Kaj se zgodi, ko zgodbo o Krvavi Mary prenesemo v kulinariko? Nastane slasten sladoled Bloody ghost! V njem boš našel omamno kombinacijo granatnega jabolka in temne čokolade. Na najbolj strašljiv dan v letu si privošči najbolj strašljiv sladoled!
Priprava: Pripravimo mlečno bazo in dodamo aromat MASCARPONE. Zmes ohladimo v stroju za sladoled. Ko je sladoled pripravljen, ga izmečemo v ohlajeno banjico. Vmes dodamo dekor GRANATNO JABOLKO in CRUMBLE DARK. Duhce pripravimo v silikonskem modelu, po želji jih lahko napolnimo z dekorjem. Na koncu poljubno dekoriramo.
Najboljši okusi slovenske proizvodnje
Najboljše sestavine za sladoled boš našel pri Rokmarju, kjer poudarek dajejo na kvaliteti sestavin in enostavnosti priprave. Celotno ponudbo njihovih izdelkov najdeš na njihovi spletni strani, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profilu.
Osmica ni le številka, je nekaj veliko bolj pomembnega in zanimivega. Pred nekaj leti se je beseda osmiza »vrinila« tudi v italijanski slovar, verjetno pa ne bi zgrešili, če bi rekli, da je pravi pomen osmice v Sloveniji najbolj znan prav v bližini meje z Italijo, torej na Primorskem. Kakšno zgodbo skriva osmica?
Osmica, od pravice Karla Velikega do današnje ponudbe
Osmica je običaj oz. pravica, ki velja še od časov Karla Velikega Foto: Evgeny Ostroushko iz iStock
Davno tega se je med kmeti razširila novica ali bolje rečeno pravico do točenja vina, ki jim jo je podelil Karl Veliki. Leta so minevala in hitro je ta pravica postala tradicija. Leta 1784 je bil pod vladavino Marije Terezije in Jožefa II. Izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina brez davka. Kmet oziroma vinogradnik je lahko prodajal vinske presežke iz preteklega leta v vinotoču brez plačila davka.
Osem dni v letu je skupaj z vinotočem dobilo naziv osmica. Da bi to sporočili med ljudi, so na vhodna vrata obesili šop bršljana, imenovanega »fraska«. V tistih časih je bil to za kmete edini vir zaslužka, saj so lahko prodali presežek vina, ki so ga proizvedli v svojih trtah.
Osmice, ki potekajo danes so nekoliko drugačne
Verjetno se sprašuješ kaj ima s tem Slovenija skoraj četrt tisočletja kasneje? Ker osmice še vedno potekajo.
Osmice v Sloveniji potekajo še danes, a na nekoliko bolj moderniziran način Foto: scorpp iz iStock
Sčasoma, ne ve se točno kdaj, se je osmica nekoliko razširila. Poleg možnosti prodaje vinskega presežka, je bilo moč prodajati tudi domače suhomesnate izdelke, mlečne izdelke, doma spečen kruh, potico, štruklje in še kaj. V taki, nekoliko modernizirano-tradicionalni obliki, se je osmica ohranila še danes. Bolj ali manj se pomena osmice zaveda vsaka oblast in osmico ohranja kot obdobje, ko lahko vinogradniki ali kmetje prodajajo svoje izdelke brez davka.
Predvsem na Krasu lahko najdemo kar nekaj domačij, ki vsako leto prireja tako imenovano osmico. Poleg omenjenega vina in živil pa lahko najdemo tudi druge doma pridelane pijače, sladice, enolončnice, prikuhe, zelenjavo in še in še. Verjetno imaš dovolj domišljije, da si v mislih izpolniš jedi, ki jih lahko najdeš na osmici, kajne.
Kot omenjeno pa je tudi nekaj sprememb. Danes je lahko osmica organizirana največ dvakrat na leto po deset dni.
Svet je pretresla novica, da je v 54. letu starosti umrl Matthew Perry. Mnogo let se je, najprej na skrivaj in nato pred očmi javnosti boril z odvisnostmi, 28. oktobra 2023 pa so ga našli mrtvega na domu zaradi utopitve. Smrt komedijanta, kot je Perry, je boleča za vse tiste, ki so ga več let spremljali kot legendarnega Chandlerja v seriji Prijatelji, in ga simbolno imeli za svojega prijatelja.
Pisati o Matthewu Perryju brez omembe Chandlerja Binga v legendarni seriji je nemogoče, čeprav je sam želel, da naj po njegovi smrti povezava s Prijatelji ne bo prva stvar, na katero se bomo spomnili. Dejstvo pa je, da je le peščica igralcev v zgodovini televizijskih serij bila tako popolna, kot je bil Matty v vlogi sarkastičnega Chandlerja. Vseeno pa je življenjska zgodba, prepletena s težavnimi trenutki, tista, ki bo obstala v navdih in opomin.
Svojo biografijo, ki jo je izdal leta 2022, odpre z besedami: »Živjo, ime mi je Matthew, čeprav me morda poznate pod drugim imenom. Prijatelji me kličejo Matty. In moral bi biti mrtev.«
Matthew Perry, biografija Friends, Lovers and the Big Terrible Thing
V biografiji Friends, Lovers and the Big Terrible Thing: A Memoir se je razgalil, odprl vrata svojega življenja in bralce ter oboževalce povabil v svojo hišo. Hišo, ki je bila postavljena na glavo v času, ko je stal na vrhu sveta. In zaradi vloge, ki ga je izstrelila med zvezde, postavila na trak zgodovine in zakrivila njegove bolezni, ga je od nje skoraj nemogoče ločiti. O življenju in karieri je po njegovi smrti podrobno pisal MMC, sam pa bi se rad tega lotil drugače.
Ljubitelji filmov in serij se lahko precej enostavno navežemo na like, ki nam jih predstavljajo veliki in mali ekrani. Postanemo del pisarniških delavcev v Pisarni, del družine sredi Bel-Aira, zahajamo v MacLaren bar in sedimo v kavarni Central Perk. In čeprav je na svetu mali mililjon izjemnih serij, ki navdušujejo že desetletja, se lahko le redke primerjajo s Prijatelji. Šesterica nas je deset let predvajanja (1994-2004) povabila medse in skupaj z njimi smo živeli njihovo – naše – prijateljstvo. Od besed »In jaz sem zadel milijon dolarjev!« je bil Chandler naš prijatelj in z njim Matthew Perry. Postal je zvezdnik in sinonim za humor ter kralj sarkazma, ki ga je nemogoče prekositi. S tem je prišlo zvezdništvo in poskusi skrivanja težav, ki so hitro postale bolezen.
Matthew Perry in Chandler sta živela na vrhu sveta
Tistim, ki so vedeli, kaj se dogaja s priljubljenim igralcem, je bilo dokaj jasno, da bo njegov največji uspeh ena največjih serij vseh časov. Enostavno lahko rečemo, da je zadnji večji uspeh film Še enkrat 17 (17 Again), ki ga je leta 2009 posnel skupaj z Zacom Efronom. Resda se je večkrat pojavil v serijah in jih tudi produciral ter pisal, a je iz zaslonov izginil. Ampak v bistvu ni izginil, kajne? Chandler je z vzponom interneta, prihodom nove generacije obstal na vrhu najbolj priljubljenih likov na svetu, posledično pa je Matthew Perry ostal eden najbolj prisrčnih in simpatičnih igralcev. Vsake toliko je javnost uzrla njegov starajoči videz in skrhano podobo, ki je nakazovala na premočnega sovražnika v njegovem življenju. Težko je bilo spremljati padec osebe, ki je oznanjala pozitivnost. Smrt Robina Williamsa pred leti je bila velik opomin tega, da lahko največji boj bijejo tisti, ki so svetu podali največ smeha in veselja. Vsi so želeli, da si Perry opomore. In si je.
V retrospektivi je bilo njegovo življenje zadnjih nekaj let zadnji spev velike osebe, ki ne bo obstala zapisana le eni vlogi, čeprav še tako izjemni. Povezana ne bo niti z izbiro kariere, ampak bo ostala oseba, ki bo navdih. Njegova biografija je v svojem segmentu ena najboljših, kar jih je moč prebrati, saj ponuja vpogled v življenje osebe, brez katere si mnogi ne predstavljajo določenih delčkov svojih življenj. Čeprav se to mnogim sliši bizarno, lahko igralci skozi like v filmih in serijah postanejo melanholični opomin na otroštvo, lepe in preproste čase.
Matthew Perry simbolizira preproste čase, ki lahko v sebi skrivajo bolečino in trpljenje. »Bog mi je pokazal, kakšno bi življenje lahko bilo,« je Matthew povedal o svojem srečanju s smrtjo, ko je pred leti skoraj umrl. Dejal je, da je več kot pol svojega življenja preživel na rehabilitacijskih klinikah, seminarjih za odvisnike in bolnišnicah. Bil je mnenja, da ni živel življenja, kot bi ga lahko.
Matthew Perry v epizodi Prijatelji-Spet skupaj
Vsi ljubitelji Matthewa Perryja pa so mu vseskozi dajali vedeti, da je bilo njihovo življenje olepšano prav zaradi njega in njegovih vlog. Na koncu koncev bo za vedno Chandler (ali pa mrs. Chanandler Bong), a v resnici bo več kot to. Bo eden od velikanov malih zaslonov in osebnost, ki je ljudem sveta dala izkušnjo iz katere se lahko veliko nauči.
Kot ljubitelj njegovih vlog in zgodbe: »Hvala za smeh in veselje, navdih in upanje«
Matthew Perry shares his incredible story of survival and why fame wasn't the answer to his problems
Skupina raziskovalcev Univerze Waterloo je ustvarila pametne, napredne materiale, ki bodo gradniki za prihodnjo generacijo mehkih medicinskih mikrorobotov.
Nastali so majhni in mehki medicinski mikroroboti
Ti majhni roboti lahko izvajajo medicinske postopke, kot je biopsija ter transport celic in tkiv, na minimalno invaziven način. Lahko se premikajo skozi zaprta in poplavljena okolja, kot je človeško telo, in dostavijo občutljiv in lahek tovor, kot so celice ali tkiva, na ciljni položaj.
Majhni mehki roboti so dolgi največ en centimeter in so biokompatibilni ter nestrupeni. Roboti so narejeni iz naprednih hidrogelnih kompozitov, ki vključujejo trajnostne nanodelce celuloze, pridobljene iz rastlin.
Celosten pristop k načrtovanju, sintezi, izdelavi in manipulaciji
Ta raziskava, ki jo vodi Hamed Shahsavan, profesor na oddelku za kemijsko inženirstvo, prikazuje celosten pristop k načrtovanju, sintezi, izdelavi in manipulaciji mikrorobotov. Hidrogel, uporabljen v tem delu, spremeni svojo obliko, ko je izpostavljen zunanji kemični stimulaciji. Sposobnost usmerjanja celuloznih nanodelcev po želji omogoča raziskovalcem, da programirajo takšno spremembo oblike, ki je ključnega pomena za izdelavo funkcionalnih mehkih robotov.
»V moji raziskovalni skupini premostimo staro in novo,« je dejal Shahsavan, direktor Smart Materials for Advanced Robotic Technologies (SMART-Lab). »Uvajamo nastajajoče mikrorobote z izkoriščanjem tradicionalnih mehkih snovi, kot so hidrogeli, tekoči kristali in koloidi.«
Druga edinstvena komponenta tega naprednega pametnega materiala je, da se sam popravlja, kar omogoča programiranje širokega spektra v obliki robotov. Raziskovalci lahko razrežejo material in ga zlepijo nazaj brez uporabe lepila ali drugih lepil, da oblikujejo različne oblike za različne postopke.
Material je mogoče dodatno modificirati z magnetizmom, ki olajša gibanje mehkih robotov skozi človeško telo. Kot dokaz koncepta, kako bi robot manevriral skozi telo, so majhnega robota raziskovalci premikali skozi labirint, tako da so njegovo gibanje nadzorovali z magnetnim poljem.
»Kemijski inženirji igrajo ključno vlogo pri premikanju meja raziskav medicinske mikrorobotike,« je dejal Shahsavan. »Zanimivo je, da spopadanje s številnimi velikimi izzivi v mikrorobotiki zahteva nabor spretnosti in znanja, ki ga imajo kemijski inženirji, vključno s prenosom toplote in mase, mehaniko tekočin, reakcijskim inženiringom, polimeri, znanostjo o mehkih snoveh in biokemičnimi sistemi. Torej smo v edinstvenem položaju za uvedbo inovativnih poti na tem nastajajočem področju.«
Naslednji korak v tej raziskavi je zmanjšati robota na submilimetrske lestvice.
Professor Hamed Shahsavan designs smart programmable soft robots
Šepet metulja je film ustvarjalcev, ki so nam pred leti predstavili Vlogo za Emo. Slovenski film, ki predstavi sprejemanje drugačnosti skozi zgodbo o 17-letnem avtistu Janu. Ekipa je ustvarila film s sporočilom, ki je tako močno, da precej enostavno pomete s težavami, ki jih ima sama zgodba. Kaj je v resnici Šepet metulja?
Šepet metulja predstavi zgodbo Jana, mladega avtista, in soočanje družbe s takim posameznikom Foto: on sepetmetulja
Šepet metulja je film, ki nam predstavi zgodbo o Janu, 17-letnemu navdušencu mehatronike, ki je tudi avtist. Pridruži se novi šoli, novem razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco. Ta razred vodi neizprosen profesor Frenk (Mitja Ritlop), ki ni naklonjen posebnim potrebam učencev in hodi po robu s svojimi metodami učenja. Ali bo Jan uspel premagati ovire na poti in kako se bo nanj privadila okolica?
Šepet metulja stereotipne težave slovenskih filmov obrne na glavo
Šepet metulja je slovenski film, ki na glavo obrne vse stereotipe, ki žal še vedno prevevajo mnenje o slovenski filmski industriji. Ima zavidanja vredno produkcijo, kakovostne igralske predstave ter čudovito in jasno sporočilo. Z najbolj kritičnim očesom bi se lahko vprašali, če je to dovolj, da prezremo težave v zgodbi? Odvisno od gledalca, kar je lep izgovor za film, kjer je glavni namen pravzaprav pogovor o sprejemanju drugačnosti. Sporočilo bo prekrilo kakršno koli kritiko bi lahko imel do gledalca, kar je več, kot bi si želeli mnogi filmski ustvarjalci.
Elyas Samba in Lara Kolar v filmu Šepet metulja Foto: on sepetmetulja
In seveda vse to ni trditev, da ima Šepet metulja katastrofalno zgodbo oz. scenarij, ker ni tako hudo. Gre le za tezo, da bi lahko postal najboljši mladinski film v zgodovini Slovenije, če bi bila zgodba še nekoliko izpiljena.
Ker se zavedamo stanja v slovenski filmski industriji, lahko to vsaj nekoliko prezremo z zavedanjem, da bo film naredil ogromno dobrega v slovenski družbi. Nekaj nejasnih odločitev, napačnega sosledja dogodkov in raztresenost prizorov v zadnji tretjini film preprosto spusti v očeh nekoga, ki mu je za te reči mar. Če slovenski filmi v zadnjih letih ne bi tako napredovali, kot so, bi mu to verjetno še odpustili brez omembe. Povišanje standardov lahko še dodatno zviša kakovost. Le tako lahko filmski svet Slovenije napreduje.
Igralska zasedba in tehnični vidik, poleg sporočila veliki odrešilni bilki
Mitja Ritlop v vlogi profesorja Frenka v filmu Šepet metulja Foto: on sepetmetulja
In zdaj, ko smo zaključili s slabim delom recenzije, nadaljujmo z dobrim mnenjem. Igralska zasedba Šepeta metulja je vsekakor svetla točka celotnega filma. Ali Ogrizek, Lara Kolar in Elyes Samba imajo svetlo prihodnost, če se odločijo za pot v filmskem svetu. Za ekstravagantno vlogo Iztoka Gartnerja mogoče res ni besed v slovenskem slovarju, se pa najdejo za profesorja Frenka, pri katerem je Mitja Ritlop več kot uspešno opravil podano nalogo. O pomenu vloge profesorja nam je nekaj razkril tudi v pogovoru pred premiero filma.
Tehnični vidik filma je vsekakor tisti, ki si zasluži vse pohvale. Zna biti, da gre za najlepše posnet film, ki je prirejen nekoliko modernejšemu filmskemu gledalcu. Tu si lahko režiser Alen Pavšar z ekipo odpre steklenico penine in proslavi.
Kot pravi Jan v filmu, v ljudeh vidi dobro. Tako bo tudi velika, velika večina gledalcev v filmu videla le dobre reči, ker gre za enega tistih izdelkov, ki ni ravno namenjen neki natančni analizi. Namenjen je deljenju sporočila, sprejemanju drugačnosti in družbenem vplivu na posameznika.
Šepet metulja s sporočilom in namenom prekrije težave v zgodbi
Na koncu koncev je Šepet metulja film s tako močnim sporočilom in kakovostnim videzom, da lahko prekrije pomanjkljivo zgodbo. Slovenski mladinski filmi so lahko kakovostni in izvrstni, kar Šepet metulja prikaže v svojih najmočnejših trenutkih. Ustvarjeni so za predajanje sporočila vsem generacijam, kar ustvarjalcem tokrat kar nekoliko pionirsko uspe. Kdor se zaveda težav s katerimi se spopada slovenska filmska industrija bo verjetno lahko prezrl nekaj težavic in se uzrl v prihodnost. Če se bo upoštevalo sporočila filma in knjige Šepet metulja, potem je prihodnost boljša in svetlejša. To je bil tudi cilj ustvarjalcev.
V Parku izbrisanih, pred Centrom Rog v Ljubljani, so 24.10. odkrili spomenik v obliki polovice črke Ć, ki simbolizira izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije pred več kot tridesetimi leti. Center Rog pa so odprli s fotografsko razstavo o prenovi tovarne koles.
Park izbrisanih in spomenik so odkrili v navzočnosti predstavnikov izbrisanih. Spregovorila sta tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in župan Mestne občine Ljubljana (ki je spomenik tudi plačala) Zoran Janković. Dogodek pa je odprl raper Zlatko.
Kdo so izbrisani?
Izbrisani so nekdanji prebivalci Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. S tem so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje je začel veljati Zakon o tujcih, torej so bili obravnavani kot tujci, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji. Med izbrisanimi so bile tudi v Sloveniji rojene osebe.
Otvoritev Centra Rog in spomenika izbrisanim
Izbris je prizadel 25.671 ljudi, ki so imeli jugoslovansko državljanstvo in običajno tudi republiško državljanstvo ene od drugih jugoslovanskih federativnih republik, v Socialistični republiki Sloveniji pa so imeli prijavljeno stalno bivališče. Po osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 so državljanstvo novonastale Republike Slovenije dobili prebivalci z republiškim državljanstvom Socialistične republike Slovenije. Prebivalci, ki so imeli na dan odcepitve republiško državljanstvo drugih republik SFRJ in stalno prebivališče v SR Sloveniji, so imeli pravico, da v šestih mesecih oddajo vlogo za državljanstvo.
Mnogi niso pridobili državljanstva novonastale države, ker niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali pa ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali pa je bil postopek ustavljen. Posledično jim je bil odvzet status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli po centralnem internem navodilu Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. Nekateri izbrisani so slovensko državljanstvo tudi zavrnili, ker niso verjeli v razpad bivše skupne države.
Zakaj ravno »Ć«?
Spomenik, ki je idejna zasnova Vuka Ćosića, Aleksandra Vujovića in Irene Woelle v podobi polovice črke ć ravno zato, ker naj bi slovenska oblast po osamosvojitvi tudi črko ć izbrisala iz priimkov v registru prebivalstva in jo zamenjala s trdim č. Avtorji spomenika so povedali, da je ta tipografski element meditativni instrument, namenjen igri, počitku in razmisleku o družbi. Izbrali so črko ć v fontu Times New Roman, ki jo navajajo kot font birokratskih dokumentov iz tega obdobja, torej kot pisavo izbrisa.
Prav tako pa črka ć seveda ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo to črko in je pogosto tudi del priimkov.
Črka Ć, ki predstavlja simbol izbrisanih
»Pljunek v obraz osamosvojitvi«, pravi Združenje VSO
Če mnogi ta spomenik vidimo kot dokaj nedolžen, a hkrati pomenljiv opomin na hudo krivico, ki je doletela več kot 25.000 ljudi zgolj iz birokratskih razlogov, pa na Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve zavzemajo povsem drugačno stališče.
Predstavniki območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Zgornje Posočje so v izjavi za javnost dejali, da je odkritje parka izbrisanih »pljunek v obraz vsem vojnim veteranom in domoljubom«. Kot navajajo v izjavi, je bilo »spominsko obeležje postavljeno tistim, katerim Slovenija ni bila intimna opcija in kateri so Slovenijo zaničevali in niso verjeli v samostojnost mlade države Slovenije«.
Trdijo, da je »demokratična Slovenija, ki je nastala in je utemeljena na volji njenih državljanov, spoštovala, spoštuje in bo spoštovala človekove pravice in dostojanstvo ne glede na narodnost oziroma poreklo,« vendar prav tako menijo, da je manifestacija, ki se kaže v skulpturi v obliki črke Ć nepotrebna simbolika, ki izkrivlja dejansko zgodovinsko resnico, saj »sedanja oblast pri tem namreč izhaja iz domneve, da se s spomenikom popravljajo krivice, ki naj bi se zgodile več kot dvajset tisočim izbrisanim,« čemur pa dejstva nasprotujejo, saj republika Slovenija že več kot trideset let ni našla prave rešitve za popravo krivic, ki so se zgodile izbrisanim.
In roko na srce, spominski park izbrisanim ne pomaga, pomaga pa morda vladi, ki si s tem zgolj nabira politične točke pri sočutnih ljudeh, za dejansko izboljšanje stanja izbrisanih pa je slovenska oblast že 30 let popolnoma gluha.
Psi so nedvomno najbolj priljubljeni hišni ljubljenčki na planetu. In zakaj ne bi bili? So zvesti, prijazni, navdušeni, z njimi pa je (skoraj) vedno zabavno. Seveda pa niso vsi psi enaki. Nekatere pasme psov veljajo za bolj agresivne in neusmiljene. V mnogih primerih se je izkazalo, da so te pasme usodne za ljudi, čeprav je obnašanje psa v veliki meri odvisno od vzgoje in ne od genetike. Veliko pasem, ki (včasih po krivem) veljajo za bolj agresivne ali neukrotljive je v mnogih državah in krajih prepovedanih. V nadaljevanju predstavljamo 5 najpogosteje prepovedanih pasem na svetu.
Kadarkoli slišimo, da je nekoga ugriznil pes, domnevamo da je bil Pit Bull. Ko pride do ugriza Pit Bulla, je to v novicah. Če gre za potepuškega psa ali dobro znano lovsko pasmo, to ni vredno objave.
Pit Bulli so križanci med buldogi in terierji. Že dolgo so v ZDA in drugih državah – lovijo, preganjajo živino ali pa družini delajo družbo. Na slab glas so prišli, ko so začeli postajati priljubljeni med preprodajalci mamil, saj so se takrat začela poročila.
Zaradi negativnih poročil je Pit Bull prepovedan pogosteje kot katerakoli druga pasma. Prepovedano jih je imeti v Miamiju, Denverju, Koloradu, Ontariu, Kanadi, na Floridi in v številnih drugih mestih (Združeno kraljestvo, Singapur, Avstralija…).
Nekatere države oziroma območja zbirajo vse Pit Bulle za evtanazijo, druga pa zahtevajo dodaten davek za lastništvo te pasme. Tisti, ki davka ne morejo plačati, izgubijo svoje pse, ki jih mestni svet nato ubije.
Brazilska fila je na spletu pogosto imenovana “brazilski bojni pes”. To je narobe.
Fila je pes čuvaj živine, razvit tako, da ne zaupa tujcem in živalim, ki bi lahko vplivale na čredo, ki jo varuje. Je dobra žival, ki si ne zasluži prepovedi. Pasma je vzrejena iz mastifov, buldogov, krvosledcev in drugih domačih pasem. Brazilske file so visoke, težke (približno 50 kilogramov) in imajo ohlapno kožo, zaradi katere se v tropih počutijo udobno.
Lastništvo tega psa je prepovedano v Združenem kraljestvu, Izraelu, na Norveškem, Danskem, Cipru in Malti. Prav tako je uvoz Brazilske file v Avstralijo, Novo Zelandijo ter Trinidad in Tobago nezakonit.
Tosa je še vedno dokaj redka pasma. So veliki, težki do 80 kilogramov, imajo ogromno glavo in vrat ter mišičasto telo, ki jim je dobro služilo v bojih tipa sumo, ki so jih bili prisiljeni izvajati.
Tosa inu je bil razvit za boj – torej se zna boriti. Majhne avtohtone pse so mešali z mastifi, nemškimi dogami in nekaterimi drugimi pasmami, da bi dobili tega velikega psa.
V Združenem kraljestvu Tosa velja za nevarnega psa in ga ni mogoče imeti brez posebnega dovoljenja. Prepovedani so tudi v evropskih državah na Danskem, Norveškem in Islandiji, Malti, Cipru in v Turčiji, ter so nezakoniti v Maleziji, Novi Zelandiji in Avstraliji.
Ta privlačni beli pes je bil vzrejen iz borbene pasme, vendar je bil mešan tudi z bolj mirnimi pasmami, kot sta irski volčji hrt in nemška doga, da bi razvili močno žival, ki bi lahko lovila merjasca in pumo.
Edini ljudje, ki argentinsko dogo uporabljajo za boj, to počnejo nezakonito. To ne bi smel biti razlog za prepoved pasme.
Prepovedani ali nezakoniti so v Veliki Britaniji, Aurori, Koloradu, New Yorku, na Novi Zelandiji, Danskem, Norveškem, Singapurju, Islandiji, Izraelu, Ukrajini in Avstraliji.
Kanarske doge so žrtve svojega videza. Njihova prsa so široka, njihove glave pa kvadratne in široke, zato so videti kot pes čuvaj ali pes borec. Če pride do incidenta, ki bi ga pri kakšni drugi priljubljeni pasmi prezrli, Kanarska doga hitro pride na naslovnice novic.
Ta pes s španskih Kanarskih otok je bil vzrejen za delo in še vedno ni prepovedan na številnih območjih. Trenutno so prepovedani v Avstraliji in Novi Zelandiji.
Med pogosto prepovedane pasme spadajo tudi Ameriški buldogi, Boerboele, Neapeljski mastifi… Aljaški malamuti, sibirski haskiji, boksarji, dobermani, rotvajlerji, nemški ovčarji, akite in nekateri drugi so občasno označeni kot nevarni, vendar so preveč priljubljeni, da bi jih zakonodajalci prepovedali. Incident se lahko zgodi kadarkoli, pri katerikoli pasmi. Bolj pomembno od prepovedi določene pasme, je prava vzgoja in skrb za posameznega psa.
Alzheimerjeva bolezen in njeni vzroki že leta predstavljajo veliko uganko v medicinski skupnosti. Čeprav nimamo samo enega razloga za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci odkrili še en mogoč vzrok za razvoj Alzheimerja. Raziskovalci so odkrili povezavo med črevesno mikrobioto in Alzheimerjevo boleznijo.
Kako lahko črevesje vpliva na Alzheimerjevo?
Raziskovalci so prvič ugotovili, da se simptomi Alzheimerjeve bolezni lahko prenesejo na zdrav mlad organizem prek črevesne mikrobiote, kar potrjuje njeno vlogo pri bolezni.
Raziskavo je vodila profesorica Yvonne Nolan iz laboratorija APC Microbiome Ireland, ki je vodilni svetovni raziskovalni center na tem področju, v sodelovanju z oddelkom za anatomijo in nevroznanost. Sodelovala je s profesorico Sandrine Thuret na King's College London in dr. Annamario Cattaneo IRCCS Fatebenefratelli, iz Italije.
Študija podpira nastanek črevesnega mikrobioma kot ključne tarče za preiskave Alzheimerjeve bolezni zaradi njegove posebne dovzetnosti za življenjski slog in okoljske vplive.
Presaditev mikrobiote »presadi« tudi Alzheimerjevo bolezen
Študija, objavljena v Brainu, kaže, da bi se motnje spomina pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo lahko prenesle na mlade živali s presaditvijo črevesne mikrobiote.
Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so imeli večje število bakterij, ki spodbujajo vnetje, v vzorcih blata in te spremembe so bile neposredno povezane z njihovim kognitivnim statusom.
Profesorica Yvonne Nolan je dejala: »Preizkusi spomina, ki smo jih raziskovali, temeljijo na rasti novih živčnih celic v predelu hipokampusa v možganih. Videli smo, da živali s črevesnimi bakterijami ljudi z Alzheimerjevo boleznijo proizvajajo manj novih živčnih celic in imajo oslabljen spomin.«
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence
»Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo običajno dobijo diagnozo ob ali po pojavu kognitivnih simptomov, kar je lahko prepozno, vsaj za sedanje terapevtske pristope. Razumevanje vloge črevesnih mikrobov med prodromalno – ali zgodnjo fazo – demence, pred morebitnim pojavom simptomi lahko odprejo poti za razvoj novih terapij ali celo individualno intervencijo,« je dejala profesorica Nolan.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, splošnega izraza za izgubo spomina in drugih kognitivnih sposobnosti, ki so dovolj resne, da ovirajo vsakodnevno življenje. Ker se naše prebivalstvo stara, bo eden od treh danes rojenih ljudi verjetno zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalna skupina razvija strategije za spodbujanje zdravega staranja možganov. Ustvarjajo napredek pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni z raziskovanjem, kako se črevesna mikrobiota odziva na vplive življenjskega sloga, kot sta prehrana in telesna vadba.
Profesorica Sandrine Thuret, profesorica nevroznanosti na King's College London in ena od vodilnih avtorjev študije, je dejala: »Alzheimerjeva bolezen je zahrbtno stanje, za katerega še ni učinkovitega zdravljenja. Ta študija predstavlja pomemben korak naprej v našem razumevanju bolezni in potrjuje da ima sestava naše črevesne mikrobiote vzročno vlogo pri razvoju bolezni. Ta skupna raziskava je postavila temelje za prihodnje raziskave na tem področju in upam, da bo privedla do morebitnega napredka pri terapevtskih posegih.«
Profesor. John F. Cryan, podpredsednik UCC (University College Cork) za raziskave in inovacije, ki je prav tako sodeloval pri tej raziskavi, je dejal: »Vesel sem, da sodelujem v tej vznemirljivi študiji, ki dodatno krepi naše razumevanje pomembne vloge, ki jo ima črevesni mikrobiom v možganih. Sorodnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, in priznava UCC in APC Microbiome Ireland kot vodilni instituciji v raziskavah mikrobioma in zdravja možganov. Ta raziskava je usklajena z našim UCC Futures Framework in strateškim načrtom za Univerzo na področjih hrane, mikrobioma in zdravja ter kmalu bo predstavljeno staranje prihodnosti in znanost o možganih.«
Branje koledarja, kot ena od terapij, ki se uporablja za zaustavljanje Alzheimerjeve bolezni Foto: Toa55 iz iStock
Od 29. oktobra do 3. novembra bo v Mariboru potekala 30. Balkanska računalniška olimpijada (BOI 2023). Na tokratni olimpijadi se bo zbralo približno 70 tekmovalcev in 40 mentorjev iz 17 držav, dijaki pa bodo dva dni programirali po pet ur na dan na II. gimnaziji Maribor.
Balkanska računalniška olimpijada v Mariboru
Osnovni namen olimpijade je spodbujati zanimanje za računalništvo in informacijske tehnologije med mladimi, individualno tekmovanje v programiranju pa je namenjeno srednješolcem in srednješolkam (do 19 let) iz držav Balkanskega polotoka.
Vsaka sodelujoča država tekmuje z ekipo štirih tekmovalcev, kot organizatorka pa ima Slovenija pravico do dveh ekip.
V slovenski prvi ekipi so:
Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka),
Nejc Mozetič (Gimnazija Nova Gorica),
Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina) ter
Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija).
Drugo ekipo sestavljajo:
Filip Štamcar,
Tim Strnad (oba Gimnazija Vič) in
Luka Heric (II. gimnazija Maribor) ter
Jošt Smrtnik (Gimnazija Vič).
Mentorja sta dr. Marko Poženel in dr. Jelko Urbančič, predsednik znanstvenega odbora je dr. Luka Fürst, predsednik olimpijade pa dr. Borut Jurčič Zlobec.
Letošnja ekipa Slovenije, ki bo tekmovala na Balkanski računalniški olimpijadi, je že sodelovala na 35. Mednarodni računalniški olimpijadi v Szegedu na Madžarskem.
Ta se je zaključila v začetku septembra letos, na njej pa je član ekipe Jakob Žorž v konkurenci 360 dijakov iz 90 držav osvojil bronasto odličje. Tako kot leto pred tem sta tudi na tej olimpijadi največ znanja pokazala mlada programerja s Kitajske.
Slovenci že pisali uspehe na računalniških olimpijadah
Lani je Balkanska računalniška olimpijada potekala v Bukarešti. Tam je najuspešnejši Slovenec Benjamin Bajd (takrat še dijak Gimnazije Kranj) osvojil že svojo drugo zlato medaljo (prvo je dobil leto prej na olimpijadi v Bolgariji), z njim v ekipi pa so bili takrat trije letošnji tekmovalci Jakob Žorž, Brest Lenarčič in Bor Brudar.
Mednarodna računalniška olimpijada (angleško International Olympiad in Informatics) je stara že več kot 30 let, kjer Slovenija vseskozi aktivno sodeluje. V Sloveniji je leta 2019 potekala tudi Evropska mladinska računalniška olimpijada (prav tako na II. gimnaziji Maribor).
Težave pri digitalni pismenosti v Sloveniji
Mladi sicer pogosteje uporabljajo sodobne tehnologije in pametne naprave. Njihova digitalna pismenost je sicer boljša kot pri drugih starostnih skupinah, vendar podatki kličejo k ukrepanju. Po podatkih Eurostata ima v Sloveniji le 63 odstotkov mladih med 16 in 24 let vsaj osnovne digitalne kompetence, kar je peti najslabši rezultat med članicami Evropske unije (EU). Ob tem le 27 odstotkov mladih v tej starostni skupini dosega raven digitalnih kompetenc, ki je nad osnovno ravnijo.
Med splošno populacijo je digitalna pismenost še slabša. Približno 50 odstotkov ljudi v Sloveniji je digitalno pismenih, med starejšimi od 65 let pa je takih le 25 odstotkov.
Dolgo pričakovani zakon EU o umetni inteligenci je še vedno v razpravi, saj se evropski zakonodajalci ne morejo dogovoriti o tem, kako urediti temeljne modele, in malo verjetno je, da bodo pred decembrom sprejeli uredbo.
Kot je prvi poročal Reuters, si Španija, ki je trenutno na čelu EU, prizadeva za bolj redno preverjanje ranljivosti in oblikovanje stopenjskega sistema regulacije glede na število uporabnikov, ki jih ima model.
Za december je dogovorjen sestanek, če se oktobra nobena od strani ne bo nič dogovorila. To je sprožilo zaskrbljenost, da bi lahko kakršno koli odločanje o zakonu preložili na naslednje leto. Evropski zakonodajalci so upali, da bodo zakon o UI sprejeli pred koncem leta.
Osnutek zakona o UI
Eden od osnutkov zakona o umetni inteligenci EU predlaga, da se od razvijalcev temeljnih modelov zahteva, da:
ocenijo potencialna tveganja,
testirajo modele v celotnem razvojnem procesu in
po objavi na trgu, preučijo pristranskost podatkov o usposabljanju, potrdijo podatke in objavijo tehnične dokumente pred izdajo.
Nekatera odprtokodna podjetja so pozvala EU, naj v razpravi upošteva manjša podjetja. Trdijo, da se nekaterim razvijalcem morda zdi izziv upoštevati pravila, zato je treba razlikovati med modeli neprofitnih ustanov ter hobisti in raziskovalci.
Številni vladni uradniki – tudi v ZDA – so izpostavili zakon EU o umetni inteligenci kot možen primer, ki bi mu lahko sledili pri pripravi predpisov o generativni umetni inteligenci. Čeprav je bila EU ena prvih regij, ki je razpravljala o predlagani zakonodaji, se je premikala počasneje kot nekateri drugi mednarodni akterji – kot je Kitajska, ki je svoja pravila sprejela avgusta letos.
