 2005 prorektor za raziskovalno dejavnost Univerze v Ljubljani, v letih 2006 do 2011 pa direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani.
Prof. dr. Janez Seliger na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Janez Seliger je eden ključnih eksperimentalnih fizikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z jedrsko magnetno resonanco. Z raziskavami feroelektrikov, tekočih kristalov, inkomenzurabilnih struktur, električnih dipolnih stekel in faznih prehodov je dosegel izredno prepoznavnost tako na državni ravni kot v mednarodnem merilu. Postavil ali prenovil je mnoge predmete, ki jih poslušajo študenti fizike. S svojim znanjem in navdušenjem je postal eden od legendarnih profesorjev Oddelka za fiziko.
Prof. dr. Božidar Jezernik na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Božidar Jezernik se raziskovalno ukvarja s širokim raziskovalnim področjem, kjer je treba omeniti pomen in mednarodno odmevnost njegovih raziskav Balkana, predvsem v povezavi z vprašanjem percepcije in konstrukcije Drugega. Po merilih raziskovalne uspešnosti Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je najvidnejši slovenski etnolog in velja za vodilnega slovenskega strokovnjaka za Balkan v mednarodni znanstveni skupnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad, svoje znanje pa redno posreduje širši zainteresirani javnosti ter prispeva k boljšemu razumevanju humanističnega in družboslovnega znanja v slovenski družbi.
Prof. dr. Boris A. Novak na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Boris A. Novak je predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od leta 1997. Poglavitna področja njegovega znanstvenega dela so primerjalna verzologija, srednjeveška, renesančna in baročna književnost, simbolizem ter literarno prevodoslovje. Je največja znanstvena avtoriteta za področje primerjalne verzologije v Sloveniji, pa tudi širše. Njegova znanstvenoraziskovalna odličnost se ves čas prepleta in združuje z njegovim pedagoškim delom. Pedagoško odličnost dokazuje njegov izrazit posluh za svobodno umetniško ustvarjanje generacij študentov primerjalne književnosti in literarne teorije.
Akad. prof. dr. Leopold Marijan Pavčnik na predlog Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
Akad. prof. dr. Leopold Marijan Pavčnik s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je v slovenski pravni pokrajini pustil globok in trajen pečat. Kot mednarodno uveljavljeni avtor je z bibliografijo, ki obsega več kot 720 enot, pogosto navajan v sodni in ustavnosodni praksi. Kot urednik je zasnoval zbirko Pravna obzorja, ki je v slovenski prostor prinesla več kot 50 izvirnih domačih del in prevodov, ter zbirko Scientia iustitia, namenjeno objavi prvencev mladih slovenskih pravnih znanstvenikov. Profesor Pavčnik je in ostaja zgled vrhunskega strokovnjaka in predanega pedagoga, ki v slovenski strokovni javnosti uživa nesporen ugled.
Prof. dr. Christian Gostečnik na predlog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Christian Gostečnik je vrhunski znanstvenik in strokovnjak na področju zakonske in družinske terapije. Bil je predavatelj in dekan na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Objavil je več kot 1100 biografskih zapisov, od tega 25 znanstvenih monografij in 50 znanstvenih člankov. Razvil je inovativni psihobiološki model Relacijska družinska terapija, za katerega je prejel nagrado na petem Forumu inovacij. Zavzemal se je za širjenje terapevtskih znanj in dosegel, da je na Teološki fakulteti mogoče narediti po vertikali celotno izobraževanje za družinskega terapevta.
Tretje največje mesto v Nemčiji je od Ljubljane oddaljeno slabih pet ur vožnje z avtom. Ker ponuja številne muzeje in znamenitosti, je njegov ogled zanimiv tudi v hladnejši polovici leta. Glavno mesto Bavarske je poznano po svoji arhitekturi, kulturi in seveda vsakoletnem festivalu piva, Oktoberfestu. München ga tradicionalno gosti že od leta 1810, obiščejo pa ga gostje z vsega sveta. Ob obisku mesta poskusi pivske preste, klobase, krompirjevo solato, kislo zelje in ostale kulinarične dobrote. Leta 1972 so v Münchnu potekale olimpijske igre, leta 2006 pa nekatere tekme svetovnega prvenstva v nogometu, zaradi katerega so zgradili tudi povsem nov nogometni stadion.
Marienplatz: mestni trg Münchna
Največ dogajanja v mestu se odvije v starem mestnem jedru, posledično je na slovitem mestnem trgu, Marienplatz, skoraj vedno gneča. Že leta 1158 je pridobil naziv mestnega trga, ob njem pa stojita tako stara mestna hiša (Altes Rathaus) kot tudi Nova mestna hiša (Neues Rathaus). Ogromen trg obkrožajo tudi druge veličastne in pomembne stavbe ter ulice s številnimi restavracijami, lokali in prodajalnami. Od konca novembra do konca decembra te tu čaka še Christkindlmarkt ali božični trg, ki je poleg Oktoberfesta verjetno najpomembnejši dogodek za prebivalce mesta. Na stojnicah najdeš poleg ročno izdelanih igrač in okraskov za jelko najrazličnejše dobrote: sladkarije, medenjake, prigrizke in prekajeno meso. Seveda tudi v Münchnu pozimi ne manjka kuhanega vina.
V neposredni bližini glavnega trga se nahaja mestna tržnica, kjer najdeš bogato ponudbo. Najpogostejši (in hkrati precej običajni) produkti so sadje, zelenjava, cvetje ter mesni in mlečni izdelki. Ti so razstavljeni na lično urejenih stojnicah. Glavna znamenitost je zagotovo pivska postojanka (Biergarten). Majhne ulične restavracije in glavna »pivnica« so idealna priložnost za kosilo po raziskovanju mesta in nakupovanju na tržnici. Privoščiš si lahko klobase, hrenovke, svinjsko kračo ali ribje dobrote ter zelje, kruh in krompir. Zraven pa seveda poln vrček piva. V Münchnu poskusi tudi njihovo presto. Ta je precej velika, izdelava iz kvašenega testa in primerna celo za različne sendviče.
Nogometni stadion Allianz Arena, ki ga domačini imenujejo tudi gumenjak, gosti dva profesionalna nogometna kluba: FC Bayern München in TSV München. Za prave nogometne navdušence je na voljo tudi voden ogled stadiona.
Englischer Garten: raj za deskarje v središču Münchna
Med destinacijami za deskanje zagotovo nisi pomislil na München, saj ga do najbližjega morja loči približno 300 kilometrov zračne razdalje. Kljub temu je v središču mesta ogromen javni park z umetno zgrajenim valom na reki Isar, kjer se prav zares zbirajo deskarji in jezdijo na pravem valu sredi mesta. S tem so postali tudi velika atrakcija za vse obiskovalce in turiste. Englischer Garten oziroma Angleški vrt je bil ustanovljen že leta 1789, nato pa so ga vseskozi ohranjali in celo povečevali. Danes je s površino 3,7 km2 eden največjih evropskih urbanih javnih parkov. Po velikosti prekaša celo Centralni park v New Yorku. Priljubljena mestna točka za rekreacijo in oddih se razteza od centra mesta do skrajnega severovzhodnega dela mesta.
River Surfing In Munich with Mick Fanning
Deutches Museum
München je znan po največjem muzeju znanosti in tehnologije na svetu. Za je bil ustanovljen 28. junija 1903 na srečanju Združenja nemških inženirjev (VDI) na pobudo Oskarja von Millerja. Muzej pokriva 50 različnih področij znanosti in tehnologije ter obsega okoli 28.000 razstavnih eksponatov. Letno ga obišče kar 1,5 milijona obiskovalcev.
Leta 1255 je mesto München in ozemlje, ki meji nanj, prišlo pod vladavino legendarne dinastije Wittelsbach. Ta je leta 1507 združila celotno bavarsko, deželam pa je vladala do revolucije leta 1918. Palača Nymphenburg je dom zadnjih potomcev Wittelsbachovih in velja za eno najlepših znamenitosti na Bavarskem. Pred palačo se razteza lično urejen vrt s fontanami in vodnjaki, cvetlicami in promenadami.
Si vedel, da je izmed vseh Münchenskih znamenitosti najbolj obiskana turistična atrakcija muzej BMW Welt? Ta še zdaleč ni zanimiv le za vse avto-moto navdušence. Že futuristična oblika stavbe, ki je zgrajena iz stekla in jekla, je nekaj posebnega. V notranjosti so razstavljeni najnovejši modeli avtomobilov in motorjev BMW, v muzeju pa je predstavljena zgodovina blagovne znamke. Vključeni so tudi futuristični prototipi avtomobilov, koles in celo letal. Obisk muzeja je odlično doživetje za celotno družino, saj je interaktiven in ponuja posebne dejavnosti za otroke. Po ogledu se lahko okrepčaš v eni izmed restavracij, ki so del BMW Welt. Ogled muzeja je brezplačen!
BMW-Welt München
Dachau: temačna zgodovina le nekaj kilometrov od Münchna
Če te zanima tudi temačna plat nemške zgodovine, se z javnim transportom odpravi 16 kilometrov severozahodno od mesta. Zlovešči Dachau je poleg Auschwitza verjetno najbolj poznano koncentracijsko taborišče. Odprto je bilo že leta 1933 in gre za prvo uradno nacistično taborišče. Prvotno naj bi bilo namenjeno političnim zapornikom, a so tja kmalu začeli nameščati tudi Jude, homoseksualce, Rome in druge preganjane skupine. Med leti 1933 in 1945 je bilo tam zaprtih okrog 200.000 ljudi, od tega naj bi jih več kot 40.000 na taborišču umrlo. Taborišče je bilo med drugim prizorišče prisilnega dela, mučenja in strašljivih medicinskih eksperimentov. 29. aprila 1945 so taborišče osvobodili in rešili več kot 30.000 taboriščnikov. Danes je Dachau odprt za ogled (brezplačno).
Kupola v slogu Art Nouveau pokriva enega najlepših bazenov v Evropi. Čeprav nima najbolj norih vodnih toboganov in atrakcij, je kopališče vredno obiska. Spominja na kopalni tempelj in vključuje 30-metrski bazen, segret na prijetnih 27 stopinj Celzija. Ta je bil v preteklosti namenjen izključno moškim, zato je zraven tudi manjši in nekoliko toplejši bazen, ki je bil namenjen ženskam. Danes lahko ne glede na spol zaplavaš v obeh bazenih. Preizkusi tudi rimske parne kopeli in finsko savno z aromami. Najbolje je, da prineseš svojo brisačo, da ti je ne bo potrebno kupiti. Kopališče vsebuje baročne poteze z bronastimi kipci, stenskimi poslikavami, štukaturami in drugim okrasjem.
Frauenkirche: pogled na München s 100-metrskega zvonika
Najbolj znana cerkev v mestu z dvema zvonikoma je eden izmed prepoznavnih znakov Münchna. Gotska cerkev je bila postavljena v 15. stoletju. Zvonika sta visoka skoraj 100 metrov. Južni zvonik je odprt za obiskovalce in ponuja razgled nad celotno mesto. Cerkev je znana tudi po »hudičevi stopinji« v notranjosti.
Ni dvoma, da je sodobna pametna ura mnogo več kot zgolj podaljšek telefona na zapestju in naprava za prikaz točnega časa. To še posebej velja za Huawei Watch GT 4, ki poleg drugih zmogljivosti celovito spremlja tudi vnesene in porabljene kalorije.
Z razvojem tehnologije smo bili priča dosežkom, za katere smo še pred kratkim mislili, da niso mogoči. Optično merjenje srčnega utripa je postalo izredno natančno in obenem se je izkazalo, da je tipalo sposobno meriti še druge fiziološke znake, kot je nasičenost kisika v krvi. Govori se, da naj bi kmalu celo ocenilo raven sladkorja v krvi. A pred tem je Huawei poskrbel za natančno spremljanje kalorij, kar je za dobro počutje in vzdrževanje telesne kondicije nadvse pomembno.
Zakaj so kalorije tako zelo pomemben podatek, da so, sicer z natančnostjo prek palca, skušale porabo kazati že prve nosljive naprave? Razlog je jasen in obenem preprost. Ker vplivajo na dobro počutje in na primerno telesno težo, pomena katere se v sodobni družbi vse premalo zavedamo. Organizem potrebuje energijo. Zagotovi jo presnova oziroma kemični proces, ki hrano in pijačo spremeni v molekularno gorivo za delovanje celic. Od življenjskega sloga in predvsem gibanja, a tudi od fizioloških potreb, pa je potem odvisno, koliko sprejete energije organizem sproti porabi in koliko se je začne nekje kopičiti.
Telo ves čas porablja kalorije, saj potrebuje energijo za čisto vse, kar počnemo. Celo ko spimo, ležimo pred televizorjem ali sedimo pred računalnikom in se trudimo opraviti svoje delovne zadolžitve. Seveda je »poraba« v teh primerih občutno manjša, kot kadar se intenzivno ukvarjamo s športom oziroma vadimo v telovadnici. Če med mirovanjem na primer organizem porabi 100 kalorij na uro, jih med tekom desetkrat več. Pomembna je torej razlika med porabo, ki je posledica ohranjanja življenjskih funkcij, in porabo, ki je posledica intenzivnejše telesne dejavnosti. Medtem ko pametne ure in športne zapestnice zlahka razmeroma natančno ocenijo porabo kalorij med vadbo, jo težje takrat, ko telo miruje. Oziroma so jo, kajti ravno v tej podrobnosti se izkaže pametna ura Watch GT 4 oziroma natančneje na njej nameščena aplikacija »Ohranite kondicijo«.
Da deluje, kot mora, zahteva, da z vso resnostjo in natančnostjo vnašate zaužite kalorije. Ni vedno preprosto, toda s pravim pristopom in informiranjem je vsekakor možno. Nobena naprava teh podatkov ne more spremljati samodejno. Vnos kalorij prilagajate v aplikaciji Zdravje na pametnem telefonu. Postopek je razmeroma preprost in dovolj informativen. Nato vajeti prevzeme pametna ura. V realnem času spremlja aktivne kalorije, porabo kalorij med mirovanjem in kalorični primanjkljaj. Cilje zlahka prilagodite, na primer v kolikšnem času želite doseči zastavljeno telesno težo, pametna ura pa vas bo pravočasno opomnila, ko niste na dobri poti, da jih dosežete.
Stanje vnosa in porabe kalorij lahko kadarkoli preverite na zaslonu pametne ure, tako da med nameščenimi aplikacijami izberete in zaženete aplikacijo »Ohranite kondicijo«. V zgornji polovici zaslona je preprosto razumljiv »merilnik« s kazalcem, ki je v zelenem ali rdečem območju, kar podobno kot v avtomobilu kaže na kalorični primanjkljaj. Razliko med vneseno in porabljeno energijo. Kadar je v zelenem območju, to pomeni, da ste porabili več kalorij, kot ste jih vnesli s pijačo in jedačo. Cilj vsakega, ki želi zmanjšati telesno težo. Pod pogojem, da ste bili pri zapisu vnesenega čim bolj resnicoljubni.
Pametna ura Huawei Watch GT 4 je po zaslugi aplikacije bolje prilagojena sodobnemu človeku, ki se načeloma premalo giba, a ima željo, da bi spremenil nezdrav življenjski slog. Že to, da so vedno na dosegu »roke« podrobni podatki veliko pomaga. Ko boste spoznali, koliko kalorij dejansko vnašate z obroki, jih boste po potrebi spremenili ali zmanjšali njihovo kalorično vrednost. Poleg tega pa boste tudi vedno na tekočem, ali sta na poti do želenega cilja oziroma koliko ste od njega oddaljeni.
Vstopili smo v praznični december in bliža se čas obdarovanj, zaključkov in novih začetkov. Čakajo nas prižigi lučk, okraševanje božičnih dreves, izmenjavanje daril in peka slastnih piškotov. Za študente smo pripravili praznično številko, s katero bo veseli december še bolj zabaven.
Pogledali smo, kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2024, da se boš lažje odločil za usmeritev svoje kariere. Pripravili smo pregled tipov osebnosti po Myers-Briggs (MBTI), ki je bolj znan kot test 16 osebnosti, da lahko pogledaš, v katerega spadaš. Taylor Swift v zadnjem letu navdušuje na koncertih in dotaknili smo se tudi njenega vpliva na gospodarstvo.
V rubriki Lajf je družba te čaka članek o tem, v kateri slovenski kraj se splača iti pogledat praznične lučke. Na strani 9 pa smo pripravili 4 ideje za denarnici prijazna darila, s katerimi lahko obdariš svoje prijatelje. Pogledali smo tudi, kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2024, ki jih ne smeš zamuditi.
V rubriki Lajf je zdravje te čakata članka o sezonski depresiji in AIDS-u, pripravili pa smo tudi tri recepte za božične piškote. Za ljubitelje videoigric smo pripravili pregled najbolj pričakovanih iger leta 2024, revijo pa smo zaključili s prispevkom o učiteljih, ki preverjajo, ali učenci pišejo s chatGPT.
Novembrska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox ali shraniš pdf.
Preden se vsi Kraševci razburite, povejte, ali ste ga že poskusili? V Španiji lahko najdemo dve vrsti pršuta: jamón serrano in jamón ibérico. Prvi je klasični pršut, ki ga poznamo in uživamo tudi v drugih delih Evrope. Proizvaja se ga iz belih prašičev. Kateri je drugi?
Kaj je jamón ibérico, poseben španski pršut?
Zakaj španski pršut velja za najboljšega na svetu? Foto: Wirestock iz iStock
Jamón ibérico se za razliko od prvega prideluje iz črnih iberskih prašičev, zato se imenuje tudi pata negra ali črna taca. To pasmo najdemo zgolj na iberskem polotoku, kjer so tudi primerni klimatski pogoji za vzrejo in predelavo mesa, ki omogočajo, da lahko jamón ibérico okusimo zgolj v Španiji ali na Portugalskem.
Obstaja tudi nišna različica tega pršuta, ki se imenuje jamón ibérico de bellota. Njegova posebnost leži v prav posebni dieti črnih prašičev – hranijo se skoraj izključno z želodom (bellota)!
Jamón ibérico ima temno živo rdečo barvo. Servira se ga narezanega na zelo tanke koščke pri sobni temperaturi. Njegova maščoba se na jeziku kar stopi in se ne vleče in zatika med zobe, kot se to rado zgodi pri klasičnem. Ima zelo distinktiven močan okus s sladkimi podtoni.
Suši se približno dve leti, medtem ko jamón ibérico de bellota potrebuje kar štiri! V tem čas se maščoba razgradi zaradi uporabe postopkov segrevanja in ohlajanja ter soljenja in sušenja.
Zaradi antioksidantov v želodih se nasičene maščobe spremenijo v zdrave mononenasičene maščobe, ki so obogatene z oleinsko kislino.
Kako izgleda življenje iberskih prašičev?
So veliki, zelo debeli in imajo suhe noge ter dolg rilec. Na dan lahko pojejo tudi do 10 kilogramov želodov. Zaradi njihove rejenosti iberski pršut zori dlje časa in ima intenzivnejši okus. Od navadnih prašičev jih razlikujejo tudi črna kopita. Ta ostanejo vidna na nogi pršuta (pata negra), ki bo obešena nad vsakim pravim španskim točilnim pultom. Tako lahko stranke že od daleč opazijo, ali jim bodo stregli jamón ibérico ali serrano. Iberski prašiči se pasejo približno 3–4 mesece, dokler ne podvojijo svoje teže in so pripravljeni na zakol.
Iberski črni prašiči živijo v pokrajini, ki se imenuje Dehesa. Gre za ostanek starega španskega gozda na jugozahodnem delu polotoka. V njem kraljujejo nizki hrasti plutovci, prostrani travniki, cvetlice in med njimi črni prašiči. Poleg njih tam najdemo tudi ostale avtohtone živalske vrste; retinta krave, merino ovce in bike za bikoborbe. Vsi skupaj gradijo deheški ekosistem, ki ga želijo Španci zavarovati z razglasitvijo za kraj Unescove svetovne dediščine.
Zaradi njegove posebnosti boste zagotovo za jamón ibérico de bellota odšteli lepe denarce, a ga je zagotovo vredno poskusiti vsaj enkrat v življenju!
Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine bi lahko kmalu vseboval še babištvo. Slovenija si namreč že več let prizadeva, da bi se babištvo znašlo na tem prestižnem seznamu. Prvi korak na tem področju smo naredili že leta 2021, ko smo babištvo vpisali v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Sedaj pa v Slovenijo prihajajo novice, da je babištvo priporočeno za vpis na seznam.
Slovenija se trudi za vpis babištva na Unescov seznam
Strokovno telo je ocenilo, da nominacija babištva izpolnjuje vse kriterije in Medvladnemu odboru za varovanje nesnovne dediščine priporočilo vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Bo babištvo uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine Foto: Vad-Len iz iStock
V svojem poročilu je nominacijo označilo za dober primer, saj predstavlja povezanost babištva z vsemi področji žive dediščine in spodbuja enakost spolov, zdravstveno varstvo žensk in tradicionalno znanje. Ker so ga predlagale različne države iz več volilnih skupin, je zgled za večnacionalne nominacije in kaže, kako nesnovna dediščina in Unescova konvencija spodbujata sodelovanje po vsem svetu.
Dobro pripravljen dosje in film, ki so ga pripravili v druženju babic, izpričujeta babištvo kot pomembno človeško dejavnost, ki temeljeni na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in obdobja po porodu pri materi in novorojenčku.
Sodelovala združenja babic iz 8 držav
Nominacijo »Babištvo: znanje, veščine in prakse« za Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je predložilo osem držav s štirih celin. Pripravila so jo združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije, Slovenije, Toga in Nemčije, ki je postopek nominacije koordinirala. Pomembno vlogo v procesu so imela nacionalna ministrstva in strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja.
Kako se bo nominacija iztekla, pa bomo vsi lahko spremljali na zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 4. in 9. decembrom 2023 gostila Republika Bocvana v mestu Kasane. Srečanja pa se bodo udeležili predstavniki držav pogodbenic, nevladnih organizacij, kulturnih ustanov, nosilcev in skupnosti z vsega sveta.
Poleg obsežnega mednarodnega posvetovalnega postopka za pripravo nominacije za Unesco so bile skupnosti, skupine in posameznice vključene tudi na nacionalni ravni. Nominacijo babištva v Sloveniji je vodila Špela Spanžel z ministrstva za kulturo, skupaj z dr. Zalko Drglin z NIJZ ter v sodelovanju s posameznimi nosilkami, skupinami in skupnostmi, ki so sodelovale v procesu oblikovanja besedila nominacije in priprave predloga filma ter fotografij.
»Babištvo je pomembno za človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in obdobja po porodu pri materi in novorojenčku,« je ob nominaciji zapisala kulturna ministrica Asta Vrečko.
Na NIJZ so ob tej novici zapisali: »Rojstvo ni le biološki, temveč tudi kulturni proces. Ženskam pri porodu so vedno pomagale druge izkušene ženske, ki so jih pozneje imenovali babice. Te so otroku zagotovile varen prehod iz maternice v svet, ženski pa prehod iz nosečnosti v materinstvo. Skupnosti so veščine in znanje babištva varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije, dopolnjevale so jih z neposrednimi izkušnjami, opazovanjem in interakcijo s človeškim telesom.«
Tokratno zasedanje medvladnega odbora v Bocvani bo posebej slovesno zaradi praznovanja 20-letnice konvencije, ki je bila uradno sprejeta 17. oktobra 2003 in h kateri je pristopilo že 181 držav sveta, zato je že dosegla univerzalno veljavo. Praznovanju, ki poteka pod sloganom We Are #LivingHeritage, se kot uradna partnerica aktivno pridružuje tudi Slovenija.
»Obletnica je priložnost za razmislek o vlogi konvencije pri ozaveščanju o raznolikosti in bogastvu nesnovne kulturne dediščine ter pri spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Živa dediščina je povezana z ljudmi, odpornostjo in znanjem, ki se prenaša iz roda v rod – zato pripada vsem,« so ob tem sporočili na kulturnem ministrstvu.
Najbolj praznični mesec v letu je tukaj! December v kina prinaša kar nekaj velikih filmskih naslovov, ki jih bodo prepoznali gledalci vseh starosti. Slovenska romantična komedija Kaj pa Ester?, nadaljevanje superherojske uspešnice Aquaman, nov film ustvarjalcev Minionov, nova pustolovščina psičke Lassie in še nekaj drugih. Kaj gledati v kinu decembra 2023?
Tu pa so še filmi, kot so Varuhi formule, Šepet metulja in Vzornik.
Kinotripov svetovni jagodni izbor – 1. december
Svojevrsten miks mladostno odštekanih, družbeno-kritičnih in slogovno raznolikih kratkih animiranih filmov, ki so ga letos v sodelovanju s programsko ekipo jubilejne Animateke izbrali člani in članice 8. generacije Kinotripa.
Potem ko se izgredi na črni petek končajo s tragedijo, začne skrivnostni morilec, ki ga je navdihnil zahvalni dan, sejati grozo po Plymouthu v Massachusettsu – rojstnem kraju priljubljenega praznika. Prebivalce pobija drugega za drugim in na prvi pogled naključni maščevalni umori se kmalu izkažejo za del širšega zloveščega načrta. Bo mesto našlo morilca in preživelo praznik – ali bodo domačini postali gostje za njegovo izprijeno praznično mizo?
THANKSGIVING - Official Trailer (HD)
Medvedkov božični čudež – 7. december
V sinhronizirani različici norveškega božičnega filma nas zgodba popelje v mesec, ko utripajo lučke, ko se izpolnjujejo želje, ko žari ljubezen in ko so mogoči prav vsi čudeži. Snežinke, dišeči mandlji in utripajoče lučke ustvarjajo popolno vzdušje na Mančinem obisku božičnega sejma, kjer ta mala, 8-letna deklica, odkrije neverjetno skrivnost: na zgornji polici stojnice s srečelovom je najbolj ljubek plišasti medvedek pravkar premaknil glavo in začel vohljati s svojim smrčkom! Manca si ne more zaželeti boljše želje za božič, zato medvedka poskuša zadeti na srečelovu. Vendar pa ima medvedek Teddy drugačne načrte – sanja namreč o izjemno premožnem lastniku, ki bi mu lahko pokazal vse, kar ponuja ta svet.
Wonka – 14. december
Predzgodba legendarnega filma Willy Wonka in tovarna čokolada, v katerem je blestel Gene Wilder – kasneje tudi Johnny Depp v predelavi. Zdaj se v vlogo mladega Willyja Wonke podaja Timothee Chalamet. Ko Willy Wonka, poln upanja in široko odprtih oči, prispe v središče proizvodnje čokolade, ima pri sebi le nekaj kovancev in klobuk, poln sanj – ena od njih je, da odpre svojo tovarno čokolade, ki bi se lahko primerjala z največjimi na svetu.
V Cineplexxu predpremierno že 6. decembra.
WONKA | Official Trailer
Kaj pa Ester? – 14. december
Slovenski film na seznamu prihajajočih filmov je vedno nekaj posebnega. Če temu pripišemo še Bojana Cvijetićanina, frontmena skupine Joker Out, imamo recept za uspeh. Seveda pa je film mnogo več kot le to. Tosja Flaker Berce predstavlja romantični film. Ester je navdušena s prihodom v gimnazijo, a težave takoj nastanejo, ko izve, da se je njen bivši fant Kaj vpisal v isto šolo z namenom, da se ponovno zbližata. Ker se vse sošolke postavijo na Kajevo stran, Ester najde zaveznico v Vandi, s katero se, zaradi potrditve sošolcev in Vandinih staršev, začneta pretvarjati, da sta par. Na začetku se zdi, da načrt deluje, toda nova čustva hitro zapletejo situacijo.
Kaj pa Ester? (2023) kino-trejler
Race! – 14. december
Ustvarjalci filmov Miniooni, Jaz, Baraba, Zapoj in Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov se vračajo! Pridružili se bomo družini rac, ki se bo odpravila v južne kraje. Družina Mallard živi po ustaljenih tirnicah. Medtem ko je oče Mack zadovoljen, da njegova družina varno živi v domačem ribniku, si mati Pam želi malce pretresti vsakdan in pokazati svojima otrokoma – najstniškemu sinu Daxu in hčerki Gwen – ves širni svet. Potem ko družina rac selivk pristane na njihovem ribniku z vznemirljivimi zgodbami o oddaljenih krajih, Pam prepriča Macka, da se odpravijo na družinsko potovanje, preko New Yorka, na tropsko Jamajko. Ko pa družina Mallard odleti na jug, se njihovi dobro zastavljeni načrti hitro ponesrečijo.
Predpremierno že 10. decembra.
RACE / Migration / predpremierno od 10. decembra
Aquaman in Izgubljeno kraljestvo (Aquaman 2) – 21. december
V nadaljevanju mega uspešnice Aquaman se studio DC vrača z nadaljevanjem. Režiser James Wan, Jason Momoa, Patrick Wilson, Amber Heard, Nicole Kidman, Yahya Abdul-Mateen II in drugi se vračajo. Ker prvič ni uspel premagati Aquamana, se Črni Manta, ki ga še vedno žene potreba po maščevanju očetove smrti, ne bo ustavil pred ničemer, da bi ga uničil enkrat za vselej. Tokrat je Črni Manta močnejši kot kadarkoli prej, saj poseduje moč mitskega črnega trizoba, ki sprošča starodavno in zlonamerno silo. Da bi ga premagal, se Aquaman obrne na svojega brata Orma, nekdanjega kralja Atlantide, da bi z njim sklenil malo verjetno zavezništvo. Po neuspehu filma Flash studio DC svoje upe »polaga« na nadaljevanje Wanovega Aquamana.
Aquaman and The Lost Kingdom [Aquaman in izgubljeno kraljestvo] | trailer | v kinu od 20. decembra
Dnevnik Pauline P. – 28. december
Hrvaški družinski film sledi samozavestni, čustveni in duhoviti učenki 3. c razreda, Paulini P., ki je pogumna deklica, zmožna vsakomur povedati svoje mnenje in najti rešitev za vsako situacijo.
Na podlagi znane mladinske knjige film na topel in duhovit način obravnava šolske dogodivščine, prijateljstvo, prve ljubezni in družinsko dinamiko s perspektive glavne junakinje, ki nepopustljivo premika meje, saj je v njenem svetu vse mogoče.
Ferrari – 28. december
Michael Mann, režiser filmov Poslednji mohikanec, Prebujena vest, Ali, Državni sovražniki, Miami Vice in Vročina, se vrača.
Piše se leto 1957, poletje je. V ozadju spektakla Formula 1, se Enzo Ferrari (Adam Driver), nekdanji voznik in ustanovitelj najbolj znane avtomobilske in dirkalne znamke na svetu, sooča s poklicnimi in osebnimi boji. Tovarni, ki sta jo z ženo Lauro (dobitnica oskarja Penelope Cruz) pred desetimi leti zgradila iz nič, grozi stečaj. Leto pred tem je njun že tako nestabilni zakon pretresla smrt sina Dina, Enzo pa ima težave tudi s priznanjem svojega drugega sina Piera, ki ga ima z Lino Lardi (Shailene Woodley). Medtem jih strast do zmage njegovih voznikov potisne na rob, ko se podajo na nevarno kultno vzdržljivostno dirko Mille Miglia (Tisoč milj), ki poteka od Brescie do Rima in nazaj.
Ferrari | Official Trailer | Starring Adam Driver and Penélope Cruz
Lassie: Nova pustolovščina – 28. december
Najbolj znan pes v filmski zgodovini Lassie se vrača v kinematografe! V nadaljevanju avanture z naslovom Lassie – nova pustolovščina bo škotski ovčar s svojim najboljšim prijateljem in novimi prijatelji raziskoval izginotje rodovniških psov.
Romantična komedija letošnjega decembra. V komediji Samo ne ti bi lahko bila Bea (Sydney Sweeney) in Ben (Glen Powell) na prvi pogled idealen par, toda po čudovitem prvem zmenku se zgodi nekaj, kar nenadoma ohladi njuno gorečo privlačnost – dokler se usoda ne poigra z njima, ko se nepričakovano srečata na poroki v Avstraliji. In skleneta naredit, kar bi naredila vsaka zrela odrasla dvojica: pretvarjata sta, da sta par.
ANYONE BUT YOU – Official Teaser Trailer (HD)
Kinodvorov silvestrski večer – 31. december
Popolni dnevi (Perfect Days): Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith, Nine Simone in drugih, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.
Popolni dnevi bodo del silvestrskega večera v Kinodvoru Foto: on tmdb
Nesrečna bitja (Poor Things):Film Yorgosa Lanthimosa (Najljubša, Jastog) je zgodba o fantastični preobrazbi mlade ženske, ki jo obudi k življenju genialni in ekscentrični znanstvenik. Lačna znanja in izkušenj pobegne na razburljivo medcelinsko pustolovščino s pretkanim odvetnikom. Neobremenjena s predsodki tistega časa se vse bolj odločno zavzema za žensko enakost in svobodo … Zmagovalec beneškega filmskega festivala.
Nesrečna bitja za Silvestrovo v Kinodvoru Foto: on tmdb
»Sej veste kaj bom reku. Svet je lep!« nas že uvodoma pozdravi glas Zlatana Čordića, v albumu Svet je lep 2, ki sledi njegovemu prvencu iz leta 2007 z naslovom Svet je lep. Kaj nas čaka šestnajst let po njegovem prvencu?
Zlatko, rap Avsenik z novim albumom Svet je lep 2
Malo je glasbenikov na slovenski sceni, ki se že več kot šestnajst let držijo na vrhu svojega žanra. »Princ Fužinc« je vse od svojega uradnega prihoda na rep sceno, ostal na ali pa vsaj pri njenem vrhu. Prvencu Svet je lep so v naslednjih treh letih sledili Svet je lepši, Zlatko in prijatelji, Zlatko in optimisti ter Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče, ki bi ga mnogi oklicali za njegov najboljši album, vsekakor pa najbolj prepoznaven. Atomski zdesne, ki ga je Zlatko spisal v tistih prvih petih letih sta sledila še Moj pogled in Plečnikova roža, s katero je »Zlaja« že pisal neko novo, bolj odraslo poglavje svojega ustvarjanja – saj ne da tega ni bilo čutiti že prej. Do epidemije, ki je bila za Zlatkota zelo pomembno in nadvse čudno obdobje, sta izšla še Živim lajf in Žive naj vsi narodi. Potem pa je udarila epidemija in takega Zlatkota še nismo videli, vsaj ne v tako jasno zastavljeni obliki.
Zlatko – Svet je lep 2
Preučeval je Ivana Cankarja in mu poklonil album Julijan Mak. Že prej, a tu zagotovo, so bila jasna sporočila navadnemu ljudstvu. Bolj kot mu je določena sfera javnosti zamerila opazovanje političnega in družbenega dogajanja, bolj močna so bila sporočila njegovih pesmi.
Če se zdi Julijan Mak njegov najbolj resen in najbolj odrasel album, potem mesto najbolj politično usmerjenega pripada albumu Svoboda, ki je predstavljal Zlatkovo spoved. In nikakor mu poslušalci ne morejo zameriti verzov o političnem dogajanju, saj je bilo tega (normalno) že prej. Spomnimo le na verz iz pesmi K.O.: »Kdo rap je vrnu? Ne rabte tega mi priznat, rap ni politika, ne rabte teh otrok lagat. Še gluhi vejo, da Zlatan Čordić stil ma, čeprav si z ulce, manjši lopov si k Hilda.« V skoraj desetminutnem rapu, ki zagotovo spada med njegove najboljše in najbolj izpiljene, mu niso pobegnila niti druga imena slovenske družbe in politične srenje.
Vseskozi pa se je Zlatko bolj nagibal k stilu repa, ki ga Slovenija še ni slišala. Z bendom Optimisti je ustvarjal mešanico repa in jazza, ki bi se lahko predvajala tudi v butičnih kavarnah, kjer ponavadi predvajajo mojstrske jazz podlage. Dejstvo, da bi bila slovenska rap scena v zadnjih desetih ali pa petnajstih letih brez Zlatkota mnogo manj opazna – mogoče skoraj neopazna – ni premagalo njegovih aktivističnih trenutkov od začetka epidemije dalje. Čeprav ta prispevek ni namenjen temu, so zadnja leta močno vplivala na njegov nov album. Zakaj se danes zdi, da je Svet je lep 2 njegov najbolj pomemben album v zadnjih letih?
»Smejali so se mi, ker pozabili so, kako to boli«
Zlatan Čordić je v svoji karieri prišel že tako daleč, da lahko v svoji skoraj dvajsetletni karieri verze in navdih išče kar pri sebi. Omaži novega albuma so seveda jasni – to so njegove skladbe. Tako je Ni mi žal nekoliko simbolično nadaljevanje pesmi Mi je žal, pri kateri je z njim sodelovala Tina Marinšek. V tej navezi je sicer ni, se pa mu je pridružila v skladbi Niso drugi krivi. »Iščem dobro v ljudeh njihove vrline Pršu gor na Triglav ker sem štartal iz kotline Made in Fužine inspiracija mladine Držte glavo gor vsak problem mine.«
Zlatko - Niso drugi krivi ft. Tina Marinšek (Official Video)
Ja, Svet je lep 2, je v bistvu mešanica pesmi njegove kariere. Od izpovedne Ni mi žal, do romantične Kraljici sveta, do precej plesnih pesmi, kot sta Katrina in Kdo si. Pri slednji z njim sodeluje Katja Koren, ki je svoj glas posodila še pri pesmih OK in Na kolesu. Pri pesmih Lep je svet in Sam gremo je z njim sodelovala Eva Beus, pri Miren dan Aiya Rose, pri Ne slišim pa Leyre. Verjetno bo najbolj priljubljena pesem iz albuma kar Katrina, pri kateri refren odpoje Erik Felicijan. Najbolj zaradi dejstva, da gre za najbolj radiu prijazno pesem. Ampak, kot je pred davnimi časi rekel Zlatko: »Jaz še zmer bom živel, tud če Antena ne vrti me.«
Svet je lep 2: »Papir in črke, nobene frke«
Čez mnogo let bomo na diskografijo Zlatana Čordića, za mnoge najboljšega raperja Slovenije, gledali z drugačnimi očmi. V tem trenutku pa lahko na album Svet je lep 2 gledamo kot na zrelejšo, a v duši še vedno mlado verzijo njegovega prvenca.
Zlatko je ostal inu obstal. »Kovač svoje sreče, kar želim, to naredim,« pravi v zaključni pesmi albuma, ki vsebuje petnajst skladb. Svet je lep 2 je poklon veliki karieri velikega glasbenika.
![Aquaman and The Lost Kingdom [Aquaman in izgubljeno kraljestvo] | trailer | v kinu od 20. decembra](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FPiN23E8V79c%2F0.jpg)
